Združeno kraljestvo in Francija sta po srečanju tako imenovane koalicije voljnih sklenili pomemben dogovor o morebitni napotitvi svojih vojaških sil v Ukrajino. Po poročanju tujih medijev, vključno s Sky News, sta državi podpisali izjavo o nameri, ki predvideva namestitev njunih enot na ukrajinskem ozemlju takoj po morebitni prekinitvi sovražnosti med Kijevom in Moskvo. Namen te pobude je zagotoviti spoštovanje prihodnjega premirja in stabilizirati varnostne razmere v regiji. Odločitev predstavlja pomemben premik v zahodni strategiji, saj predvideva neposredno vojaško prisotnost dveh ključnih članic zveze Nato na ukrajinskih tleh po koncu aktivnih bojev. Podrobnosti o številu vojakov in specifičnih nalogah misije še niso javno znane, prav tako ostaja odprto vprašanje, kako se bo na tovrstno napoved odzvala Ruska federacija, ki je v preteklosti vsako prisotnost zahodnih sil v Ukrajini označevala za stopnjevanje konflikta.

Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so v Parizu podpisali izjavo o nameri za napotitev večnacionalnih sil v Ukrajino, ki bi služile kot varnostno jamstvo po sklenitvi morebitnega premirja. Sporazum, ki ga je podprlo 35 držav v okviru t. i. koalicije voljnih, predvideva vzpostavitev vojaških središč pod ameriškim vodstvom za spremljanje prekinitve ognja. Britanski premier Starmer je poudaril, da bodo britanske in francoske sile ključne pri zagotavljanju stabilnosti in preprečevanju morebitne ukrajinske kapitulacije pod pogoji Moskve. Ameriška delegacija pod vodstvom Steva Witkoffa in Jareda Kushnerja je izrazila optimizem glede dokončanja varnostnih protokolov, pri čemer so poudarili, da ostaja glavno odprto vprašanje le še razmejitev ozemlja. Kljub ambicioznim načrtom pa uresničitev sporazuma ostaja negotova, saj Rusija ostro zavrača kakršno koli prisotnost tujih vojaških sil na ukrajinskih tleh. Načrt predvideva, da bodo zahodne sile v Ukrajino vstopile šele po uradni prekinitvi sovražnosti, z namenom zagotavljanja dolgoročnega miru in gospodarske blaginje v regiji.

Francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski so v Parizu podpisali izjavo o nameri za vzpostavitev večnacionalne vojaške sile v Ukrajini. Ta pobuda, poimenovana 'zveza voljnih', predvideva napotitev enot po morebitni sklenitvi dogovora o premirju ali mirovnega sporazuma z Rusijo. Glavni namen teh sil bo zagotavljanje varnostnih jamstev in podpora pri prenovi ukrajinskih oboroženih sil, kar naj bi preprečilo nove konflikte. Podpisniki so poudarili, da je dejanska napotitev vojakov pogojena z jasnimi ameriškimi varnostnimi jamstvi in stabilno prekinitvijo ognja. Načrt predvideva, da bi večnacionalna sila služila kot varovalka stabilnosti v regiji, medtem ko bi se ukrajinska vojska posodobila po zahodnih standardih. Čeprav podrobnosti o številu vojakov še niso znane, gre za pomemben premik v evropski obrambni strategiji glede vojne v Ukrajini, ki bi lahko vključeval tudi druge zaveznice.

Ruska vojska je posodobila svoja brezpilotna letala Geran-2, ki so jih opremili s protiletalskimi raketami kratkega dosega Igla, so poročali tuji vojaški analitiki. Po navedbah ameriške revije Military Watch Magazine ta nadgradnja predstavlja novo in neposredno grožnjo ukrajinskim zračnim silam, saj brezpilotniki zdaj lahko napadajo zračne cilje v načinu zrak-zrak. Gre za pomemben premik v taktiki uporabe dronov kamikaz, ki so bili prej namenjeni zgolj uničevanju kopenskih ciljev in infrastrukture. Analitiki opozarjajo, da bi vključitev raket Igla na platformo Geran-2 lahko resno otežila delo ukrajinskim helikopterskim enotam in operaterjem lastnih brezpilotnih letal, ki poskušajo prestreči ruske napade. Takšna tehnološka prilagoditev ruskim silam omogoča večjo prožnost na bojišču in otežuje obrambo ukrajinskega zračnega prostora. Modernizacija se izvaja v času, ko Rusija pospešeno povečuje proizvodnjo oborožitvenih sistemov za dolgotrajno vojskovanje v Ukrajini.

