Podpredsednik odbora ruske državne dume za proračun in davke Kaplan Paneš je sporočil, da bodo leta 2026 vsi prejemniki pokojnin v Ruski federaciji deležni povišanja izplačil. Ukrep bo zajel vse kategorije upokojencev, vključno s tistimi, ki prejemajo starostne pokojnine, socialne pokojnine ter pokojnine za nekdanje vojaško osebje in njim pridružene osebe. Povišanje bo izvedeno v skladu s potrjenim načrtom indeksacije, ki ga je odobrila ruska vlada. Posebnost napovedane uskladitve v letu 2026 je vključitev delovno aktivnih upokojencev, ki bodo prav tako deležni povišanja osnovnih izplačil. Po Paneševih besedah so sredstva za ta namen predvidena v proračunskem načrtu, cilj pa je ohranitev kupne moči upokojencev v razmerah gospodarskih sprememb. Odločitev odraža prizadevanja države za poenotenje sistema indeksacije za vse prejemnike zavarovalnih pokojnin, ne glede na njihov zaposlitveni status.

V Ruski federaciji se je število regij, v katerih povprečna mesečna plača presega 100.000 rubljev (približno 950 evrov), povečalo na 14 subjektov. Po najnovejših statističnih podatkih je povprečna mesečna plača na ravni celotne države v oktobru znašala 99.700 rubljev, kar predstavlja povišanje za 13.100 rubljev v primerjavi z enakim obdobjem lani. Rast števila regij z višjimi dohodki kaže na nominalno povečanje plač v določenih delih države, predvsem v tistih z razvitim rudarstvom in energetiko. Na vrhu lestvice po višini dohodkov ostaja Čukotka, kjer povprečna plača znaša 209.400 rubljev. Sledijo ji Magadanska oblast s 179.700 rublji, Moskva s 173.700 rublji, Jamalo-Nenško avtonomno okrožje s 168.200 rublji in Kamčatka s 165.000 rublji. Med regije, ki so na novo prestopile prag 100.000 rubljev, sta se uvrstila Krasnojarski in Zabajkalski kraj. Strokovnjaki ocenjujejo, da so visoki zneski v teh regijah posledica težkih delovnih pogojev na severu in visokih stroškov bivanja, hkrati pa napovedujejo nadaljnje selektivno poviševanje plač v deficitarnih poklicih do leta 2026.

Ruska mornarica je v Atlantski ocean napotila podmornico in več drugih vojaških plovil, da bi zaščitila venezuelski naftni tanker Marinera, ki se je skušal izogniti ameriškemu zasegu. Ladja, ki so jo ameriške oblasti sprva skušale prestreči v Karibskem morju, je med pobegom proti Rusiji spremenila zastavo in se registrirala pod rusko, trenutno pa se nahaja v bližini irske obale. Združene države Amerike so v regijo poslale svoje vojaške sile, ki so se pripravljale na morebitno misijo zajetja plovila, vendar je Rusija uradno zahtevala takojšnjo ustavitev pregona. Dogodek je sprožil resne diplomatske napetosti med Washingtonom in Moskvo, saj slednja tanker Marinera obravnava kot del svoje strateške flote. Tanker naj bi bil del t. i. flote v senci, ki državam pod sankcijami omogoča izvoz energentov na svetovni trg. Prisotnost ruske podmornice v bližini obal Evropske unije in Združenega kraljestva je povzročila dodatno zaskrbljenost glede varnostnih razmer v severnem Atlantiku in možnosti neposrednega vojaškega spopada med velesilama. Moskva je jasno sporočila, da bo branila plovilo, kar še dodatno otežuje ameriške prizadevanja za uveljavitev mednarodnih sankcij proti Venezueli.

Donald Trump je izjavil, da bo Venezuela ZDA predala med 30 in 50 milijonov sodčkov nafte. Poudaril je, da bo osebno nadzoroval prihodke od prodaje. ABC News poroča, da ZDA od Venezuele zahtevajo prekinitev vezi z Rusijo in Iranom, kot pogoj za povečanje proizvodnje nafte.

Ruski regulator Rospotrebnadzor je začasno ustavil uvoz celotne linije oz. osmih vrst suhih otroških mlečnih formul podjetja Nestle v Rusijo. Razlog za prepoved je sum prisotnosti toksina cereulida v surovinah.

Indija je od začetka ruske invazije na Ukrajino leta 2022 uvozila surovo nafto v vrednosti približno 144 milijard evrov, so v svojem poročilu zapisali raziskovalci Centra za raziskave energije in čistega zraka (CREA). Evropski think-tank poudarja, da je Indija postala ena ključnih uvoznic ruske energije, kar je Kremlju omogočilo ohranitev znatnih prihodkov kljub sankcijam zahodnih držav. Poročilo ocenjuje kumulativni zaslužek Kremlja iz naslova svetovne prodaje nafte, pri čemer indijski trg predstavlja ključen steber ruske gospodarske odpornosti v času vojaškega konflikta. Kitajska in Indija sta namreč prevzeli vlogo glavnih odjemalk, ki sta nadomestili izpad prodaje na evropskih trgih, kamor Rusija zaradi embarga in sankcij ne more več neovirano izvažati svojih energentov.

