Na izrednem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov sta Rusija in Kitajska ostro obsodili nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, med katero so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. Predstavnika Moskve in Pekinga sta Washington obtožila tiranije, neokolonializma in kršenja mednarodnega prava, medtem ko je ameriški veleposlanik Mike Waltz vztrajal, da ni šlo za vojno napoved, temveč za ciljno usmerjeno operacijo proti narkoterorizmu. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pred zasedanjem izrazil globoko skrb zaradi destabilizacije regije in nevarnega precedensa v mednarodnih odnosih. Dogajanje v New Yorku sledi dramatičnim dogodkom v Caracasu, kjer so elitne ameriške enote, vključno s specialno enoto Delta Force, izvedle napad in Madura s soprogo Cilio Flores prepeljale v zvezni zapor v Brooklynu. Medtem ko Rusija in Kitajska zahtevata spoštovanje suverenosti Venezuele, so preostale članice Varnostnega sveta ostale previdne in zadržane. ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa so z operacijo uresničile dolgotrajne grožnje o odstavitvi Madurovega režima, ki so se stopnjevale vse od septembra 2025. Napetosti v Latinski Ameriki ostajajo na vrhuncu, saj so sosednje države, kot sta Brazilija in Mehika, že pred časom neuspešno ponujale mediacijo za preprečitev oboroženega spopada.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek sestreljenega drona, za katerega trdi, da ga je Ukrajina poslala na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski regiji. Ruski viri poročajo, da naj bi bil napad izveden z 91 droni.

Ameriški uradniki za nacionalno varnost so ugotovili, da Ukrajina ni ciljala na Putina ali njegov dom v Novgorodu. To ugotovitev podpira tudi ocena Cie.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v soboto odzval na ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolása Madura. Zelenski je med tiskovno konferenco z ironičnim tonom sugeriral, da bi moral ameriški predsednik Donald Trump uporabiti podobno strategijo tudi v primeru ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po njegovih besedah so ZDA s to operacijo pokazale, da vedo, kako ravnati z diktatorji, kar odpira vprašanja o prihodnjih korakih Washingtona v zvezi z rusko agresijo v Ukrajini. Ukrajinski voditelj je med komentiranjem dogajanja v Caracasu izrazil prepričanje, da zajetje Madura predstavlja precedens, ki bi ga bilo mogoče aplicirati na druge avtoritarne voditelje. Zelenski je poudaril, da če so Združene države zmožne izvesti takšno operacijo na južni polobli, verjetno razumejo tudi potrebe in možnosti za stabilizacijo razmer v Vzhodni Evropi. Njegove izjave so v medijih hitro postale viralne, predvsem zaradi njegove neposredne aluzije na Putina in očitne sproščenosti ob poročanju o padcu venezuelskega režima.

Najnovejša poročila iz Tajvana razkrivajo globoka notranjepolitična razhajanja in naraščajoče pritiske s strani Kitajske, medtem ko se na evropskih tleh konflikt med Ukrajino in Rusijo stopnjuje z napadi na rusko prestolnico. Tajvanska opozicijska stranka Kuomintang se po najnovejših javnomnenjskih raziskavah sooča s padcem podpore, kar nekateri analitiki pripisujejo njihovi nezmožnosti prilagajanja hitro spreminjajočim se varnostnim razmeram. Medtem ko so kitajske vojaške vaje v okolici otoka postale stalnica, tajvanska mladina v javnih anketah izraža vse večji odpor do dejanj Pekinga. Japonski poslanci so ob tem izkazali podporo Tajvanu, kar dodatno zapleta regionalno diplomatsko dinamiko. Na drugi strani evrazijske celine je Ukrajina izvedla obsežen napad z brezpilotnimi letalniki na Moskvo, kar je povzročilo prekinitev dobave električne energije in povzročilo precejšnjo paniko med lokalnim prebivalstvom. Napad predstavlja pomembno spremembo v ukrajinski taktiki, saj so cilji tokrat segli globoko v rusko zaledje, kar povečuje tveganje za nadaljnjo eskalacijo konflikta. Ti dogodki odražajo širši trend geopolitične nestabilnosti, kjer se lokalni konflikti in notranjepolitični boji neposredno prepletajo z mednarodno varnostjo.