Belgijski minister za obrambo Theo Francken je predstavil poročilo o poteku kampanje za prostovoljno enoletno služenje vojaškega roka. Po uradnih podatkih se je na poziv odzvalo 1566 kandidatov, med katerimi ženske predstavljajo 19-odstotni delež. Francken, ki je v preteklosti sprožil diplomatske napetosti z ostrimi izjavami glede ruske prestolnice, je rezultate označil za del tekočih prizadevanj za krepitev nacionalnih obrambnih sil. Poročilo prihaja v času, ko evropske države intenzivno preučujejo modele vojaškega usposabljanja zaradi spremenjenih varnostnih razmer v Evropi. Kljub ambicioznim načrtom so številke po mnenju nekaterih analitikov skromne, vendar minister poudarja pomembnost vključevanja prostovoljcev v obrambne strukture.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Zaveznice Ukrajine so se v Parizu dogovorile o varnostnih jamstvih, ki bodo začela veljati po prekinitvi ognja. Premier Robert Golob je poudaril, da Slovenija podpira vsa prizadevanja za dosego miru v Ukrajini in da je pariška deklaracija temelj za to.

Ruska državna korporacija Rosteh je v nedavnem sporočilu za javnost izpostavila, da tanki kljub hitremu razvoju in množični uporabi brezpilotnih letalnikov ohranjajo svojo ključno vlogo na bojišču. Po njihovih navedbah izkušnje iz spopadov v Ukrajini potrjujejo, da tanki ostajajo primarna udarna sila za prebijanje sovražnikovih obrambnih linij. Brezpilotna letala sicer spreminjajo dinamiko vojskovanja, vendar ne morejo v celoti nadomestiti ognjene moči in oklepa, ki ga nudijo sodobni bojni stroji. V Rostehu so dodatno pojasnili, da ruske enote na terenu že izvajajo tesno koordinacijo med tankovskimi posadkami in operaterji brezpilotnih letalnikov. Ta sinergija omogoča boljši nadzor nad prostorom in natančnejše usmerjanje ognja, kar po mnenju korporacije le še utrjuje položaj tankov v sodobni vojaški doktrini. Razvoj novih tehnologij tako ne vodi v zaton oklepnih enot, temveč v njihovo prilagoditev novim razmeram na fronti.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihovi sistemi zračne obrambe v zadnjih 24 urah uničili 360 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov letalskega tipa. Poleg tega so prestregli dve vodeni letalski bombi in dva izstrelka raketnega sistema HIMARS.

Stalni predstavnik ZDA pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da je sporazum o končanju konflikta v Ukrajini morda že zelo blizu. Izjava je bila objavljena na Fox News, 6. januarja 2026.

Upokojeni polkovnik ameriške kopenske vojske Lawrence Wilkerson je v nastopu na kanalu YouTube napovedal, da bodo voditelji treh ključnih evropskih držav v prihodnjem obdobju zapustili svoje položaje. Po njegovih navedbah gre za voditelje Nemčije, Francije in Velike Britanije, ki aktivno podpirajo in financirajo nadaljevanje vojaškega konflikta v Ukrajini. Wilkerson trdi, da kljub javnomnenjskim raziskavam, ki kažejo, da prebivalci teh držav niso naklonjeni vojni z Rusijo, njihovi voditelji vztrajajo pri trenutni politiki. Analitik meni, da bodo ravno volilni procesi v omenjenih državah privedli do zamenjave trenutnih vladajočih struktur. Čeprav se viri v napovedih letnic nekoliko razlikujejo – nekateri omenjajo letošnje leto, drugi pa leto 2026 – ostaja osrednja teza enaka: politični pritisk zaradi podpore Ukrajini naj bi bil usoden za trenutne evropske elite. Wilkerson poudarja razkorak med voljo volilnega telesa in dejanji uradne politike, kar po njegovem mnenju vodi v neizogibne politične spremembe v Berlinu, Parizu in Londonu.