Madžarski predsednik vlade Viktor Orban je v javnem nastopu poudaril, da bi morebitno zagotavljanje finančne pomoči Ukrajini v višini 800 milijard evrov resno škodovalo evropskim narodom. Po Orbanovih besedah Evropa, ki se trenutno spopada z gospodarsko recesijo, ne more prevzeti takšnega finančnega bremena, ne da bi pri tem ogrozila lastno stabilnost in blaginjo svojih državljanov. Orban je izrazil prepričanje, da bodo prebivalci držav članic Evropske unije začeli aktivno nasprotovati takšni politiki, če bodo evropski voditelji vztrajali pri izpolnjevanju finančnih zahtev Kijeva. Madžarski premier je opozoril na morebitne nepopravljive napake v evropski politiki do Ukrajine in dodal, da bi takšna sredstva le še poglobila krizo znotraj same Unije. Njegove izjave sledijo napovedim ukrajinskih oblasti, ki so v začetku januarja izpostavile potrebo po obsežni finančni injekciji za obnovo države in nadaljevanje obrambe. Orban ostaja eden najglasnejših kritikov neomejene finančne in vojaške podpore Ukrajini znotraj evropskega bloka, pri čemer se zavzema za prednostno reševanje notranjih gospodarskih vprašanj Evropske unije.

Kiril Dmitrijev, vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) in posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje, je izjavil, da je svet vstopil v novo obdobje prerisovanja zemljevidov vpliva. Dmitrijev je svoje stališče objavil na družbenem omrežju X, kjer je komentiral aktualne geopolitične premike in delitev sveta na interesne cone pod vodstvom ključnih svetovnih voditeljev, vključno z Vladimirjem Putinom, Donaldom Trumpom in Ši Džinpingom. Ruski uradnik meni, da so se tradicionalne sfere vpliva začele spreminjati, kar zahteva novo opredelitev moči na globalni ravni. Njegove izjave prihajajo v času, ko se odnosi med velikimi silami vse bolj zaoštrujejo, Rusija pa si prizadeva utrditi svojo vlogo v novem večpolarnem svetovnem redu. Napovedana preureditev vpliva bi lahko močno posegla v dosedanje mednarodne odnose in ekonomske povezave, kar neposredno vpliva na stabilnost svetovnega gospodarstva in varnostno arhitekturo.

Rusko ministrstvo za industrijo in trgovino je v začetku januarja 2026 napovedalo uvedbo novih ukrepov za zmanjšanje proizvodnih stroškov in končne prodajne cene potniških letal domače izdelave SJ-100 in MS-21. Minister Anton Alihanov je v izjavi za javnost poudaril, da so v postopek optimizacije stroškov vključili alternativne dobavitelje in nove metode upravljanja, ki predvidevajo fiksiranje direktivnih cen ter zmanjšanje delovne intenzivnosti proizvodnje. Ti ukrepi so ključni del strategije nadomeščanja uvoza, ki jo Rusija pospešeno izvaja po uvedbi mednarodnih sankcij. Serijska proizvodnja obeh modelov letal se že izvaja v letalskih tovarnah v Komsomolsku in Irkutsku. Alihanov je pojasnil, da bodo nova letala predana letalskim prevoznikom takoj po zaključku vseh potrebnih certifikacijskih testov in pridobitvi ustreznih dovoljenj ruske agencije za letalstvo Rosaviacija. Ruska državna korporacija Rostec je v ta namen že razvila in vpeljala informacijski sistem za podporo letalskim motorjem, kar naj bi dodatno povečalo učinkovitost vzdrževanja domače flote.

Ustanovitelj Telegrama, Pavel Durov, je zanikal govorice o finančni odvisnosti svojega podjetja od ruskih investitorjev. Preko svojega kanala je izjavil, da je Telegram popolnoma neodvisen in da podjetje v celoti nadzira svoje obveznice.

Borzni posrednik Branislav Jorgić je podal novo oceno vrednosti srbske energetske družbe Naftna industrija Srbije (NIS), pri čemer je poudaril, da trenutna borzna cena, ki znaša približno milijardo evrov, ne odraža dejanske tržne vrednosti podjetja. Po njegovem mnenju bi morali kot merilo upoštevati knjigovodsko vrednost, ki znaša 3,2 milijarde evrov. To pomeni, da je ruski lastniški delež v podjetju vreden približno 1,5 milijarde evrov. Jorgić pojasnjuje, da nizka borzna vrednost ne odraža realnega stanja premoženja in potenciala družbe. Razlika med tržno kapitalizacijo na borzi in knjigovodsko vrednostjo je posledica različnih dejavnikov na srbskem kapitalskem trgu. Analiza je pomembna predvsem v luči morebitnih lastniških sprememb in geopolitičnih pritiskov na energetski sektor v regiji, kjer ima ruski kapital še vedno pomembno vlogo.

Generalno tožilstvo Kazahstana je sprožilo predkazenski postopek zaradi spletnih objav nekaterih državljanov, ki so podprli ukrajinske napade z droni na infrastrukturo Kaspijskega naftovodnega konzorcija (KTK). Preiskava se je začela na pobudo poslanca spodnjega doma parlamenta Aidosa Sarima, ki je organe pregona pozval k ukrepanju proti posameznikom, ki prek družbenih omrežij širijo podporo napadom na ključno energetsko infrastrukturo države. Generalni tožilec Berik Asilov je v odgovoru na poslansko vprašanje potrdil, da primer obravnavajo v skladu s členom kazenskega zakonika o spodbujanju narodnega razdora. Naftovod KTK predstavlja glavno izvozno pot za kazahstansko nafto do svetovnih trgov, zato so kakršne koli grožnje ali poškodbe objektov v pristanišču Novorosijsk strateškega pomena za gospodarstvo te srednjeazijske države. Oblasti v Astani so z uvedbo postopka pokazale ničelno toleranco do javnega podpiranja vojaških operacij, ki bi lahko ogrozile stabilnost energetske oskrbe ali nacionalno varnost. Kazahstanska vlada se v konfliktu med Rusijo in Ukrajino uradno drži nevtralne drže, vendar ostro preganja retoriko, ki bi lahko povzročila notranje napetosti ali poslabšala odnose s sosednjimi silami.