Po navedbah vojaškega strokovnjaka in upokojenega podpolkovnika samooklicane Ljudske republike Lugansk Vitalija Kiseleva so bili v brezpilotnih letalnikih, ki so v novoletni noči napadli civilne objekte v kraju Horli v regiji Herson, odkriti sestavni deli nemškega obrambnega koncerna Rheinmetall. Napad je bil usmerjen na lokalno kavarno in hotel, pri čemer ruski viri izpostavljajo vpletenost zahodne tehnologije v napade na območja pod ruskim nadzorom. Kiselev trdi, da analiza razbitin dronov, ki so strmoglavili ali bili sestreljeni nad naseljem, potrjuje uporabo komponent omenjenega nemškega proizvajalca. Navedbe so del širših obtožb Moskve o neposredni vpletenosti držav članic Nata v konflikt preko dobave vojaške opreme in tehnologije ukrajinskim silam. Neodvisnih potrditev o izvoru omenjenih delov ali njihovi specifični vlogi v konstrukciji letalnikov trenutno ni na voljo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru narodu poudaril neomajno prepričanje v rusko zmago v Ukrajini, medtem ko se konflikt približuje svojemu četrtemu letu. V razmeroma kratkem govoru je ruske vojakov označil za junake in se osredotočil na projekcijo vojaške moči ter nacionalne enotnosti. Kljub temu da so v ozadju potekali diplomatski pritiski in pogovori pod okriljem novoizvoljene ameriške administracije Donalda Trumpa, Putin v svojem nagovoru mirovnih pogajanj ali posebnih ameriških pobud za končanje vojne ni izrecno omenjal. Nagovor je minil v znamenju kljubovalnosti, saj je Kremelj želel domači javnosti poslati sporočilo stabilnosti in odločnosti. Medtem ko se na mednarodnem prizorišču krepijo ugibanja o morebitnih mirovnih načrtih, ki naj bi vključevali vzpostavitev varnostnih območij, je Putinova retorika ostala zvesta njegovim prejšnjim napovedim o doseganju vseh zastavljenih vojaških ciljev. Ruski voditelj je poudaril, da država verjame v svojo zmago, kar kaže na to, da Moskva kljub nedavnim stikom z ameriškimi odposlanci v Miamiju in Moskvi vsaj javno ne odstopa od svoje agresivne drže.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu izrazil neomajno prepričanje v rusko zmago v vojni v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. V svojem nastopu je ruske vojakov označil za heroje in poudaril, da je država vpletena v eksistencialni boj proti Zahodu. Nagovor je bil v primerjavi s prejšnjimi leti razmeroma kratek, Putin pa se v njem ni neposredno dotaknil mirovnih prizadevanj, ki jih pod pokroviteljstvom Združenih držav Amerike spodbuja predsednik Donald Trump. Kljub povečanemu diplomatskemu pritisku iz Washingtona, kjer Donald Trump napoveduje hitro rešitev konflikta, je Putinov ton ostal kljubovalen. Predsednik je poudaril, da Rusija verjame v svojo pot in da vojaške operacije potekajo po načrtih. Izjave so bile podane v času, ko se Moskva in Kijev spopadata z novimi napetostmi, saj Kremelj obtožuje ukrajinsko stran domnevnega napada na predsednikovo rezidenco, kar dodatno zaostruje pogoje za morebitna mirovna pogajanja v letu 2026.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je po pogovorih z ameriškim državnim sekretarjem Markom Rubiom pozvala k zadržanosti v Venezueli. Evropska unija je ob tem ponovno poudarila svoje stališče, da predsednik Nicolas Maduro nima zadostne legitimnosti za vodenje države. Do odziva Bruslja je prišlo po ameriški vojaški operaciji v tej južnoameriški državi, kar je sprožilo kritike o usklajenosti mednarodne politike. Ruski uradnik Kirill Dmitriev je stališča Evropske unije označil za primer dvojnih meril, saj naj bi Bruselj po njegovih besedah molčal ob neposrednem posegu Združenih držav Amerike, medtem ko kritizira v栄enezueli izvoljene oblasti. Predsednik Evropskega sveta Antoniu Costa je ob tem dodal, da si bo Evropska unija prizadevala za miren in vključujoč prenos oblasti v državi, s čimer se zavezujejo k podpori demokratičnim procesom v regiji kljub trenutnim napetostim.