Ruske sile protizračne obrambe so v noči na 6. januar 2026 preprečile napad ukrajinskih brezpilotnih letal na pet okrožij v Rostovski oblasti. Po navedbah guvernerja regije Jurija Sljusarja so droni delovali nad mestom Kamensk ter v okrožjih Čertkovo, Tarasov, Bokov in Šolohov. Ruska stran je poročala, da so bila vsa vpletena letala bodisi uničena bodisi elektronsko onemogočena, kar je preprečilo večjo škodo na tleh. Dogodek predstavlja nadaljevanje stopnjevanja ukrajinskih napadov na rusko ozemlje, s katerimi Kijev cilja na logistična in energetska vozlišča v bližini meje. Gre za že drugi večji incident v tej regiji v zadnjih dneh, kar kaže na povečano intenzivnost zračnih operacij na obmejnih območjih. Lokalni organi so potrdili, da so enote Ministrstva za obrambo Ruske federacije uspešno nevtralizirale grožnjo, medtem ko o morebitnih žrtvah ali poškodbah kritične infrastrukture v uradnih izjavah niso poročali.

V regiji Lipeck na zahodu Rusije je v ponedeljek, 6. januarja 2025, na enem izmed industrijskih objektov izbruhnil požar. Po navedbah guvernerja regije Igorja Artamonova je bil vzrok za požar padec brezpilotnega letalnika v okrožju Usman. Na prizorišče so bile nemudoma napotene interventne službe, ki so se spopadle z ognjem. Po prvotnih podatkih v incidentu ni bilo žrtev ali ranjenih. Gre za drugi zaporedni napad v tej regiji, saj je bil podoben incident v industrijski coni zabeležen že prejšnji dan. Čeprav ruski uradniki niso neposredno navedli izvora letalnika, dogodek sovpada s povečano aktivnostjo ukrajinskih sil, ki s tovrstnimi napadi ciljajo na rusko logistično in industrijsko infrastrukturo, povezano z vojaškimi operacijami. Incident poudarja vse večjo ranljivost ruskih zalednih regij na napade iz zraka.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa naj bi pripravljala sporazum o prostem združevanju z Grenlandijo, podobnega tistim s pacifiškimi državami. Cilj sporazuma je obiti dansko vlado in neposredno se dogovoriti z Grenlandijo o finančni podpori in obrambnih vprašanjih.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je javno izpostavil neučinkovitost ruskih sistemov zračne obrambe, ki so nameščeni v Venezueli. Po nedavnem ameriškem letalskem napadu na cilje v tej latinskoameriški državi je Hegseth poudaril, da ruska tehnologija, ki bi morala varovati venezuelski zračni prostor, ni izpolnila pričakovanj oziroma ni preprečila operacije sil Združenih držav Amerike. Minister je v svojih izjavah neposredno naslovil kakovost ruske vojaške opreme in dejal, da se omenjeni sistemi niso izkazali za učinkovite. Njegovi komentarji so sledili analizi operativnih podatkov po napadu, ki so potrdili, da venezuelska obramba ni uspela pravočasno zaznati ali nevtralizirati ameriških zračnih sil. S tem je Washington poslal jasno sporočilo o tehnološki premoči zahodnega orožja nad ruskimi obrambnimi sistemi, ki jih Ruska federacija prodaja svojim zaveznikom po svetu. Dogodek dodatno zaostruje odnose med Washingtonom in Caracasom ter hkrati postavlja pod vprašaj zanesljivost ruske vojaške pomoči v regiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je z dekretom razrešil Vasila Maljuka s položaja načelnika varnostne službe SBU, s čimer se nadaljuje obsežno preoblikovanje ukrajinskega varnostnega in političnega vrha. Maljuk bo svojo kariero nadaljeval znotraj struktur SBU, vendar na drugem položaju, kar kaže na to, da predsednik ohranja zaupanje v njegove strokovne sposobnosti, hkrati pa zahteva sveže vodstvo v tej ključni obveščevalni instituciji. Najnovejša kadrovska menjava je tesno povezana z odločitvijo Zelenskega, da na vplivno mesto vodje svojega kabineta imenuje Kirila Budanova, ki je doslej vodil vojaško obveščevalno službo GUR. Te spremembe v vrhu varnostnih organov in administracije odražajo strategijo ukrajinskega predsednika za optimizacijo delovanja države sredi trajajočega konflikta, saj na ključne položaje postavlja osebnosti, ki so se izkazale na bojišču in pri obveščevalnem delu.