Ruska državna korporacija Rosteh je v nedavnem sporočilu za javnost izpostavila, da tanki kljub hitremu razvoju in množični uporabi brezpilotnih letalnikov ohranjajo svojo ključno vlogo na bojišču. Po njihovih navedbah izkušnje iz spopadov v Ukrajini potrjujejo, da tanki ostajajo primarna udarna sila za prebijanje sovražnikovih obrambnih linij. Brezpilotna letala sicer spreminjajo dinamiko vojskovanja, vendar ne morejo v celoti nadomestiti ognjene moči in oklepa, ki ga nudijo sodobni bojni stroji. V Rostehu so dodatno pojasnili, da ruske enote na terenu že izvajajo tesno koordinacijo med tankovskimi posadkami in operaterji brezpilotnih letalnikov. Ta sinergija omogoča boljši nadzor nad prostorom in natančnejše usmerjanje ognja, kar po mnenju korporacije le še utrjuje položaj tankov v sodobni vojaški doktrini. Razvoj novih tehnologij tako ne vodi v zaton oklepnih enot, temveč v njihovo prilagoditev novim razmeram na fronti.

Predsednik nadzornega odbora Srbijagasa, Aleksandar Vulin, je napovedal, da Srbija pričakuje podpis dolgoročnega plinskega sporazuma z Rusijo in da bo kmalu rešeno tudi vprašanje Naftne industrije Srbije (NIS). Vulin je izjavil, da Rusi niso nič krivi v celotni zgodbi.

V ruski regiji Voronež je bil v torek, 6. decembra 2026, začasno ustavljen železniški promet na odseku Jevdakovo–Saguni zaradi poškodb železniške infrastrukture. Po navedbah tiskovne službe Jugovzhodne železnice (JuVŽD) so poškodbe kontaktne mreže in tirov povzročili ostanki sestreljenega ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki so padli na območje proge ob 3. uri in 2 minuti po lokalnem času. Zaradi incidenta so zabeležili večje zamude potniških vlakov, ki so namenjeni v Moskvo in iz nje. Ruske tehnične službe so nemudoma začele popravila na poškodovanem odseku in po nekaj urah ponovno vzpostavile prevoznost proge. Ruski uradniki so potrdili, da je bila infrastruktura tarča napada, vendar so poudarili, da so sistemi zračne obrambe letalnik uspešno prestregli, škoda pa je nastala zgolj zaradi padajočih delov uničenega objekta. V incidentu po trenutnih podatkih ni bilo žrtev med potniki ali železniškim osebjem.

Ruske oblasti so v okviru novega vladnega načrta napovedale razvoj različnih oblik zaposlovanja na domu, začasnega dela in prilagodljivih delovnih pogojev za državljane starejših generacij. Načrt, ki ga je potrdila vlada v Moskvi, predvideva vzpostavitev pogojev za lažje vključevanje upokojencev na trg dela, s poudarkom na delu na daljavo in uporabi sodobnih tehnologij. Izvajanje ukrepov bo potekalo predvsem na regionalni ravni, kjer bodo morale lokalne oblasti zagnati specifične tematske projekte in dogodke za spodbujanje tovrstnega zaposlovanja. Poleg prilagoditve delovnih mest vlada predvideva tudi organizacijo programov poklicnega usposabljanja in izpopolnjevanja, ki bodo upokojencem omogočili pridobitev potrebnih digitalnih in drugih veščin za opravljanje dela v sodobnem okolju.

Rusko ministrstvo za notranje zadeve (MVD) je v uradnem poročilu opozorilo na naraščajoče število primerov goljufij, pri katerih storilci zlorabljajo varnostne postopke bank za blokiranje računov žrtev. Po navedbah ministrstva se proces začne s pridobitvijo osebnih podatkov posameznika, nato pa se goljufi v njegovem imenu obrnejo na banko s trditvijo, da je bila kartica izgubljena ali da so bile opažene sumljive transakcije. To sproži takojšnjo začasno blokado dostopa do sredstev s strani banke. Ko je kartica blokirana, storilci stopijo v stik z dejanskim lastnikom računa in nanj izvajajo močan psihološki pritisk. Žrtev prepričujejo, da so vsi njeni računi trajno ogroženi in da je deblokada možna le ob plačilu določenega zneska ali z oddajo dodatnih občutljivih podatkov za domnevno »zaščito« sredstev. Policija ob tem poudarja, da je ključni element te sheme ustvarjanje lažnega vtisa, da je pobudnik omejitev banka, medtem ko v resnici postopek sprožijo kriminalci, ki se izdajajo za stranko. Državljanom svetujejo, naj ob sumu na takšno dejavnost nemudoma sami kontaktirajo svojo banko prek uradnih kanalov ali se obrnejo na policijo.