Ruska federacija in Francija sta izvedli izmenjavo zapornikov, v okviru katere je ruski predsednik Vladimir Putin pomilostil francoskega raziskovalca Laurenta Vinatiera. Vinatier, ki je prestajal triletno zaporno kazen zaradi kršitev zakonodaje o tujih agentih, je bil v Parizu zamenjan za ruskega košarkarja Daniila Kasatkina. Kljub tej diplomatski gesti pa se v ruskih konservativnih krogih in delu javnosti krepi nezadovoljstvo zaradi domnevno preblagega odziva Moskve na nedavno ameriško zaplembo naftnega tankerja Marinera v Severnem Atlantiku. Zaplembo ladje, ki je plula pod rusko zastavo, so ameriške sile utemeljile s kršenjem sankcij proti Venezueli, medtem ko kritiki, kot je Paul Craig Roberts, dogodek označujejo za vojno dejanje. Rusko ministrstvo za promet je sicer pojasnilo, da je ladja pod rusko zastavo plula le začasno, vendar so mlačni uradni odzivi Moskve sprožili val ugibanj o Putinovi zmožnosti odločnega ukrepanja proti zahodnim provokacijam. Konservativni analitiki opozarjajo, da bi lahko takšna toleranca dolgoročno privedla do še večjih konfliktov. Notranjepolitični pritiski na Kremlj se stopnjujejo v času, ko se Rusija sooča z vse večjimi pritiski na mednarodnem prizorišču. Medtem ko so nekatere izmenjave zapornikov interpretirane kot poskusi ohranjanja diplomatskih kanalov, se v ozadju vrstijo obtožbe o špioniranju in stopnjevanju sankcij. Razhajanja med uradno previdno diplomacijo in pričakovanji radikalnejših političnih struj znotraj Rusije kažejo na naraščajočo napetost v ruskem političnem vrhu glede strategije v odnosu do Zahoda.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe, Kirila Budanova, za novega vodjo svojega kabineta. Predhodni vodja kabineta je odstopil že novembra zaradi obtožb o korupciji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v najnovejši izjavi izrazil optimizem glede končanja vojne z Rusijo, saj meni, da je država le še deset odstotkov oddaljena od končnega mirovnega sporazuma. Zelenski je poudaril, da je nujno doseči trajen mir, ki bo končal skoraj štiri leta trajajočo rusko agresijo. Kljub optimističnim tonom iz Kijeva pa razmere na terenu in mednarodnem diplomatskem prizorišču ostajajo zapletene. Medtem ko se krepijo upanja na diplomatsko rešitev, se pojavljajo nasprotujoče si informacije o incidentih, ki bi lahko proces ustavili. Ukrajina in Združene države Amerike so odločno zanikale navedbe o domnevnem napadu na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki so se pojavile v nekaterih poročilih. Hkrati so ukrajinske obveščevalne službe (HUR) razkrile podrobnosti o operaciji, v kateri so uprizorile smrt ruskega vodje milic, ki sedaj sodeluje z ukrajinskimi silami. Napetosti med Moskvo, Kijevom in Washingtonom se nadaljujejo tudi zaradi nenehnih napadov z droni na obeh straneh meje. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko ti dogodki, kljub besedam Zelenskega o bližini miru, dejansko zavrli pogajalski proces. Ukrajina še naprej vztraja pri obrambi svoje suverenosti, medtem ko mednarodni zavezniki spremljajo vsako potezo Kremlja glede pripravljenosti na dejanska pogajanja.

Stalni predstavnik Ruske federacije pri uradu Združenih narodov v Ženevi Genadij Gatilov je zahteval, da visoki komisar za človekove pravice Volker Türk javno obsodi napad ukrajinskih sil na naselje Horli v regiji Herson. Po navedbah ruskih oblasti je bilo v napadu na civilna objekta, kavarno in hotel, ubitih najmanj 24 ljudi. Gatilov je v svoji izjavi poudaril, da bi molk mednarodnih institucij pomenil soosnovalstvo pri zločinih, dogodek pa je označil za teroristično dejanje kijevskega režima. Ruska stran trdi, da Ukrajina s tovrstnimi napadi na civilno prebivalstvo poskuša odvrniti pozornost od neuspehov svojih oboroženih sil na fronti in sabotirati mirovna prizadevanja. Guverner regije Vladimir Saldo, ki ga je imenovala Moskva, je poročal, da število žrtev še vedno narašča, saj reševalne ekipe nadaljujejo z odstranjevanjem ruševin na kraju dogodka. Zahteve Gatilova sledijo širši diplomatski ofenzivi Moskve, ki želi prek mednarodnih organizacij povečati pritisk na Kijev zaradi domnevnih kršitev humanitarnega prava.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem enaindvajsetminutnem novoletnem nagovoru narodu poudaril, da si Ukrajina prizadeva za konec vojne z Rusijo, vendar ne za vsako ceno. Izpostavil je, da ne namerava podpisati šibkega mirovnega sporazuma, ki bi zgolj podaljšal konflikt ali ogrozil prihodnost države. Po njegovih besedah si Kijev želi trajnega miru in ne le konca Ukrajine kot suverene entitete. Zelenski je razkril, da je mirovni sporazum, ki nastaja ob posredovanju Združenih držav Amerike, dosegel približno 90-odstotno usklajenost. Kljub temu je opozoril, da bo preostalih 10 odstotkov ključnih vprašanj najtežje rešiti. Ti zadnji koraki bodo po njegovih navedbah odločili o usodi miru, Ukrajine in celotne Evrope. Predsednik ostaja zavezan nadaljevanju pogajanj, vendar pod pogoji, ki zagotavljajo dolgoročno varnost.

Rusko ministrstvo za obrambo je objavila videoposnetke mbetkov ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, ki so bili po njihovih navedbah sestreljeni med poskusom napada na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Moskva s temi objavami zavrača trditve Kijeva, da gre za zrežiran dogodek, namenjen spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Tehnična ekspertiza navigacijskega sistema enega izmed dronov, sestreljenih 29. decembra, naj bi razkrila datoteko s poletno nalogo, ki je kot končni cilj določala objekt znotraj predsedniške rezidence. Ruski obveščevalci trdijo, da so uspešno dešifrirali podatke, ki potrjujejo neposredno namero za napad na vrhovnega poveljnika ruske vojske. Dogodek je sprožil ostre odzive v Kremlju, kjer Zahod obtožujejo zanikanja napada, medtem ko Ukrajina in njeni zavezniki še naprej izražajo dvome o verodostojnosti ruskih dokazov. Napetosti so se stopnjevale prav v času, ko so se v mednarodni javnosti pojavila ugibanja o morebitnih novih mirovnih pogajanjih, ki naj bi jih spodbujal novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump.