Tiskovni predstavnik parlamentarnega odbora za nacionalno varnost in zunanjo politiko je sporočil, da sta se današnje seje odbora udeležila zunanji minister in namestnik ministra za notranje zadeve. Glavni temi pogovorov sta bili analiza trenutnih varnostnih razmer v Iranu ter spremljanje političnih pretresov v Venezueli. Oblasti so ob tem zagotovile, da je varnost v državi stabilna in pod nadzorom. Na področju zunanje politike je bilo izpostavljeno krepitev strateškega sodelovanja na osi Iran-Rusija-Kitajska, kar Teheran vidi kot ključen dejavnik za regionalno stabilnost. Glede odnosov z Washingtonom je tiskovni predstavnik poudaril, da trenutno ne potekajo nobena pogajanja z Združenimi državami Amerike. Kljub temu je pustil odprta vrata za morebitne prihodnje stike, če bi državni vrh ocenil, da je takšna priložnost v skladu z nacionalnimi interesi.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v intervjuju za Bloomberg poudaril nujnost ponovne vključitve Turčije v program ameriških lovcev pete generacije F-35. Po njegovih besedah bi ta korak ne le okrepil dvostranske odnose z Združenimi državami Amerike, temveč tudi znatno izboljšal obrambno sposobnost in varnost celotnega Severnoatlantskega zavezništva. Erdogan je izključitev svoje države iz projekta označil za nepravično in izrazil pričakovanje, da se bodo odnosi z Washingtonom pod vodstvom novega predsednika Donalda Trumpa premaknili na bolj konstruktivno raven. Ankara se s Washingtonom že dlje časa spopada z diplomatskimi nesoglasji, ki so se poglobila po turškem nakupu ruskega protiletalskega sistema S-400, zaradi česar so ZDA Turčijo leta 2019 izključile iz programa F-35. Erdogan je razkril, da je o vprašanju vrnitve sistemov S-400 v Rusijo že osebno razpravljal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Turčija si zdaj prizadeva najti rešitev, ki bi ji omogočila prejem že plačanih letal F-35 in hkrati posodobitev svoje flote z nakupom letal F-16 Block 70, s čimer bi utrdila svojo vlogo ključne zaveznice v okviru Nata.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je 1412. dan vojne v Ukrajini izpostavil ključni pomen neprekinjene mednarodne obrambne pomoči, zlasti za krepitev sistemov zračne obrambe. V luči naraščajočih diplomatskih pritiskov in ruskih vojaških aktivnosti je Zelenski poudaril, da mirovni sporazum z Rusijo ne sme priti na račun obstoja ukrajinske države. Čeprav si Kijev želi miru, predsednik odločno zavrača končanje vojne pod pogoji, ki bi pomenili kapitulacijo ali izgubo suverenosti. Opozoril je na možnost alternativnih oblik obrambe, če bi Rusija blokirala trenutne mirovne načrte. Na terenu se razmere zaostrujejo, saj je rusko obrambno ministrstvo sporočilo, da so njihove sile zavzele naselje Podolj v Harkovski oblasti. Hkrati so se spopadi preselili tudi nad rusko prestolnico, kjer je župan Moskve Sergej Sobjanjin potrdil sestrelitev 32 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Medtem ko so se v Kijevu sestali varnostni svetovalci zavezniških držav, se nadaljujejo razprave o varnostnih jamstvih in ekonomskem okrevanju države. Zelenski ostaja kritičen do predlogov, ki bi preveč popuščali interesom Kremlja, kot je bil domnevni načrt z 28 točkami s strani ZDA v letu 2025.

V Belgorodski oblasti je bil v mestu Grajvoron ranjen civilist, ko je ukrajinski FPV-dron napadel njegovo vozilo. V Brjanski oblasti sta bila ranjena dva voznika kmetijskega podjetja v napadu dveh kamikaza dronov na osebni avtomobil in vozilo za prevoz krme.

Ukrajinske oborožene sile so z območja Volčanska začele umikati pripadnike specialne enote Glavne obveščevalne uprave (GUR) z nazivom "Center Timur". Po navedbah ruskih varnostnih virov je bila odločitev za premestitev sprejeta zaradi velikih izgub v moštvu, ki jih je enota utrpela med intenzivnimi spopadi na tem delu fronte. Namen umika je popolnitev vrst in regeneracija sil pred morebitnimi prihodnjimi operacijami. Operacija umika specialnih enot z bojišča kaže na resnost razmer na severovzhodnem delu fronte, kjer sile Ruske federacije izvajajo ofenzivne dejavnosti. Enota "Center Timur" velja za eno izmed elitnih formacij pod okriljem obveščevalnih služb, zato njena odstranitev s položajev nakazuje na potrebo po nujni reorganizaciji ukrajinske obrambne linije na omenjenem območju.