Ruska zvezna agencija za rabo podzemnih virov (Rosnedra) je sporočila, da Ruska federacija obnavlja svoje zaloge plemenitih kovin s tempom, ki presega njihovo letno porabo in pridobivanje. Vodja agencije Oleg Kazanov je v izjavi za javnost poudaril, da sta v ospredju predvsem zlato in srebro, pri katerih je država dosegla ključno prednost pri reprodukciji surovin glede na izkopane količine. Takšen trend kaže na močno usmerjenost države v dolgoročno zagotavljanje strateških rezerv plemenitih kovin, kar je v trenutnih geopolitičnih razmerah ključnega pomena za stabilnost nacionalnega gospodarstva. Poročilo agencije Rosnedra, ki ga je povzela tiskovna agencija RIA Novosti, potrjuje, da Rusija kljub mednarodnim sankcijam in omejitvam na svetovnih trgih nadaljuje z intenzivnim vlaganjem v geološke raziskave in širjenje surovinske baze.

Rosaviacija je sporočila, da so bila na letališčih v Vladikavkazu, Groznem in Magasu uvedene začasne omejitve za sprejem in odpošiljanje letal zaradi varnostnih razlogov. Omejitve na letališču v Sočiju so bile odpravljene, zato je letališče ponovno začelo delovati normalno.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so ZDA napovedale, da bodo upravljale Venezuelo do varnega prehoda. Trump je obljubil zaprtje chavističnega centra za mučenje v Caracasu. Rusija se ni odzvala z močno podporo Maduru. Venezuelci v New Yorku so proslavljali Madurov padec. Zaradi ameriške akcije v Venezueli obstaja tveganje, da bodo trgovci z mamili pobegnili v Brazilijo.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Namestnik predsednika odbora ruske državne dume za gradbeništvo in stanovanjsko-komunalne storitve Aleksander Aksenenko je v torek, 6. januarja, sporočil, da morajo ruski državljani stroške za komunalne storitve za mesec december poravnati najpozneje do 12. januarja 2026. Odločitev o podaljšanju roka je bila sprejeta, ker 10. januar, ki je običajni skrajni rok za plačilo, sovpada s soboto. Aksenenko je ob tem zagotovil, da se v primeru plačila do novega roka ne bodo obračunavale zamudne obresti ali kazni. Poleg kratkoročne prilagoditve roka za decembrske račune je Aksenenko napovedal tudi trajnejšo spremembo v letu 2026. Skrajni rok za plačilo mesečnih komunalnih obveznosti se bo v prihodnje sistemsko premaknil z 10. na 15. dan v mesecu. Ta ukrep naj bi državljanom omogočil večjo prilagodljivost pri upravljanju gospodinjskih financ in usklajevanje plačil s prilivi osebnih dohodkov.

Indijski rafinerijski velikan Reliance Industries (RIL) je ostro zanikal poročila, da naj bi v njegovo rafinerijo Jamnagar v januarju prispela ruska surova nafta. Zasebni predelovalec nafte je v izjavi na družbenem omrežju X poročanje tiskovne agencije Bloomberg, ki se je sklicevala na podatke podjetja Kpler, označil za popolnoma neresnično. Bloomberg je pred tem poročal, da so proti omenjeni rafineriji na poti tri plovila, natovorjena z rusko nafto. Vodstvo družbe Reliance Industries je poudarilo, da rafinerija Jamnagar v zadnjih treh tednih ni sprejela nobene pošiljke ruske surove nafte. Prav tako podjetje v celem mesecu januarju ne pričakuje nobenih dobav iz Rusije. Ta izjava prihaja v času, ko so indijski uvozniki pod drobnogledom zaradi spoštovanja mednarodnih sankcij in cenovnih kapic, ki so bile uvedene za rusko nafto po začetku agresije na Ukrajino.

Zlati investicijski kovanec Jurij Zmagovalec z nominalno vrednostjo 50 rubljev je v letu 2025 ponovno postal najbolje prodajani investicijski kovanec v Rusiji. Po podatkih državne kovnice Goznak je omenjeni kovanec predstavljal kar 68 odstotkov celotne prodaje vseh investicijskih kovancev v državi. Rezultati potrjujejo prevladujoč položaj tega numizmatičnega artikla na ruskem trgu plemenitih kovin. Kot poroča tiskovna agencija RIA Novosti, kovanec ohranja svojo priljubljenost med vlagatelji zaradi likvidnosti in prepoznavnosti. Podatki Goznaka kažejo na stabilno povpraševanje po fizičnem zlatu v Ruski federaciji, pri čemer se večina investitorjev odloča za preverjene nacionalne simbole. Leto 2025 pri tem ni bilo izjema, saj je kovanec s podobo svetega Jurija močno presegel prodajne rezultate vseh drugih konkurenčnih produktov v svoji kategoriji.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Članica odbora državne dume za delo, socialno politiko in vprašanja veteranov Jekaterina Stenjakina je potrdila, da bodo državljani Rusije v letu 2026 imeli sedem skrajšanih delovnih tednov. Po njenih navedbah proizvodni koledar za omenjeno leto ne predvideva nobene šestdnevne delovne tedne, kar predstavlja premik k bolj uravnoteženemu razporedu dela in počitka. Odločitev sledi predhodnim napovedim o prilagoditvi delovnega časa zaradi državnih praznikov. Stenjakina je v izjavi za tiskovno agencijo TASS pojasnila, da so takšne prilagoditve načrtovane z namenom optimizacije delovnih procesov in zagotavljanja ustreznih pogojev za socialno blaginjo prebivalstva. Ukrep bo neposredno vplival na vse zaposlene v javnem in zasebnem sektorju, ki sledijo uradnemu državnemu koledarju praznikov in dela prostih dni.