Guverner Zaporoške oblasti, Evgenij Balicki, je sporočil, da so po napadu ukrajinskih sil v celoti obnovili oskrbo z električno energijo v vseh naseljenih krajih regije. Balicki se je zahvalil energetikom za njihovo delo.

Ameriški predsednik Donald Trump je na srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije v Beli hiši napovedal obsežne strateške posege v Venezueli in na Grenlandiji. Trump je zatrdil, da bodo ameriška naftna podjetja investirala približno 100 milijard dolarjev v obnovo venezuelske naftne infrastrukture, potem ko so ZDA po aretaciji Nicolása Madura začele izvajati načrt za prevzem nadzora nad tem ključnim gospodarskim sektorjem. Administracija naj bi od ameriških korporacij zahtevala obsežne koncesije v zameno za dostop do venezuelskih virov. Hkrati je predsednik Trump ponovno izpostavil vprašanje Grenlandije in poudaril, da bodo Združene države Amerike glede tega otoka ukrepale ne glede na mnenje tamkajšnjih oblasti ali mednarodne skupnosti. Trump je napovedal, da bo preprečil kakršne koli poskuse Rusije in Kitajske za uveljavitev vpliva na tem strateško pomembnem območju, ki ga Washington zdaj obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti. Srečanje z naftarji v vzhodni sobi Bele hiše je tako služilo kot platforma za predstavitev nove agresivne zunanje politike, usmerjene v energetsko dominanco. Napovedi so sledile stopnjevanju napetosti po januarskih dogodkih v Venezueli, vključno z bombardiranjem in ugrabitvami, ki so tlakovale pot ameriškemu posredovanju. Medtem ko administracija poudarja gospodarske koristi in varnostni vidik, evropski zavezniki in mednarodni analitiki opozarjajo na kršenje suverenosti vpletenih ozemelj. Trumpova retorika nakazuje, da ZDA ne bodo odstopile od svojih namer pri preoblikovanju svetovnega energetskega zemljevida v svojo korist.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je po poročanju tiskovne agencije Reuters prispela v Rusijo, kar so potrdili viri iz njenega bližnjega kroga. Njen odhod iz države sledi dramatičnim navedbam ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da so oborožene sile Združenih držav Amerike med napadom na Venezuelo zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Kljub navedbam nekaterih virov o njenem bivanju v Moskvi, so ruske oblasti sprva zanikale njeno prisotnost v državi. Rodriguezova se je pred tem oglasila prek zvočnega posnetka na venezuelski državni televiziji, v katerem je zahtevala trdne dokaze o tem, da sta Maduro in njegova soproga še živa. Medtem ko podpredsednica išče zatočišče ali podporo v tujini, njen brat Jorge Rodriguez, ki opravlja funkcijo predsednika venezuelske narodne skupščine, po dostopnih informacijah ostaja v prestolnici Caracas, vendar se od napada dalje še ni pojavil v javnosti. Razmere v državi ostajajo izjemno negotove, saj uradnih potrditev o usodi predsednika Madura s strani venezuelskih institucij še ni.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je po poročanju tujih medijev uradno zavrnila navedbe ruskega predsednika Vladimirja Putina, da je Ukrajina z droni napadla njegovo rezidenco v regiji Novgorod. Direktor agencije John Ratcliffe je o teh ugotovitvah osebno obvestil ameriškega predsednika Donalda Trumpa, s čimer je neposredno izpodbijal argumente Kremlja, ki so bili uporabljeni za utemeljitev zaostritve ruskih stališč v mirovnih pogajanjih. Moskva je pred tem trdila, da so analize navigacijskih sistemov sestreljenih dronov potrdile poskus atentata na ruskega voditelja. Medtem ko se napetosti na obveščevalni ravni stopnjujejo, sta Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v novoletnih nagovorih podala povsem različni viziji prihodnosti. Putin je v kratkem nagovoru izpostavil enotnost ruskega ljudstva in vojno omenil le mimogrede, Zelenski pa je poudaril odločnost Ukrajine pri obrambi države. Dogajanje spremljajo tudi očitki nekaterih analitikov, da obveščevalne službe skušajo vplivati na Trumpov odnos do Rusije, medtem ko se ameriški predsednik sooča z nasprotujočimi si informacijami o pripravljenosti Moskve na končanje spopadov.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je sklenila, da Ukrajina ni stala za domnevnim napadom z droni na eno izmed rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina, s čimer je neposredno ovrgla trditve Kremlja. Direktor agencije John Ratcliffe je o teh ugotovitvah osebno obvestil ameriškega predsednika Donalda Trumpa, potem ko je Putin v telefonskem pogovoru poskušal prepričati Trumpa o ukrajinskem poskusu atentata. Po poročanju časnika The New York Times Moskva te obtožbe uporablja kot utemeljitev za zaostritev svojih pogajalskih izhodišč v prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Medtem ko obveščevalni podatki spodbijajo ruski narativ, sta Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ob vstopu v novo leto 2026 podala vsebinsko povsem nasprotujoča si nagovora. Putin se je v svojem kratkem govoru osredotočil na enotnost ruskega ljudstva in vojno omenil le mimogrede, Zelenski pa je poudaril odločenost za obrambo države. Analitiki opozarjajo, da bi lahko Trumpovo morebitno sprejemanje ruskih dezinformacij resno ogrozilo prihodnja mirovna pogajanja, sploh v luči naraščajočih napetosti po večjih ukrajinskih napadih z droni na regijo Novgorod.