Donald Trump in Vladimir Putin sta opravila več telefonskih pogovorov, v katerih sta konstruktivno razpravljala o situaciji v Ukrajini. Trump je Putina obvestil, da ZDA Ukrajini niso dobavile raket Tomahawk. Politični analitik je izrazil mnenje, da srečanje med Putinom, Trumpom in Zelenskim ni nemogoče, vprašanje pa je, ali bi imeli o čem razpravljati.

V Parizu je potekalo srečanje "Koalicije voljnih", kjer so razpravljali o rešitvah za vojno v Ukrajini.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim na Floridi izjavil, da sta z Ukrajino zelo blizu dogovoru o končanju vojne. Zelenski je med pogovori s Trumpom omenil možnost dolgoročnih ameriških varnostnih jamstev za Ukrajino, ki bi trajale od 15 do 50 let.

Po poročanju nemškega časnika Berliner Zeitung je ruska specialna vojaška operacija v Ukrajini povzročila udarec Evropski uniji, saj izjave evropskih voditeljev niso prinesle pričakovanih rezultatov.

Predsednik ruske državne dume Vjačeslav Volodin je v torek izjavil, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ukazal napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po Volodinovih besedah je bil cilj napada prekinitev morebitnih pogajanj in podaljšanje vojaških spopadov, kar naj bi Zelenskemu omogočilo obstanek na oblasti. Volodin je prek svojega kanala na družbenem omrežju Telegram zahteval oster odgovor na to dejanje, ki ga Rusija interpretira kot neposreden napad na državni vrh. Obtožbe prihajajo v času povečanih napetosti in sledijo predhodnim analizam, ki so namigovale, da bi ukrajinsko vodstvo zaradi notranjepolitičnih pritiskov lahko stopnjevalo vojaške operacije. Ruska stran trdi, da Kijev s takšnimi dejanji namerno onemogoča diplomatske rešitve. Ukrajinska stran se na specifične obtožbe o napadu na rezidenco v Moskvi uradno še ni odzvala, vendar so podobne trditve v preteklosti že zavrnili kot del ruske propagande.

Načelnik generalštaba ruskih oboroženih sil Valerij Gerasimov je sporočil, da je predsednik Vladimir Putin ukazal razširitev tako imenovanega tamponskega območja v ukrajinskih regijah Sumi in Harkov. Po navedbah ruskih tiskovnih agencij naj bi se ta operacija izvedla v letu 2026, ruske sile pa naj bi trenutno že napredovale skozi ukrajinske obrambne linije. Gerasimov je te načrte razkril med pregledom vojaških enot na terenu, kar potrjuje dolgoročno strategijo Moskve za vzpostavitev varnostnega pasu ob ruski meji. Napovedana širitev v regiji Sumi in Harkov predstavlja neposredno stopnjevanje konflikta, saj Rusija načrtuje zavzetje dodatnih ukrajinskih ozemelj z namenom preprečevanja napadov na rusko obmejno ozemlje. Ta poteza je tesno povezana s Putinovimi predhodnimi izjavami o nujnosti vzpostavitve varnostnega območja, ki bi ruska mesta zaščitilo pred ukrajinskim obstreljevanjem dolgega dosega. Ruska stran s tem nakazuje, da se kljub morebitnim diplomatskim pobudam pripravlja na dolgotrajne vojaške operacije, ki segajo globoko v prihodnje leto.

Ruske oborožene sile so 31. decembra 2025 izvedle obsežne napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, ki po navedbah ruskega obrambnega ministrstva služi potrebam ukrajinskega vojaško-industrijskega kompleksa. V operaciji so sodelovali operativno-taktično letalstvo, udarni brezpilotni letalniki, raketne enote in artilerija. Poleg energetskih objektov so ruske sile zadele tudi skladišče goriva ter točke začasne namestitve ukrajinskih enot in tujih najemnikov v 144 različnih okrajih. Ruska stran je v zadnjih 24 urah poročala o intenzivnih aktivnostih zračne obrambe, ki naj bi sestrelila 371 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Po uradnih podatkih ruskega ministrstva za obrambo je ruska vojska od začetka spopadov uničila več tisoč kosov ukrajinske vojaške tehnike, vključno z letali, tanki in sistemi zračne obrambe. Vojaški strokovnjaki te stopnjevane napade interpretirajo kot strateški pritisk na Kijev, s katerim želi Moskva doseči začetek pogajanj ob hkratnem slabljenju ukrajinskih industrijskih zmogljivosti.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ukrajinske sile od začetka leta 2026 vsakodnevno ciljale Moskvo z brezpilotnimi letalniki, kar pomeni znatno stopnjevanje vojnega konflikta. V zadnjem napadu so ruski sistemi zračne obrambe nad regijo Moskve uničili 57 dronov, skupno pa so jih nad ruskim ozemljem sestrelili 437. Zaradi napadov so morali začasno zapreti tri od štirih moskovskih letališč, kar je povzročilo številne zamude v času pravoslavnih božičnih praznikov. Ukrajinska stran trdi, da so napadi usmerjeni v motenje vojaške logistike in energetske infrastrukture ter so odgovor na rusko agresijo. Istočasno se na bojišču pojavljajo nove tehnološke prilagoditve. Ruske sile so na brezpilotne letalnike Shahed-136 začele nameščati protiletalske rakete Igla-S (MANPADS), da bi se ubranile pred ukrajinskimi helikopterji, ki lovijo drone. Ameriški vojaški strokovnjaki ob tem opozarjajo, da nobena posamezna tehnologija ne more popolnoma odpraviti grožnje dronov, ki so postali ključno orožje sodobnega vojskovanja. Razvoj umetne inteligence in poceni komercialnih sistemov še naprej spreminja dinamiko spopadov na obeh straneh.