Ruska federacija je v ponedeljek izvedla silovit napad na drugo največje ukrajinsko mesto Harkov, kjer je pet raketnih izstrelkov zadelo in poškodovalo kritično energetsko infrastrukturo. Po navedbah lokalnih oblasti so napadi povzročili dodatno škodo na že tako oslabljenem energetskem omrežju države, ki je tarča sistematičnega uničevanja. Poleg napadov na severovzhodu države so ruske sile ciljale tudi jugovzhodno mesto Dnipro, kjer je bilo zadeto podjetje v lasti ameriškega kmetijskega giganta Bunge. Napad na obrat podjetja Bunge predstavlja neposreden udarec gospodarskim subjektom s tujim kapitalom v regiji, kar bi lahko še dodatno zaostrilo napetosti med Moskvo in Washingtonom. Ukrajinski uradniki so potrdili, da se spopadi in zračni napadi na civilno ter industrijsko infrastrukturo stopnjujejo, medtem ko se energetska podjetja trudijo vzdrževati oskrbo prebivalstva. Dogodki potrjujejo nadaljevanje ruske strategije uničevanja vitalnih virov pred zimskimi meseci, kar je neposredno povezano s preteklimi obsežnimi napadi na omrežje.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviacija) je začasno omejila sprejem in odpremo zračnih plovil na letališčih Domodedovo in Žukovski v Moskvi, ter v Saratovu (Gagarin), Volgogradu in Penzi. Prav tako je začasno omejila vzletanje in pristajanje letal na letališču Pulkovo v Sankt Peterburgu, vendar je omejitve kasneje odpravila. Medtem je letališče v Kalugi še vedno pod omejitvami.

Po aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil so korporacije iz Združenih držav Amerike sprožile vrsto pravnih postopkov za uveljavljanje odškodnin, ki so nastale zaradi pretekle nacionalizacije premoženja, mednarodnih sankcij in politične nestabilnosti v državi. Nova oblast v Caracasu, ki uživa podporo administracije Donalda Trumpa, bi lahko bistveno spremenila delovanje sodišč v korist ameriških podjetij, kar postavlja pod vprašaj prihodnost milijard sodčkov nafte, na katere so do sedaj računala ruska in kitajska državna podjetja. Ameriški naftni velikani se pripravljajo na prevzem nadzora nad ključnimi energetskimi viri, medtem ko se Kitajska in Rusija soočata z izgubo strateških naložb v državi z največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu. Procesi so neposredna posledica stopnjevanja pritiska Washingtona, ki se je s prejšnjih gospodarskih sankcij in zračnih napadov prelevil v popoln politični preobrat. Analitiki ocenjujejo, da bo nova struktura upravljanja venezuelske naftne industrije služila predvsem ameriškim gospodarskim interesom, kar bo dolgoročno preoblikovalo svetovni energetski trg.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je kanadsko poslanko in finančno ministrico Chrystio Freeland imenoval za svetovalko za gospodarski razvoj. Imenovanje, ki ga je uradno potrdil urad ukrajinskega predsednika, prihaja v času, ko si Ukrajina prizadeva za utrditev mednarodnih gospodarskih vezi in dolgoročno obnovo države. Kljub novi vlogi v Kijevu bo Freelandova še naprej opravljala funkcijo poslanke v kanadskem parlamentu, kar poudarja tesno zavezništvo med Kanado in Ukrajino. Nova funkcija Freelandove vključuje svetovanje o vprašanjih gospodarske rasti in stabilizacije, kar je ključnega pomena za državo, ki se spopada z uničujočimi posledicami vojne. Kanadska vlada je ob tem sporočila, da njeno novo delo ne bo oviralo njenih trenutnih dolžnosti v Ottawi, hkrati pa bo omogočilo neposreden prenos zahodnih gospodarskih izkušenj v ukrajinsko upravo.

Indijska vlada je pod vodstvom premierja Narendre Modija uvedla strožji nadzor nad uvozom ruske nafte, kar vključuje obvezno tedensko poročanje rafinerij o nakupih surovin iz Rusije in Združenih držav Amerike. Ta ukrep predstavlja odziv na stopnjevan pritisk Washingtona, saj je predsednik Donald Trump zaradi indijskega financiranja ruske vojaške agresije v Ukrajini prek nakupov energentov lani podvojil carine na indijsko blago na 50 odstotkov. New Delhi želi s temi koraki zavarovati nove trgovinske sporazume z ZDA in se izogniti dodatnim gospodarskim sankcijam. Največji indijski naftni predelovalec Reliance Industries je že sporočil, da v januarju ne pričakuje novih pošiljk ruske nafte, kar potrjuje trend drastičnega zmanjševanja uvoza, ki bi lahko v prihodnjih mesecih padel pod milijon sodčkov na dan. Strokovnjaki opozarjajo, da bi morebitno dodatno zvišanje ameriških carin resno ogrozilo indijski izvoz, vendar bi hkrati lahko spodbudilo nujno diverzifikacijo trgov. Indija, ki je po letu 2022 postala največja kupka ruske nafte, se zdaj spopada z zahtevnim usklajevanjem med ugodnimi energetskimi viri in ohranjanjem ključnih gospodarskih vezi z Zahodom.

