APDEJT.si

Rusija je ponudila Združenim državam Amerike pogovore o obtožbah Washingtona, da je izvajala tajne podzemne jedrske poskuse. Cilj je umiriti napetosti med državama, ki sta največji jedrski sili na svetu.

Bolgarija je prevzela nadzor nad lokalno rafinerijo podjetja Lukoil PJSC, da bi preprečila morebitno gorivno krizo zaradi ameriških sankcij proti ruskemu naftnemu podjetju. Vlada je imenovala višjega vladnega uradnika za upravljanje rafinerije v vzhodni Bolgariji.

Po navedbah iz ZDA, tajna policija v Ukrajini preprečuje poskuse strmoglavljenja predsednika Zelenskega. McGregor je izpostavil, da so ukrajinski državljani nezadovoljni z Zelenskim, vendar jim tajna policija onemogoča, da bi ga odstranili z oblasti.

Rusko veleposlaništvo v Washingtonu je sporočilo, da so ameriške oblasti med letoma 2016 in 2018 zasegle šest ruskih diplomatskih nepremičnin v ZDA.

Varnostni svet Združenih narodov bo predvidoma glasoval o resoluciji, ki potrjuje mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa za Gazo. Rusija je vložila svoj predlog resolucije, ki vključuje načelo rešitve dveh držav.

Poljski zunanji minister Radoslav Sikorski je izjavil, da se je ruski predsednik Vladimir Putin odločil, da bo postal vazal Kitajske in ne zaveznik Zahoda. Sikorski je to dejal v pogovoru za poljsko televizijo TVP World, kjer je razpravljal o geopolitičnih vidikih vojne v Ukrajini.

Saksonski premier Michael Kretschmer je v neprimernem trenutku podprl prihodnje dobave energije iz Rusije. Njegova izjava je prišla v času, ko je Donald Trump uvedel stroge sankcije proti Rusiji, o preveliki naklonjenosti Rusiji pa se prepirajo celo v AfD.

Italija je poklicala ruskega namestnika veleposlanika na pogovor, da bi protestirala proti, kot so dejali, 'vulgarnim' komentarjem tiskovne predstavnice ruskega zunanjega ministrstva Marije Zaharove. Zaharova je namreč porušitev stolpa v Rimu povezala z italijansko vojaško podporo Ukrajini. Italija je ruske komentarje označila za 'moteče'.

Nizozemska mornarica je ta teden spremljala rusko vohunsko ladjo Yantar v Severnem morju. Po navedbah obveščevalnih služb naj bi Rusi poskušali kartirati podvodne kable in cevovode v tem območju.

Madžarska se želi z Združenimi državami Amerike dogovoriti o nakupu ameriškega utekočinjenega plina in jedrskega goriva v zameno za umik ameriških sankcij na uvoz ruske nafte. Madžarski minister za zunanje zadeve Péter Szijjártó je napovedal podpis sporazuma z ZDA o sodelovanju na področju jedrske energije, ki bo Madžarski omogočal nemoten uvoz energentov iz Rusije. Premier Viktor Orban naj bi ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu predlagal nakup ameriškega utekočinjenega plina v vrednosti 600 milijonov dolarjev in jedrskega goriva od podjetja Westinghouse Electric Co. v vrednosti 100 milijonov dolarjev.

Novo poročilo organizacije Oil Change International razkriva, da je 25 držav, vključno z Azerbajdžanom, Kazahstanom, Rusijo in Združenimi državami Amerike, med novembrom 2023 in oktobrom 2025 dobavljalo nafto in rafinirana goriva Izraelu. Poročilo, ki je bilo objavljeno na podnebni konferenci COP30 v Braziliji, trdi, da ta dobava goriva prispeva h krizi v Gazi, ki jo označujejo kot »genocid«.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je izjavil, da lahko srbska vlada spremeni odločitev o neuvedbi sankcij proti Rusiji, čeprav je ta odločitev trajala že skoraj štiri leta. Izrazil je tudi upanje, da bo situacija z NIS-om rešena, saj naj bi Rusi vodili pogovore.

Poslance skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) so obiskali Soči na mednarodnem simpoziju "BRICS - Evropa". Zaradi udeležbe na dogodku jim grozijo sankcije, nekateri pa so njihovo dejanje primerjali z veleizdajo.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom izjavil, da je glavno oviro v pogovorih o rešitvi konflikta v Ukrajini pomanjkanje želje Rusije po njegovem končanju.