Po koncu dvomestnega foruma je Kitajska izvedla vojaške vaje okoli Tajvana, kar je sprožilo kritike na račun Kuomintanga (KMT) in župana Tajpeja, Chiang Wan-ana. Lai Rui-long iz DPP je to označil za klofuto Chiang Wan-anu. Prav tako je Huang Guo-chang obtožil predsednika Lai Ching-teja, da je napačno predstavil stranko TPP kot podpornico Putina in Xi Jinpinga, ter zahteval opravičilo, sicer bo sprožil civilno tožbo. DPP pa je kritizirala Zheng Li-wena iz KMT, ker naj bi dala prednost obisku Pekinga in srečanju s Xi Jinpingom.

V celotni Ukrajini so danes razglasili opozorilo pred zračnimi napadi, saj so se sirene oglasile v vseh regijah države. Po uradnih podatkih spletnega zemljevida ukrajinskega ministrstva za digitalno preobrazbo se je opozorilo razširilo po vsem ozemlju hkrati, kar običajno nakazuje na neposredno grožnjo z raketnimi napadi ali dejavnost strateškega letalstva. Prebivalce so pozvali, naj se zatečejo v varna zaklonišča in upoštevajo varnostne protokole. Gre za enega v nizu obsežnih opozoril, ki so postala stalnica v državi, kjer so civilna infrastruktura in energetski sistemi pogosto tarče napadov. Lokalne oblasti za zdaj še niso poročale o morebitnih eksplozijah ali škodi, vendar stanje ostaja kritično do preklica nevarnosti.

Ruske obrambne sile so v noči na 31. december izvedle obsežno operacijo, v kateri so prestregle in uničile 86 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov tipa letalo. Po uradnih navedbah ruskega ministrstva za obrambo je bil največji del napada usmerjen nad akvatorij Črnega morja, kjer so sestrelili 56 letalnikov. Preostale drone so uničili nad več ruskimi regijami, vključno z Brjansko, Lipecko in Krasnodarsko oblastjo ter nad polotokom Krim. Napad je povzročil neposredno škodo na infrastrukturi in civilne žrtve. V mestu Tuapse sta bila v napadu poškodovana dva človeka, nastala pa je tudi gmotna škoda na več stanovanjskih hišah, pomolu in lokalni rafineriji nafte. Poleg tega so ukrajinske sile z droni ciljale energetske objekte v Zaporoški oblasti, kar je povzročilo nujne izklope električne energije. Ruska stran trdi, da so bili vsi napadi uspešno odbiti, čeprav poročila s terena kažejo na določene prekinitve v oskrbi in lokalizirano uničenje premoženja.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sile protizračne obrambe v noči na 2. januar 2025 nevtralizirale 64 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Po uradnih podatkih so bili napadi usmerjeni na dvanajst regij Ruske federacije, kjer so ruske enote prestregle in uničile sovražna plovila. Gre za nadaljevanje obsežnih napadov z droni, ki jih Ukrajina izvaja na rusko ozemlje v okviru trajajočega konflikta. Operacija prestrezanja se je odvijala v večini obmejnih in notranjih regij, pri čemer ruski viri navajajo, da so bili vsi cilji uspešno uničeni. Ministrstvo za obrambo ni poročalo o morebitnih žrtvah ali gmotni škodi na tleh. Napad se je zgodil le dva dni po tem, ko so ruske sile v prednovoletni noči sestrelile rekordnih 86 ukrajinskih dronov, kar kaže na povečano intenzivnost ukrajinskih zračnih operacij na začetku novega leta.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sile protizračne obrambe v soboto, 3. januarja, v obdobju sedmih ur in pol nevtralizirale 103 ukrajinske brezpilotne letalnike. Napadi so bili usmerjeni na več ruskih regij in akvatorij Azovskega morja, pri čemer so ruski sistemi droni prestregli med 16.00 in 23.30 po moskovskem času. Po uradnih navedbah Moskve je bilo največje število letalnikov, skupno 44, uničenih nad ozemljem Brjanske oblasti. Operacija prestrezanja je vključevala uničenje brezpilotnih letalnikov letalskega tipa, s katerimi so ukrajinske oborožene sile poskušale izvesti napade na rusko ozemlje. Poleg Brjanske oblasti so bili droni sestreljeni tudi nad drugimi regijami in nad morjem, vendar ministrstvo o morebitni gmotni škodi ali žrtvah na tleh ni poročalo. Dogodek predstavlja nadaljevanje intenzivnih zračnih operacij na obmejnih območjih, ki so se v začetku leta 2026 še dodatno okrepile.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihove sile v enem tednu izvedle množičen in šest skupinskih napadov z visoko natančnim orožjem na vojaško industrijo in energetske objekte v Ukrajini. Prav tako so poročali, da so ruske sile zavzele pet naselij v Donecki ljudski republiki, tri v Zaporožju in eno v Harkovski oblasti.