Ruska vojska je v ponedeljek, 5. januarja, z brezpilotnimi letalniki napadla ukrajinsko mesto Dnipro, pri čemer so zadeli obrat ameriške družbe Bunge. Po besedah župana Dnipra Borisa Filatova je napad povzročil obsežno materialno škodo in okoljsko nesrečo, saj se je na mestne ulice izlilo približno 300 ton rastlinskega olja. Zaradi razlitja so lokalne oblasti zaprle več prometnih poti, sanacija pa naj bi po prvih ocenah trajala vsaj nekaj dni. Napad na industrijski obrat v lasti ameriškega kapitala poudarja nadaljevanje ruske strategije uničevanja gospodarske infrastrukture v Ukrajini. Incident v Dnipru nima le lokalnega ekološkega vpliva, temveč nosi tudi politično težo zaradi neposredne škode na premoženju podjetja iz Združenih držav Amerike. Interventne službe se trenutno spopadajo z odstranjevanjem viskozne tekočine s cestišč, da bi preprečile nadaljnje prometne nesreče in onesnaženje rečnih poti.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno stopnjeval napetosti v mednarodni trgovini z napovedjo možnega povišanja carin na indijsko blago. Razlog za morebitne nove omejitve je indijsko vztrajanje pri nakupih ruske nafte, kar Washington vidi kot neskladje s svojo zunanjo politiko in prizadevanji za mir v Ukrajini. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike zaradi njegove carinske politike postale močnejše in bolj spoštovane, hkrati pa je Indijo pozval k omejitvi nakupov energentov iz Rusije. Predsednik je v ponedeljek objavil, da bodo skupni prihodki iz naslova carin presegli 600 milijard dolarjev. Po njegovih besedah ta sredstva krepijo ameriško gospodarstvo, ki po nekaterih kazalnikih presega ostale države skupine G7. Kljub optimizmu administracije pa kritiki in nekateri kmetijski sektorji opozarjajo na negativne posledice trgovinskih vojn, zlasti na povračilne ukrepe drugih držav, ki bi lahko prizadeli ameriški izvoz in povečali stroške za domače potrošnike.

Oblasti v ruski republiki Tatarstan so s 1. januarjem 2026 znatno povišale enkratna finančna nadomestila za posameznike, ki sklenejo pogodbo z ministrstvom za obrambo Ruske federacije za sodelovanje v t. i. specialni vojaški operaciji v Ukrajini. Skupni znesek izplačila po novem znaša 2,9 milijona rubljev, kar vključuje 2,5 milijona rubljev iz republiškega proračuna in 400.000 rubljev s strani ruskega obrambnega ministrstva. Povišanje velja tako za vojake, ki se napotijo na območje spopadov, kot za pripadnike novonastalih vojaških formacij. Novico je potrdila regionalna organizacija DOSAAF, ki navaja, da so se izplačila povečala z namenom spodbujanja vstopa v vojaško službo. Gre za nadaljevanje trenda v ruskih regijah, kjer lokalne oblasti z visokimi denarnimi zneski poskušajo zapolniti potrebe po vojaškem osebju brez razpisovanja splošne mobilizacije. Tatarstan se s tem ukrepom uvršča med ruske regije z najvišjimi denarnimi spodbudami za pogodbene vojake, kar kaže na stopnjevanje prizadevanj za novačenje novih sil za potrebe fronte v Ukrajini.

Združene države Amerike so po dramatični aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura v Caracasu 3. januarja napovedale neposreden nadzor nad državo v času tranzicije oblasti. Washington s tem korakom ponovno prevzema nadzor nad venezuelsko naftno industrijo, ki razpolaga z največjimi dokazanimi rezervami nafte na svetu. Poleg energetskih in geopolitičnih ciljev ameriški obrambni uradniki načrtujejo dostop do napredne ruske vojaške opreme, s katero je bila Venezuela oborožena zadnji dve desetletji. Med ključnimi cilji obveščevalnih služb so zračni obrambni sistemi S-300VM, Pantsir in Buk-M2 ter flota lovcev Su-30MKV, ki bi lahko razkrili kritične tehnične podrobnosti o ruski tehnologiji, uporabljeni v trenutnih svetovnih konfliktih. Dogajanje v Južni Ameriki je sprožilo takojšen odziv v Aziji, kjer je Severna Koreja pod vodstvom Kim Džong Una izvedla prvi letošnji preizkus balističnih raket s hipersoničnimi konicami. Pjongjang je dejanja utemeljil kot nujno krepitev jedrskega odvračanja zaradi zaostrenih mednarodnih razmer, ki jih analitiki povezujejo prav z ameriško vojaško intervencijo v Venezueli. Rakete so zadele cilje, oddaljene približno 1000 kilometrov, kar po mnenju strokovnjakov dokazuje sposobnost Severne Koreje za preboje ameriško-južnokorejskih obrambnih sistemov v času globalne nestabilnosti.

Rusko ministrstvo za gospodarski razvoj in veleposlaništvo Ruske federacije v Caracasu sta ruskim državljanom svetovala, naj se zaradi nestabilnih razmer vzdržijo turističnih potovanj v Venezuelo. Ministrstvo je turističnim agencijam in organizatorjem potovanj uradno priporočilo, da začasno prekinejo prodajo vseh turističnih aranžmajev za to južnoameriško državo. Kot je sporočila tiskovna služba Ruske zveze turistične industrije (RST), priporočilo velja do popolne normalizacije razmer v republiki. Veleposlaništvo je v izjavi z dne 5. januarja poudarilo, naj se državljani potovanjem izognejo, razen v primerih nujnih zadev. Ukrep sledi oceni varnostnih tveganj v državi, kjer so se v zadnjem obdobju zaostrili notranjepolitični ali varnostni izzivi, čeprav natančni incidenti v izvirnih poročilih niso podrobneje navedeni. Ruski turistični sektor se je na navodila odzval s prilagoditvijo ponudbe in obveščanjem strank o tveganjih.