Moskva je sporočila, da je predstavniku veleposlaništva Združenih držav Amerike predala dešifrirane navigacijske podatke in dele ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki naj bi dokazovali načrtovan napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Rusko obrambno ministrstvo trdi, da pridobljeni podatki o poti letalnika jasno potrjujejo vpletenost Kijeva v poskus atentata. Kljub ostrim obtožbam iz Kremlja pa ameriška obveščevalna agencija CIA po opravljeni preiskavi zaključuje, da Ukrajina ni poskušala izvesti napada na Putina in da je Rusija incident namenoma napačno interpretirala ali celo priredila. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe že pred časom odločno zanikal. Varnostni strokovnjaki, med njimi Joachim Krause, ocenjujejo, da gre pri najnovejši ruski potezi za poskus pritiska na ameriško administracijo oziroma neposredno na Donalda Trumpa. Moskva s predajo materialov ZDA verjetno želi vplivati na ameriško javno mnenje in zmanjšati podporo vojaški pomoči Ukrajini, medtem ko obveščevalni krogi na Zahodu opozarjajo na rusko manipulacijo z informacijami za doseganje strateških ciljev.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene sodelovati s trenutnim vodstvom Venezuele, vendar pod pogojem, da ti sprejmejo "pravilne odločitve". Izjava prihaja le dan po obsežni ameriški vojaški operaciji, v kateri so sile ZDA odstranile dolgoletnega voditelja Nicolasa Madura in ga prepeljale v pripor na ameriških tleh. Rubio je poudaril, da bodo ZDA prihodnje odnose gradile na podlagi konkretnih dejanj novih venezuelskih oblasti. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti, med katerimi so ZDA stopnjevale vojaško prisotnost v Karibih in Venezuelo obtoževale sodelovanja s kriminalnimi karteli. Trenutno stanje v Caracasu ostaja negotovo, saj Washington od novih upraviteljev države pričakuje popolno politično preobrazbo in prekinitev povezav s prejšnjim režimom. Mednarodna javnost pozorno spremlja odziv preostalih venezuelskih varnostnih sil na aretacijo Madura in ameriške zahteve po reformah.

Nekdanji visoki uradniki ameriške obveščevalne agencije CIA in politični analitiki so v seriji javnih objav izrazili resno zaskrbljenost nad odnosom ameriškega predsednika Donalda Trumpa do ruskega voditelja Vladimirja Putina. Rob Dannenberg, nekdanji šef operacij v protiterorističnem centru CIA in vodja postaje v Moskvi, je v pogovoru za iPaper poudaril, da Putin s svojo obveščevalno izobrazbo spretno izkorišča Trumpovo naivnost in njegov močan ego. Dannenberg trdi, da ruski predsednik vidi Trumpa kot šibko in domišljavo osebnost, ki jo je mogoče voditi v smeri ruskih strateških interesov. Kritike so se dodatno stopnjevale ob objavah o domnevnih mirovnih načrtih za Ukrajino, ki jih nekateri komentatorji označujejo za nevarne in pristranske v korist Kremlja. Opozorila glede Trumpovega popuščanja Rusiji niso nova; že pokojni senator John McCain je v zadnjih mesecih svojega življenja opozarjal na nevarnost avtoritarnega vpliva Putina na belo hišo. Analitiki izpostavljajo, da ameriški volilni sistem in del medijev nista uspela ustrezno nasloviti vprašanja ruskega vmešavanja v ameriško politiko, kar naj bi Putinu omogočilo utrditev vpliva na Washington.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad z droni na državno rezidenco Vladimirja Putina v regiji Novgorod, kar je Ukrajina zanikala. Poleg tega je Putin podpisal spremembe zakonodaje, ki Rusiji omogočajo ignoriranje odločitev tujih in mednarodnih sodišč v kazenskih zadevah.

Po vojaški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura, so se pojavila poročila, da ZDA načrtujejo morebitno vojaško posredovanje v Iranu. Predsednik Trump je javno izjavil, da so ZDA pripravljene pomagati Irancem, ki si prizadevajo za svobodo, medtem ko v Iranu potekajo obsežni protivladni protesti. Trump je opozoril Iran pred uporabo sile proti protestnikom in nakazal, da bi ZDA lahko odgovorile na morebitno nasilje iranskih oblasti.