Ruska protizračna obramba je 2. januarja 2026 na obrobju Moskve prestregla in uničila dva ukrajinska brezpilotna letalnika, ki sta letela proti ruski prestolnici. Moskovski župan Sergej Sobjanin je v nizu izjav potrdil, da sta bila drona sestreljena v ločenih incidentih v razmiku približno 20 minut. Po navedbah uradnih virov v napadih ni bilo poročil o žrtvah ali večji materialni škodi. Na krajih padca ostankov letalnikov so takoj začele delovati ekipe nujnih služb, ki ocenjujejo morebitne posledice na terenu. Ministrstvo za obrambo Ruske federacije je ob tem sporočilo, da so v širšem obsegu v isti noči nad različnimi ruskimi regijami skupno sestrelili 64 ukrajinskih brezpilotnih naprav. To odraža intenziviranje napadov na rusko ozemlje, ki jih ukrajinske sile izvajajo v zadnjem obdobju. Zadnji incidenti so del širšega vala napadov z droni, ki se je stopnjeval takoj po novem letu. Čeprav so ruske oblasti sporočile, da so bili vsi cilji uspešno nevtralizirani, tovrstne operacije povzročajo občasne motnje v civilnem letalskem prometu in povečujejo napetosti v samem središču ruske države.

Rusko ministrstvo za obrambo in beloruske oblasti so potrdile, da je bil v Belorusiji uradno nameščen in v operativno uporabo predan najnovejši ruski raketni sistem srednjega dosega Orešnik. Beloruska stran je objavila videoposnetek, ki prikazuje namestitev teh hipersoničnih raket, ki lahko nosijo jedrske bojne glave, na svojem ozemlju. Sistem ima doseg do 5.500 kilometrov, kar Moskvi in Minsku omogoča doseganje ciljev po celotni Evropi. Ta poteza predstavlja pomembno stopnjevanje vojaške prisotnosti Ruske federacije v regiji in krepitev skupnih obrambnih zmogljivosti znotraj t. i. zvezne države. Raketni sistem Orešnik, ki so ga ruske strateške raketne sile že označile za pripravljenega na bojno uporabo, naj bi služil kot ključni element jedrskega odvračanja. Po poročanju tujih medijev ta razvoj dogodkov neposredno vpliva na varnostno arhitekturo Evrope, saj hipersonična tehnologija močno otežuje delovanje obstoječih sistemov zračne obrambe.

Po vojni v Ukrajini se je Nizozemska začela pripravljati na možno konfrontacijo z Rusijo. Minister za obrambo Ruben Brekelmans in poveljnik oboroženih sil Onno Eichelsheim sta spregovorila o tem, kaj lahko Nizozemska pričakuje v primeru konflikta.

Zunanji minister Južne Osetije, Ahsar Džiojev, je izjavil, da v ruski specialni operaciji v Ukrajini sodeluje približno dva tisoč državljanov te republike. Poudaril je, da je to pomembna številka za majhno državo, kar kaže na njihovo zavezanost Rusiji in hvaležnost za njeno podporo.