V Amurski oblasti na ruskem Daljnem vzhodu je v petek, 5. januarja, na odseku Gonža–Gudači Zabajkalske železnice iztirilo 35 vagonov tovornega vlaka. Po podatkih regionalnega ministrstva za izredne razmere je prišlo do poškodb železniške infrastrukture, vendar dogodek ni povzročil neposredne nevarnosti za okolje. Zaradi incidenta v občinskem okrožju Magdagači je bil promet na tem delu proge popolnoma ustavljen, kar je povzročilo zamude v potniškem prometu. Na prizorišče nesreče so pristojne službe napotile tri reševalne vlake, ki so zadolženi za sanacijo proge in odstranitev poškodovanih vagonov. Preiskava o vzrokih za iztirjenje še poteka, medtem ko Ruske železnice (RŽD) in lokalne oblasti usklajujejo napore za čimprejšnjo vzpostavitev normalnega prometa. Gre za enega večjih infrastrukturnih incidentov na tej progi v zadnjem obdobju, ki poudarja izzive pri vzdrževanju obsežnega ruskega železniškega omrežja.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je na srečanju z veleposlanikom Belorusije v Rusiji Aleksandrom Rogožnikom podal oceno gospodarskega sodelovanja med državama v letu 2025. Lukašenko je razvoj trgovinskih odnosov z Rusko federacijo ocenil kot pozitiven, vendar je hkrati opozoril, da zastavljeni načrti niso bili v celoti izpolnjeni. Po poročanju tiskovne agencije BelTA je predsednik poudaril pomen ruskega trga za belorusko gospodarstvo, a izpostavil potrebo po dodatnem prirastu in okrepitvi medsebojnih odnosov v prihodnje. Kljub splošnemu zadovoljstvu z doseženimi rezultati je Lukašenko izrazil določeno mero nezadovoljstva nad trenutno ravnjo odnosov, saj meni, da obstaja še neizkoriščen potencial za poglobitev integracije. Srečanje je služilo kot pregled strateških usmeritev za leto 2025, pri čemer ostaja Rusija ključna zunanjetrgovinska partnerica Belorusije, vendar si Minsk prizadeva za učinkovitejšo realizacijo dogovorjenih ekonomskih ciljev in odpravo ovir, ki so preprečile popolno uresničitev lanskega načrta.

Izvoz ruskega naravnega plina v Evropo po plinovodih se je v letošnjem letu zmanjšal za 44 odstotkov, s čimer je dosegel najnižjo raven od sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Glavna razloga za drastičen upad sta zaprtje tranzitne poti preko Ukrajine in strateška odločitev Evropske unije o postopni opustitvi uvoza ruskih fosilnih goriv. Rusija je bila desetletja ključna dobaviteljica energentov za evropsko gospodarstvo, vendar je geopolitični konflikt povzročil korenite spremembe v energetskih tokovih na celini. Zmanjšanje dobave preko plinovodov sili evropske države v iskanje alternativnih virov, predvsem v obliki utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) in povečanja deleža obnovljivih virov energije. Ta trend odraža širša prizadevanja Evropske unije za zagotavljanje energetske neodvisnosti od Moskve, kar je neposredna posledica ruske agresije na Ukrajino in kasnejših sankcij, ki so močno omejile gospodarsko sodelovanje med stranema.

Zadržanje venezuelskega voditelja Nicolása Madura s strani Združenih držav Amerike je sprožilo obsežne razprave o prihodnosti svetovnega naftnega trga in geopolitičnih posledicah za Rusijo. Venezuela, ki razpolaga z največjimi dokazanimi zalogami nafte na svetu, bi pod vplivom Washingtona lahko bistveno spremenila svojo vlogo na trgu. Ameriški predsednik Donald Trump je jasno izrazil namero, da ameriškim naftnim podjetjem ponovno omogoči črpanje v tej južnoameriški državi, s čimer bi ZDA neposredno vplivale na znižanje svetovnih cen energentov. Analitiki ocenjujejo, da takšen razvoj dogodkov predstavlja resno grožnjo ruskemu gospodarstvu, ki je močno odvisno od prihodkov iz prodaje nafte. Povečana ponudba venezuelske nafte bi povzročila dodaten pritisk na Moskvo in oslabila njen vpliv v regiji. Donald Trump je ob tem poudaril, da Washington ne želi tvegati, da bi na oblast v Caracasu prišel kdorkoli drug, ki ne bi bil naklonjen ameriškim interesom. Operacija odstavljanja Madurovega režima se tako ne kaže le kot vprašanje boja proti kriminalu, temveč kot strateški premik za zagotovitev energetske prevlade ZDA in omejevanje ruskih ambicij.

Donald Trump naj ne bi pričakoval resnih rezultatov s srečanja z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Zelenski naj bi si po srečanju s Trumpom prizadeval za okrepljen pritisk ZDA na Rusijo in se ne zanaša na odobritev svojega mirovnega načrta s strani Moskve. Po srečanju s Trumpom naj bi Zelenski opravil telefonski pogovor z evropskimi voditelji.

Rusija je formalno zahtevala od Združenih držav Amerike, da ustavijo zasledovanje naftnega tankerja, ki pluje proti Venezueli in se poskuša izogniti ameriški obalni straži v Atlantskem oceanu. Tanker naj bi bil pod sankcijami.