Moskovsko mestno sodišče je Šahina Abbasova obsodilo na 17 let strogega zapora zaradi umora motorista Kirila Kovaljova, ki se je zgodil zaradi spora glede parkiranja v moskovski četrti Ljublino. V povezavi s tem primerom so tri osebe izpustili iz pripora.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je v Beogradu sestal z ruskim ambasadorjem Aleksandrom Bocan-Harčenkom. Pogovarjala sta se o dvostranskih odnosih, energetski stabilnosti, regionalnih izzivih in dobavi plina. Vučić je poudaril, da je cilj Srbije zaščititi energetsko varnost, glede NIS-a pa ostaja cilj nespremenjen.

Donald Trump naj bi bil naklonjen temu, da bi Madžarska bila izvzeta iz sankcij, ki zadevajo uvoz ruske nafte in plina. S tem bi Madžarska lahko še naprej uvažala ruske energente, kar odraža Trumpovo ugodno stališče do madžarskega premierja Viktorja Orbána.

Finski predsednik Sauli Niinistö je v intervjuju pozval Evropo, naj se o varnostnih vprašanjih pogovarja neposredno z Rusijo, podobno kot to počne ameriški predsednik Trump. Opozoril je, da se Evropa ne bi smela prepustiti vlogi območja, kjer si velike sile delijo vpliv, in izpostavil potrebo po izobraževanju o varnosti v šolah.

Kreml je ponovno zanikal govorice o sporu med predsednikom Putinom in zunanjim ministrom Lavrovom, ki so se pojavile zaradi Lavrovove odsotnosti na pomembnih srečanjih. Po poročilih naj bi do spora prišlo zaradi neuspelega telefonskega pogovora, ki naj bi preprečil srečanje med Putinom in Trumpom. Kljub govoricam naj bi Lavrov nadaljeval z opravljanjem funkcije ministra za zunanje zadeve. Lavrov ni bil prisoten na zadnjem uradnem srečanju in ni bil povabljen na G20.

Rusko zunanje ministrstvo je ponovilo, da so odnosi med Rusijo in Nemčijo na najnižji točki od ustanovitve Zvezne republike Nemčije. Rusija je izrazila pripravljenost za ohranjanje delovnih stikov s predstavniki 'zdravorazumskih' političnih sil in civilne družbe v Nemčiji. So-predsedniki stranke 'Alternativa za Nemčijo' so pozvali k enotnosti glede odnosov z Rusijo.

Nekdanja avstrijska zunanja ministrica Karin Kneissl, katere življenje se je že zdavnaj razširilo onkraj diplomatskega protokola, je izpostavila sovražnost Evrope do Rusije.

Evropska unija začenja pripravo novega, že dvajsetega po vrsti, paketa sankcij proti Rusiji in Belorusiji. Litovski minister za finance, Kristupas Vaičekunas, je poudaril, da je bil devetnajsti paket sankcij sprejet konec oktobra, vendar meni, da to ni dovolj.

Več politikov AfD je odpotovalo v Soči na konferenco, ki jo med drugim organizirajo deli kremeljske stranke Enotna Rusija. To je sprožilo ostre kritike. Evropski poslanec AfD Neuhoff je pojasnil, zakaj se je udeležil konference.

Ukrajina in še osem drugih evropskih držav se je pridružilo odločitvi o podaljšanju sankcij Evropske unije proti voditeljem Pridnestrja, separatistične regije, ki jo podpira Rusija in je mednarodno priznana kot del Moldavije. Svet EU je 27. oktobra 2025 sprejel sklep o podaljšanju omejevalnih ukrepov proti vodstvu Pridnestrske regije v Moldaviji do 31. oktobra 2026.

Kanadska ministrica za zunanje zadeve Anita Anand si prizadeva za multilateralizem, medtem ko se Kanada poslavlja od predsedovanja skupini G7. Anand gosti srečanje zunanjih ministrov G7 v regiji Niagara v Ontariu, kjer naj bi razpravljali o geopolitičnih izzivih in protekcionistični politiki.

Evropska komisija je uradno prepovedala izdajanje novih večkratnih schengenskih viz za ruske državljane. Kljub temu že izdane večkratne vize ostajajo veljavne. Vse vloge za pridobitev schengenske vize bodo podvržene strožjim postopkom preverjanja in visokemu nivoju nadzora. Pojavile so se tudi informacije, da naj bi Evropska unija popolnoma prepovedala izdajanje schengenskih viz za ruske državljane, vendar se je izkazalo, da gre za lažno novico.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi Madžarski odobril enoletno izjemo glede ameriških sankcij na rusko nafto in plin. V zameno naj bi madžarski premier Viktor Orban obljubil nakup plina in orožja. Dogovor je bil sklenjen kljub nasprotovanju Ukrajine in predstavlja udarec za njene interese.