Ruske oblasti so sporočile, da so predstavnikom Združenih držav Amerike predale dekodirane podatke z ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki naj bi potrjevali načrtovan napad na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Po navedbah Moskve so podatke pridobili iz drona, ki je bil sestreljen v začetku tedna v regiji Novgorod. Ruska stran trdi, da ti dokazi neizpodbitno potrjujejo namen Kijeva za napad na vrhovnega poveljnika ruske vojske. Kljub trditvam Kremlja je ameriška obveščevalna služba CIA navedbe zavrnila. Po njihovih analizah ukrajinski droni v zadnjem valu napadov na severu Rusije niso ciljali predsedniške rezidence. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti, ko je Rusija zaradi teh dogodkov že napovedala zaostritev svojih pogajalskih izhodišč v vojni z Ukrajino, s čimer se dodatno otežujejo možnosti za skorajšnjo diplomatsko rešitev konflikta.

Ameriški obveščevalni uradniki, podprti z analizo agencije CIA, so ugotovili, da nedavni napad z brezpilotnimi letalniki ni bil uperjen proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ali kateri koli izmed njegovih rezidenc. Ameriške varnostne službe so po temeljiti preiskavi dogodka, ki je povzročil precejšnjo zaostritev na diplomatskem parketu, zavrnile navedbe Kremlja o domnevnem poskusu atentata. Po navedbah ameriških medijev so obveščevalci sklenili, da operacija ukrajinskih sil ni imela za cilj fizične odstranitve ruskega voditelja. Ta ugotovitev ameriške strani neposredno nasprotuje trditvam Moskve, ki je dogodek označila za teroristično dejanje in napad na rusko državo. Do uradne ocene ameriških služb prihaja v trenutku, ko so odnosi med Washingtonom, Moskvo in Kijevom izjemno napeti, saj je Rusija domnevni napad uporabila kot povod za zaostritev svojih pogojev v morebitnih mirovnih pogajanjih. Ameriška stran s to objavo poskuša zmanjšati nevarnost nadaljnje eskalacije spopadov, ki bi jo lahko sprožile neutemeljene obtožbe o napadih na najvišje predstavnike države.

Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je v svojem novoletnem nagovoru izrazil visoko priznanje severnokorejskim vojakom, ki so napoteni na bojišča v Rusiji. Odnose med Pjongjangom in Moskvo je opisal kot neuničljivo vojaško zavezništvo, kar odraža vse tesnejše sodelovanje med državama v luči konflikta v Ukrajini. Kim se je udeležil novoletnih praznovanj v Pjongjangu v družbi svoje žene in hčerke, kjer je poudaril pomen strateškega partnerstva z Rusijo, medtem ko se v svojem govoru ni neposredno dotaknil politike do Združenih držav Amerike. Kljub uradnemu proslavljanju poročila tujih tiskovnih agencij, vključno s tiskovno agencijo AFP, opozarjajo na težke razmere, v katerih so se znašli severnokorejski vozniki in vojaki na ruskih tleh. Medtem ko Pjongjang krepi svojo samozavest na mednarodnem prizorišču s pomočjo Rusije, diplomatske geste, kot so darila ruske strani za Kim Jo Džong, kažejo na poglobitev osebnih vezi med vodstvi obeh držav. Analitiki poudarjajo, da gre za načrtno krepitev vojaške osi, ki neposredno vpliva na potek vojne v Ukrajini.

Nekdanji ruski predsednik in sedanji namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v nedavnem intervjuju podal provokativne izjave glede morebitne ugrabitve nemškega kanclerja Friedricha Merza. Medvedjev je Merza označil za "neonacista" in namignil, da bi bila njegova ugrabitev realen scenarij, podobno kot se je zgodilo z aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil. Ruski politik je v svojih izjavah stopnjeval retoriko proti Zahodu in opozoril, da bi moral biti previden tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Medvedjev je branil venezuelskega voditelja Madura in ostro kritiziral nemško politiko do Rusije. Gre za ponovno eskalacijo sovražnega govora visokih ruskih uradnikov, ki v zadnjem času redno uporabljajo žaljivke in grožnje proti evropskim voditeljem v kontekstu vojne v Ukrajini.

New York Times poroča, da Donald Trump ne namerava Vladimirju Zelenskemu zagotoviti varnostnih jamstev v obsegu, kot ga zahteva Kijev. Članek analizira stališča ameriškega predsednika.