Ruske oblasti so z namenom pridobivanja dodatnih sredstev za nadaljevanje invazije v Ukrajini uradno zvišale stopnjo davka na dodano vrednost (DDV). Nova davčna politika, ki začne veljati z novim letom, je neposreden odziv na naraščajoče finančne potrebe ruske vojne ekonomije. Kremelj s tem ukrepom prelaga stroške vojaških operacij na pleča ruskih državljanov, saj vojna v Ukrajini zahteva vedno večja proračunska sredstva za vzdrževanje ofenzive. Preusmeritev v vojno gospodarstvo je povzročila povečan pritisk na državne finance, saj Moskva pospešeno vlaga v oborožitveno industrijo in logistiko. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo povišanje DDV-ja prineslo več milijard dodatnih prihodkov v državno blagajno, kar bo Rusiji omogočilo podaljšanje konfliktov kljub mednarodnim sankcijam. Ukrep obenem kaže na dolgoročno naravnanost Rusije k vzdrževanju vojaške moči, medtem ko se prebivalstvo spopada z višjimi življenjskimi stroški in inflacijo.

Po poročanju RIA Novosti in portala hh.ru se v letu 2026 v Rusiji pričakuje točkovna rast plač, ki bo prizadela predvsem visokokvalificirane strokovnjake na področjih, kjer primanjkuje kadra.

Število ruskih milijarderjev se je med vojno v Ukrajini povečalo, vendar so bogati in vplivni Rusi, znani kot oligarhi, v 25 letih vladavine Vladimirja Putina izgubili skoraj ves politični vpliv. Zahodne sankcije niso uspele oslabiti Putinovega oprijema oblasti.

Približno tretjina ruskih podjetij začne odlašati z reševanjem vprašanj na naslednje leto že sredi decembra. Le 21 % zaposlenih je pripravljenih delati do 31. decembra.

Zaradi izjemno močnega sneženja in snežnih zametov na Krasnodarskem območju je prišlo do obsežnih zamud v železniškem prometu. Zvezna potniška družba (FPK), podružnica ruskih železnic RŽD, je v sredo sporočila, da na Severnokavkaški železnici trenutno zamuja 55 potniških vlakov. Vremenske razmere so povzročile resne motnje v voznem redu, saj so nanosi snega ponekod onemogočili normalno prevoznost tirov. Ruske oblasti in predstavniki železnic so potrdili, da se njihove ekipe trudijo normalizirati promet, vendar so razmere zaradi vztrajnega sneženja označili za anomalne. Potnikom so svetovali spremljanje ažurnih obvestil o premikih vlakov, medtem ko logistične težave vplivajo na celotno regijo ob Črnem morju, kjer snežne nevihte niso pogost pojav v takšnem obsegu. Do zdaj ni bilo poročil o morebitnih žrtvah, vendar so zastoji povzročili precejšnje gospodarske in logistične nevšečnosti za tisoče potnikov.

Jared Kushner, zet nekdanjega in bodočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, se je po obdobju relativne odsotnosti vrnil v središče mednarodne diplomacije. Kot neformalni, a vplivni pogajalec se udeležuje ključnih pogovorov na Bližnjem vzhodu in v Moskvi, kjer si prizadeva za sklenitev mirovnih sporazumov in stabilizacijo razmer. Njegova ponovna aktivacija na svetovnem odru je sprožila mešane odzive v mednarodni javnosti, saj nekateri hvalijo njegov pragmatičen pristop, drugi pa opozarjajo na morebitne konflikte interesov. Kritiki Kushnerju očitajo, da svoje diplomatske stike izkorišča za osebno bogatenje prek svojega investicijskega sklada, medtem ko podporniki poudarjajo njegovo sposobnost vzpostavljanja zaupanja z voditelji, ki so sicer težavni sogovorniki. Njegov slog pogajanja opisujejo kot vljuden, a neizprosen, ko gre za doseganje zastavljenih ciljev. Njegova vrnitev v diplomacijo nakazuje smernice prihodnje ameriške zunanje politike, ki bo očitno temeljila na osebnih povezavah in poslovni logiki namesto na tradicionalnih diplomatskih kanalih.

Armando Mema, član finske nacionalno-konservativne stranke Zveza svobode, je izjavil, da finsko gospodarstvo zaradi prekinitve trgovinskih odnosov z Rusko federacijo letno izgubi med 18 in 20 milijard evrov. Po njegovih besedah so te številke za razmeroma majhno državo izjemno visoke, ob upoštevanju inflacije in naraščajočih cen energentov pa bi dejanska gospodarska škoda lahko bila celo trikrat večja. Mema je poudaril, da Finska teh izgub ne more nadomestiti s trgovanjem z drugimi državami, kar bo imelo dolgotrajne negativne posledice za stabilnost države. Ob tem je politik opozoril na padanje podpore finski vladi, ki se spopada s slabšanjem gospodarskih razmer, naraščajočo brezposelnostjo in krčenjem izdatkov za socialno pomoč. Finski predsednik Alexander Stubb je v svojem novoletnem nagovoru sicer poudaril, da so se odnosi med Helsinki in Moskvo za vedno spremenili. Ruski predstavniki, med njimi podpredsednik varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev, so ob tem kritično ocenili finsko zunanjo politiko in napovedali nadaljnje negativne posledice za državo zaradi njene politične usmeritve.

Predsednik odbora ruske državne dume za finančni trg, Anatolij Aksakov, je napovedal, da naj bi bili novi zakonski ukrepi za zaščito državljanov pred t. i. 'shemo Dolina' pri nepremičninskih transakcijah sprejeti v prvem četrtletju leta 2026. Cilj novega zakona je varnejši nakup stanovanj na sekundarnem trgu.