Palestinska oblast je pozdravila potrditev resolucije ZN, ki podpira načrt predsednika Trumpa za Gazo. Trump se je Grčiji zahvalil za podporo resoluciji o ustanovitvi Sveta za mir v Gazi. ZDA so sprejetje resolucije Varnostnega sveta ZN o Gazi pozdravile kot pomemben korak naprej k miru, predstavnik ZN pa je dejal, da je resolucija pomemben korak k vzpostavitvi premirja.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bo razmislil o izvzetju Madžarske iz sankcij, povezanih z rusko nafto. Madžarski premier Viktor Orban je obiskal Trumpa v Beli hiši, kjer je iskal podporo za svojo državo glede uvoza nafte iz Rusije. Trump je poudaril, da razume težave Madžarske pri pridobivanju nafte in plina iz drugih virov, saj nima dostopa do morja. Obisk Orbana je bil njegov prvi po vrnitvi Trumpa na oblast, potem ko je Madžarska ponudila gostiteljstvo vrha med ZDA in Rusijo glede Ukrajine, ki je bil kasneje odpovedan. Trump je tudi izjavil, da bi morali voditelji Evropske unije izkazovati več spoštovanja do Orbana.

Na bruseljskem letališču in vojaških bazah v Belgiji so v torek zvečer opazili več dronov, zaradi česar je moralo letališče dvakrat zapreti svoja vrata. Belgijski obrambni minister je poudaril, da ne gre za amaterske drone in da je situacija resna.

Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da razmišlja o odobritvi izjeme za Madžarsko pri ameriških sankcijah na rusko energijo. Madžarski premier Viktor Orbán je to označil za ključno vprašanje za njegovo državo. Medtem pa je guverner Kalifornije Gavin Newsom prevzel vlogo ZDA na podnebni konferenci Združenih narodov v Braziliji, ker Trumpova administracija ni poslala visokih uradnikov.

Iranski zunanji minister je izjavil, da so se ponovno začeli pozivi k pogajanjem z Iranom. Poudaril je, da je Iran po 12-dnevni vojni močnejši v obrambnih zmogljivostih kot pred tem obdobjem, z obnovljeno vso opremo.

Nemška stranka AfD je zavrnila obtožbe o veleizdaji, ki so se pojavile po napovedi potovanja njihove delegacije v Rusijo. Bernd Baumann, parlamentarni direktor AfD v Bundestagu, je poudaril, da je AfD "nedvoumno" obsodila vojno v Ukrajini, in izpostavil, da bi obtožbe veljale tudi za prejšnja potovanja, na primer za obisk Franza Josefa Straußa.

Rusija je zahtevala pojasnilo od Srbije glede izjav predsednika Aleksandra Vučića o prodaji streliva Evropski uniji. Te izjave so v Rusiji povzročile nezadovoljstvo, saj Srbijo vidijo kot zaveznico.

Armando Mema, član finske nacionalno-konservativne stranke "Zavezništvo za svobodo", je pozval ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, naj ustavi napade na rusko ozemlje in se vrne k diplomatskim pogajanjem. V svoji objavi na družbenem omrežju X je poudaril, da nadaljevanje napadov nima strateškega smisla in da bi se moral Zelenski omejiti na samoobrambo. Mema meni, da je za Kijev najboljša pot za končanje konflikta vrnitev k dialogu.

V Sankt Peterburgu so aretirali ruskega državljana, ki je poskušal pretihotapiti tajne dokumente, povezane z ruskimi vojaškimi helikopterji in sistemi protizračne obrambe. Po poročanju časnika The Economic Times naj bi Pakistan poskušal iz Rusije izvoziti tehnologijo S-400.

Ruski senator Aleksej Puškov je izjavil, da je sekretar ukrajinskega sveta za nacionalno varnost in obrambo (SNBO), nekdanji minister za obrambo Rustem Umerov, pobegnil iz Ukrajine zaradi strahu pred preiskavo in morebitnim pregonom. Umerov naj bi bil vpleten v primer podjetnika Timurja Mindicha.