Vladimir Putin je izjavil, da ruska vojska izvaja načrte za osvoboditev Donbasa in Novorosije. Poudaril je, da so ruske sile dosegle pomemben cilj v Donecki republiki (DNR), osvojitev Severka in Konstantinova pa odpira pot do popolnega nadzora nad Donbasom. Putin se je tudi zahvalil vsem ruskim vojakom, ki so na fronti v območju specialne vojaške operacije (SVO).

Sirski zunanji minister Asaad Hassan al-Šejbani je izjavil, da so sirsko-ruski odnosi vstopili v novo obdobje, ki temelji na medsebojnem spoštovanju. Ministra sta se v Moskvi pogovarjala o odnosih med državama in obnovi Sirije.

Ruska zvezna varnostna služba (FSB) je v sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve in rusko narodno gardo (Rosgvardija) izvedla obsežno operacijo, v kateri so pridržali aktivne člane teroristične skupine, povezane s sufitskim redom Batal-Haji Belkhoroev. Aretacije so se odvile v Moskvi ter v republikah Čečenija in Ingušetija. Po navedbah Centra za odnose z javnostmi FSB so bili vsi pridržani vpleteni v dejavnosti organizacije, ki jo je rusko pravosodje uradno prepovedalo in označilo za teroristično. Operacija predstavlja del širših prizadevanj ruskih oblasti za zmanjšanje vpliva verskih bratovščin na Severnem Kavkazu, ki so bile v preteklosti povezane z organiziranim kriminalom in napadi na državne uradnike. Pridržani posamezniki so osumljeni sodelovanja pri financiranju in organiziranju nezakonitih dejavnosti. Oblasti so ob tem zasegle dokazno gradivo, ki naj bi potrjevalo njihovo vpletenost v dejavnosti prepovedane skupine. Postopki proti osumljencem se nadaljujejo v okviru veljavne protiteroristične zakonodaje.

Ruska agencija za zračni promet Rosaviatsiya je poročala o uvedbi začasnih omejitev na sprejem in odpremo letal na letališčih v Jaroslavlju (Tunošna) in Orsku zaradi zagotavljanja varnosti civilnih letal.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da se je jesenski nabor vojakov predčasno končal. Kampanja se je uradno zaključila, s čimer so prenehali z novačenjem novih vojakov v rusko vojsko.

Ruska zvezna agencija za zračni promet (Rosaviatsiya) je sporočila, da so odpravili omejitve letov na letališčih v Samari (Kurumoč) in Uljanovsku (Baratajevka), kasneje pa jih ponovno uvedli na letališčih v Penzi in Uljanovsku. Omejitve so ponovno odpravili v Saratovu in Penzi. Ponovno so uvedli omejitve v Samari. Razlog za uvedbo omejitev je zagotavljanje varnosti letov.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Novi članki poročajo, da je Rusija obtožila Ukrajino napada z droni na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ukrajina zanika obtožbe in trdi, da gre za lažne informacije, ki služijo kot izgovor za nove napade. Lavrov je napovedal, da bo Rusija ponovno preučila svojo pogajalsko pozicijo. Zelenski meni, da Rusija s tem spodkopava prizadevanja za mirovna pogajanja z ZDA.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitnih enot Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki je vključevala zračne napade na prestolnico Caracas, označil za "briljantno" in potrdil, da so Madura z območja predsedniške palače, ki jo je opisal kot utrdbo, prepeljali na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima. Od tam bosta prepeljana v New York, kjer ju čaka sojenje zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini z mamili. Venezuelska vlada je dejanje ostro obsodila kot "imperialistični napad" in poročala o eksplozijah na strateških vojaških in komunikacijskih objektih, medtem ko so se v prestolnici in drugih mestih pojavile težave z oskrbo z električno energijo. Po besedah ameriške pravosodne ministrice Pam Bondi se bosta Maduro in Floresova soočila s polno težo ameriškega pravosodja zaradi zarote za uvoz kokaina in nezakonitega posedovanja orožja. Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo do vzpostavitve varnega prehoda oblasti, ter nakazal močan interes za vključitev ameriških naftnih podjetij v prenovo venezuelske naftne industrije. Rusija in Kolumbija sta izrazili globoko zaskrbljenost zaradi vojaške agresije, medtem ko so nekateri opozicijski krogi v izgnanstvu dogodek pozdravili kot začetek nove dobe za državo.