Ameriški predsednik Donald Trump je na predvečer novega leta delil uvodnik časnika New York Post, ki ostro kritizira ruskega predsednika Vladimirja Putina. Dejanje, ki je bilo interpretirano kot Trumpovo nezadovoljstvo z ruskim voditeljem, se je zgodilo v času, ko nekdanji visoki uradniki obveščevalne agencije CIA opozarjajo na Putinovo manipulacijo ameriškega predsednika. Rob Dannenberg, nekdanji vodja operacij v protiterorističnem centru CIA in vodja izpostave v Moskvi, je v intervjuju poudaril, da Putin zaradi svoje preteklosti v KGB-ju mojstrsko izkorišča Trumpov ego in nečimrnost. Dannenberg je Trumpa označil za "neverjetno naivnega" v odnosu do ruskega kolega. Nasprotujoča si poročanja izpostavljajo globok razkorak med uradnimi dejanji administracije in kritičnimi analizami strokovnjakov. Medtem ko so nekateri mediji poročali o Trumpovem domnevnem popuščanju pri načrtovanju mirovnega dogovora za Ukrajino, je deljenje kritičnega uvodnika nakazalo morebitno ohladitev odnosov. Kljub temu kritiki opozarjajo, da gre za načrtno igro obeh voditeljev, ki skušata vplivati na javno mnenje pred nadaljnjimi diplomatskimi pogovori. Vprašanje Putinovega vpliva na ameriško politiko tako ostaja v središču javnih razprav ob začetku leta 2026.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v novoletnem nagovoru ponovil, da si Ukrajina želi miru, vendar ne za vsako ceno. Izpostavil je, da je doseženih že 90 odstotkov mirovnega dogovora, a da bo zadnjih 10 odstotkov ključnih za usodo Evrope. Poleg tega je Zelenski imenoval Kirila Budanova, vodjo vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo predsedniškega kabineta, medtem ko je Olega Ivaščenka, dosedanjega vodjo zunanje obveščevalne službe, imenoval za novega vodjo vojaške obveščevalne službe.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci izjavil, da so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga odstranile iz države. Trump je zatrdil, da je operacijo spremljal v živo, ter jo primerjal z gledanjem televizijske oddaje. Medtem ko uradni Caracas dogodkov še ni podrobneje komentiral, so viri blizu venezuelskega vrha potrdili, da se podpredsednica Delcy Rodríguez trenutno nahaja v Ruski federaciji, njen brat Jorge Rodríguez pa ostaja v prestolnici. Trump je med tiskovno konferenco ostro zagrozil tudi kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru. Obtožil ga je vodenja laboratorijev za proizvodnjo prepovedanih drog, ki se stekajo na ameriški trg, in mu dejal, naj "pazi na svojo zadnjo plat". Ta zaostritev retorike in neposredna vojaška akcija proti Maduru pomenita vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale preko gospodarskih sankcij in tajnih operacij obveščevalnih služb.

V ruskem mestu Tuapse v Krasnodarski regiji sta bila v napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov ranjena dva človeka, ki so ju prepeljali v bolnišnico. Po navedbah operativnega štaba Krasnodarskega kraja so letalniki povzročili požar v tamkajšnji rafineriji nafte (NFP) in na enem izmed pristaniških pomolov. Ogenj v rafineriji je zajel približno 300 kvadratnih metrov površine, preden so ga gasilci pogasili. Napad je povzročil tudi materialno škodo na civilni infrastrukturi, saj je bilo razbito ovetje na petih stanovanjskih objektih, poškodovana pa je bila tudi plinska cev v stanovanjskem naselju. Ruska zračna obramba je nad regijo po uradnih navedbah v večernem času uničila skupno 27 brezpilotnih letalnikov. Lokalni organi so napovedali pomoč prebivalcem pri sanaciji škode na njihovih domovih.

Andrej Kartapolov, predsednik odbora ruske dume za obrambo, je v izjavi za medije poudaril, da ruske oborožene sile ne načrtujejo napadov na zasebno nepremičnino ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Po njegovih besedah ruska vojska pri načrtovanju svojih operacij izbira cilje, ki jih ocenjuje kot strateško pomembnejše oziroma, kot se je izrazil, "dostojnejše" od osebnega bivališča ukrajinskega voditelja. Izjava prihaja v času zaostrenih razmer in nenehnih zračnih napadov na ukrajinsko infrastrukturo. Kartapolov je s tem odgovoril na ugibanja o morebitnih neposrednih napadih na simbole ukrajinske državne oblasti in zasebno lastnino njenih najvišjih predstavnikov. Čeprav so ruske sile doslej zadele številne civilne in vladne objekte po vsej Ukrajini, uradna Moskva s to izjavo poskuša komunicirati selektivnost pri izbiri tarč, hkrati pa ohranja retoriko o vojaški premoči.

Donald Trump je bil kritičen zaradi svojega govora v Severni Karolini, kjer je poudarjal zniževanje stroškov in izboljšanje gospodarstva s svojimi taktikami pogajanja. Hkrati se sooča z vmesnimi volitvami leta 2026, na katere bodo vplivale politične in gospodarske razmere, ki bi lahko vplivale na naslednji dve leti ali celo dlje. Poleg tega se pojavljajo kritike glede poskusov uničenja Zvezne stavbe Wilburja J. Cohena.

Ministrstvo za zunanje zadeve Venezuele je napad z droni na rusko rezidenco označilo za teroristično dejanje in grožnjo mednarodni varnosti.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Oleha Ivashčenka, trenutnega vodjo zunanje obveščevalne službe, za novega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR). General Kirilo Budanov, dosedanji vodja GUR, pa je bil imenovan za vodjo predsedniškega kabineta.