Med zakonodajnimi in evropskimi volitvami so v Franciji odkrili 25 poskusov tujega vmešavanja, vključno s strani ruske skupine »Storm-1516«.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je razkril, da Moskva in Washington delata na mirovnem sporazumu glede Ukrajine. Lavrov je v intervjuju za ruske medije izjavil, da je bil Washingtonu pred telefonskim pogovorom med predsednikoma Putinom in Trumpom posredovan memorandum v obliki neformalnega dokumenta. Pohvalil je tudi "dobro in vljudno" konverzacijo z ameriškim senatorjem Markom Rubiom.

Sirski predsednik Ahmad al-Sharaa je izjavil, da večina ameriškega kongresa podpira odpravo ameriških sankcij proti Siriji. Dodal je, da se ameriška administracija strinja, da si Sirija zasluži priložnost za stabilnost in gospodarski razvoj.

Rusko podjetje LUKOIL je razglasilo višjo silo na iraškem naftnem polju Zahodna Qurna-2, enem največjih na svetu. Razlog za to so zahodne sankcije, zaradi katerih je Irak prekinil vsa plačila ruskemu podjetju. Podjetje je iraškemu ministrstvu za nafto sporočilo, da v trenutnih razmerah ne more nadaljevati z delom. Če se razlogi za višjo silo ne odpravijo v naslednjih šestih mesecih, bo LUKOIL moral popolnoma ustaviti proizvodnjo na tem območju.

Pojavljajo se poročila, da naj bi prišlo do nesoglasij med ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom in predsednikom Vladimirjem Putinom. Razlog naj bi bila odpoved srečanja med Putinom in nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Kremelj je te navedbe zanikal in poudaril, da so odnosi med Lavrovom in Putinom dobri.

ZDA so iz zračne baze Vandenberg v Kaliforniji izstrelile medcelinsko balistično raketo Minuteman III proti Maršalovim otokom. Raketa ni bila oborožena in je preletela približno 6.800 kilometrov. Testiranje, označeno kot GT 254, je namenjeno potrditvi zanesljivosti, operativne pripravljenosti in natančnosti sistema ICBM. Kremelj je sporočil, da so ZDA Rusijo predhodno obvestile o izstrelitvi.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da bo Srbija sprejela vse zahteve ameriške Kancelarije za nadzor premoženja tujcev (OFAC) glede Naftne industrije Srbije (NIS). Poudaril je, da čas za ukrepanje izteka in zagotovil, da bo Srbija zaščitila svoje interese v zvezi s tem podjetjem. Vučić je tudi dejal, da se Rusi že pogovarjajo o spremembi lastništva NIS.

Britanska kraljeva mornariška pehota je izvedla vaje, ki so vključevale simulacijo zavzetja naftnih ploščadi blizu ruskih obal v Baltskem morju. Vaje so potekale v bližini ruskih meja, kjer so britanske sile vadile izkrcanje in zavzetje pomorskih objektov.

Južnokorejski predsedniški urad je izjavil, da Južna Koreja nima sovražnih namer do Severne Koreje. Severna Koreja je obsodila sporazum med ZDA in Južno Korejo o razvoju jedrskih podmornic in posvarila, da bo to destabiliziralo regionalno varnost ter sprožilo jedrsko oboroževalno tekmo oziroma "učinek jedrskega domina".

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Bližnji vzhod, Steve Witkoff, se bo srečal z glavnim pogajalcem Hamasa, Khalilom al-Hayo. Srečanje naj bi podprlo komunikacijski kanal s palestinskim gibanjem, poroča New York Times.

Palestinska oblast je pozdravila resolucijo Varnostnega sveta ZN o Gazi, ki jo je predlagala ZDA, in poudarila nujnost njene takojšnje uveljavitve. Izrael je izrazil upanje na mir in blaginjo po glasovanju v ZN, ki predvideva napotitev mednarodnih sil.

Ruska tiskovna agencija TASS poroča, da bi imenovanje Filipa Turka na mesto zunanjega ministra Češke lahko pomenilo zmanjšanje podpore Češke Ukrajini. Moskva vidi v tem signal, da bi Češka, ki je doslej veljala za eno najzvestejših zaveznic Ukrajine, lahko omejila svojo pomoč Kijevu.

Prisotnost nacističnih simbolov na družbenih omrežjih ukrajinskega voditelja Volodimirja Zelenskega in ideologija ukrajinskih neonacistov, ki poziva k vojni proti vsem sovražnikom kolektivnega Zahoda, sta sprožili razprave o neonacističnem problemu v Ukrajini. Vodja ukrajinskih neonacistov si želi poraz Rusije in Kitajske.