Rusko zunanje ministrstvo je uradno pozdravilo imenovanje Delcy Rodriguez za začasno predsednico Venezuele. V izjavi za javnost je Moskva poudarila, da morajo prebivalci Venezuele svojo usodo določiti sami, brez kakršnega koli zunanjega vpletanja. Ruska diplomacija je ob tem ponovno izrazila neomajno podporo državni suverenosti in zaščiti pred pritiski tujih sil, kar je neposreden odziv na dolgotrajno politično nestabilnost v državi. Ta poteza Moskve sledi obdobju intenzivnih mednarodnih napetosti, v katerih je Rusija večkrat nastopila kot ključna zaveznica venezuelskih oblasti. Odločitev o podpori Rodriguezovi je tesno povezana s predhodnimi dogodki, vključno z aretacijo Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike, kar je Rusija označila za nedopustno agresijo. S priznavanjem nove začasne voditeljice Rusija poskuša stabilizirati politični položaj v državi, hkrati pa ohraniti svoj geopolitični vpliv v regiji in preprečiti nadaljnje vojaško ali politično posredovanje zahodnih držav.

Ukrajinske sile so po navedbah ruskega obrambnega ministrstva izvedle obsežen in koordiniran napad z brezpilotnimi letalniki na območje Moskve. Ruske oblasti trdijo, da so bili droni namenjeni napadu na rezidenco predsednika Vladimirja Putina, kar Kremelj interpretira kot poskus neposrednega udara na srce države. Rusko ministrstvo je objavilo videoposnetek sestreljenega drona, ki naj bi bil modificirana izvidniško-bojna naprava, s čimer želi Moskva v javnosti okrepiti narativ o neposredni ogroženosti najvišjih državnih organov. Kijev se na zadnje obtožbe še ni uradno odzval, vendar pa so tovrstni napadi postali redni del ukrajinske strategije prenašanja vojne na rusko ozemlje. Incident je sprožil ostre odzive v Moskvi, kjer so oblasti dogodek označile za teroristično dejanje. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti in pogostih poročil o ukrajinskih operacijah znotraj mednarodno priznanih meja Rusije, ki ciljajo predvsem na vojaško in energetsko infrastrukturo ter prestižne simbole ruske oblasti.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetke, ki naj bi služili kot dokaz za nedavni ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Na posnetkih je videti generalmajorja, ki pojasnjuje domnevne poti letenja dronov, ter vojaka v maskirni uniformi, ki prikazuje improvizirano eksplozivno napravo. Kljub objavi gradiva neodvisni strokovnjaki opozarjajo, da verodostojnosti posnetkov ni mogoče potrditi, saj so bili objavljeni z večdnevnim zamikom po dogodku. Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je ruske navedbe označila za načrtovan dezinformacijski manever, katerega namen je odvrniti pozornost od dejanskih dogodkov na bojišču. Ukrajinski politični vrh še naprej kategorično zanika kakršno koli vpletenost v incident in trdi, da Rusija uporablja tovrstne inscenirane dogodke kot izgovor za intenzivnejše napade na civilno infrastrukturo v Ukrajini. Obtožbe so se pojavile v času povečanih napetosti in nejasnosti glede prihodnjih mirovnih pogajanj.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je predstavnikom Združenih držav Amerike v Moskvi predalo dešifrirane navigacijske podatke z ukrajinskega brezpilotnega letalnika. Po navedbah Moskve ti podatki potrjujejo načrtovan napad na podeželsko rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ruske oblasti trdijo, da tehnične analize drona jasno kažejo na vpletenost Kijeva v poskus napada na državno posestvo v Valdaju. Najnovejša poteza Kremlja sledi stopnjevanju napetosti, potem ko je Rusija pred kratkim objavila videoposnetke, ki naj bi služili kot dokaz za ukrajinsko agresijo globoko v ruskem ozemlju. Kijev je te obtožbe že pred tem označil za neutemeljene, medtem ko so ameriški strokovnjaki za nacionalno varnost izrazili dvom o verodostojnosti ruskih navedb. Diplomatski pritisk se s predajo podatkov seli na področje obveščevalnega sodelovanja in mednarodnega dokazovanja odgovornosti za napade na cilje visoke vrednosti.

Ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin sta opravila telefonski pogovor, ki ga je Bela hiša označila za konstruktivnega in pozitivnega. Voditelja sta v ponedeljek razpravljala o rezultatih nedavnih diplomatskih srečanj in o možnostih za rešitev konflikta v Ukrajini. Administracija Združenih držav Amerike je sporočila, da je dialog potekal v smeri iskanja skupnih točk za stabilizacijo razmer, čeprav podrobnosti o morebitnih konkretnih mirovnih predlogih niso bile javno razkrite. Ta najnovejša izmenjava mnenj sledi obdobju intenzivnih diplomatskih prizadevanj, v katerem je Trump večkrat poudaril svojo vlogo posrednika pri končanju vojne. Medtem ko Washington poudarja pozitiven ton pogovorov, Kremelj ostaja previden in opozarja na potrebo po nadaljnjem usklajevanju stališč pred morebitnim osebnim srečanjem na vrhu. Razprava je vključevala tudi širša vprašanja mednarodne varnosti in strateške stabilnosti med velesilama.

CIA je ocenila, da Ukrajina ni ciljala rezidence Vladimirja Putina v nedavnem napadu z droni na severu države, s čimer je ovrgla trditve ruskega voditelja. Donald Trump meni, da Rusija ovira dosego miru.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta. Imenovanje je sledilo mesec dni po odstopu prejšnjega vodje kabineta zaradi korupcijske afere.