Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v ponedeljek poudaril, da bi morala biti navzočnost tujih enot v Ukrajini ključni del prihodnjih varnostnih jamstev v okviru kakršnega koli mirovnega dogovora za končanje vojne. Po njegovih besedah bi takšna mednarodna vojaška prisotnost delovala kot dejansko jamstvo varnosti za Kijev, medtem ko ostajajo odprta vprašanja glede nadzora nad jedrsko elektrarno Zaporožje in določenih okupiranih ozemelj. Zelenski meni, da so tuje enote nujne za stabilnost v povojnem obdobju. Ruska stran je na te izjave že odgovorila z opozorilom, da bi kakršne koli tuje sile na ukrajinskih tleh obravnavala kot legitimne tarče. Razprava o napotitvi mednarodnih sil se odvija v času, ko se krepijo diplomatska prizadevanja pod vodstvom ZDA za zamrznitev frontne črte in vzpostavitev demilitariziranih območij. Zelenski vztraja, da brez trdnih varnostnih zagotovil, ki vključujejo tujo vojaško komponento, dolgoročen mir z Rusijo ni mogoč.

Številni svetovni voditelji so obsodili poskus ukrajinskih dronov na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski regiji. Predsednik Uzbekistana Šavkat Mirzijajev je v telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ostro obsodil napad ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na rezidenco in dejal, da ogroža prizadevanja za dolgoročni mir. Kuba meni, da je cilj napada zaostritev konflikta v Ukrajini. Indijski premier Narendra Modi je izrazil zaskrbljenost zaradi napada. Kirgizija in Turkmenistan sta prav tako izrazila zaskrbljenost zaradi napada, ki po njunem mnenju ovira mirovni proces v Ukrajini. Donald Trump naj bi bil zaradi napada 'zelo jezen'. NATO bo preučil okoliščine napada. Evropski politiki so opravili telefonski pogovor po napadu in izjavah o morebitni spremembi stališča Moskve glede pogajanj.

Ameriški veleposlanik pri Natu, Matthew Whitaker, je izrazil dvome glede trditev Kremlja, da je Ukrajina z droni napadla Putinovo rezidenco. BBC pa poroča o ključnih vprašanjih, ki otežujejo dosego mirovnega sporazuma med Ukrajino in Rusijo.

Kreml je obtožil Ukrajino, da je s poskusom napada z droni na Putinovo rezidenco poskušala spodkopati Trumpova prizadevanja za posredovanje. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da je šlo za provokacijo s kamikaza dronom. Rusko zunanje ministrstvo je izdalo ostro opozorilo in napovedalo nediplomatski odziv na ukrajinski napad z droni na rezidenco predsednika Putina.

Nicolás Maduro naj bi decembra zavrnil ponudbo ZDA o odhodu v Turčijo. Po poročanju New York Timesa je v ameriški vojaški operaciji v Venezueli umrlo najmanj 40 ljudi, število žrtev pa se je povečalo na 80.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek razkril, da s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom potekajo pogovori o morebitni prisotnosti ameriških vojakov v Ukrajini. Ti pogovori vključujejo možnost namestitve kopenskih sil kot del širšega paketa varnostnih jamstev, ki bi jih Washington zagotovil Kijevu. Poljski premier Donald Tusk je ob tem navedel, da naj bi ameriška stran s predlogom o prisotnosti svojih enot že soglašala. Predlog o ameriški vojaški prisotnosti predstavlja pomemben zasuk v dosedanji dinamiki odnosov med administracijo Donalda Trumpa in ukrajinskim vodstvom. Po besedah Zelenskega bi takšna poteza služila kot močan steber varnosti v okviru mirovnih načrtov, o katerih se državi spopadata v zadnjih mesecih. Vprašanje ameriške prisotnosti ostaja ključno v pogajanjih o prihodnji stabilnosti regije, medtem ko Kremelj pozorno spremlja rezultate tega sodelovanja.

Ruska protizračna obramba je v šestih urah sestrelila 44 ukrajinskih brezpilotnih letal nad tremi ruskimi regijami. V zadnjem dnevu so ruske sile uničile 472 ukrajinskih brezpilotnih letal.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da uspeh v pogajanjih o rešitvi krize ni mogoč brez konca, kot pravi, zločinske politike Kijeva. Zahvalil se je tujim prijateljem in partnerjem, ki so obsodili ukrajinski napad na Putinovo rezidenco 29. decembra. Argentinski strokovnjak za mednarodne odnose Marselo Mo meni, da je cilj Kijeva s tem napadom izzvati Rusijo na neodgovoren odziv in prekinitev mirovnih pogajanj.

Ruske oborožene sile so v zgodnjih jutranjih urah izvedle zračne napade na Kijev. Vodja vojaške uprave v Kijevu, Timur Tkačenko, je prebivalce pozval, naj ostanejo v zakloniščih, dokler ne mine nevarnost. Protiletalska obramba je bila aktivirana.

Ameriške oborožene sile so v koordinirani vojaški operaciji, ki se je začela v zgodnjih jutranjih urah v soboto, izvedle obsežne letalske napade na Caracas in kopenski vdor, v katerem so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki so jo izvedle elitne enote Delta Force, označil za »briljanten uspeh« in potrdil, da sta bila zakonca Maduro s helikopterjem prepeljana na jurišno ladjo USS Iwo Jima, od koder sta bila odpeljana v New York. Venezuelsko prestolnico so stresle močne eksplozije, ki so ciljale vojaška letališča in komunikacijska središča, večji deli mesta pa so ostali brez električne energije. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da je proti Maduru v New Yorku že vložena obtožnica, ki ga bremeni narkoterorizma, uvoza kokaina in nezakonitega posedovanja orožja. Donald Trump je ob tem napovedal, da bodo Združene države Amerike upravljale z Venezuelo in njenimi naftnimi viri, dokler ne bo mogoč varen prehod oblasti, hkrati pa je operacijo izkoristil za opozorilo mehhiškim oblastem glede delovanja tamkajšnjih narkokartelov. Mednarodna skupnost se je na dogodke odzvala z zaskrbljenostjo. Varnostni svet Združenih narodov se bo na nujni seji sestal v ponedeljek, medtem ko so Rusija in nekateri britanski poslanci dejanje označili za agresijo in kršitev mednarodnega prava. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem pozval ZDA h podobno odločnemu ukrepanju proti drugim diktatorjem.

Ruska federacija je uradno naznanila, da so nove hipersonične rakete orešnik, ki lahko nosijo jedrske konice, prešle v aktivno uporabo. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo posnetke namestitve tega raketnega sistema v zavezniški Belorusiji, kar predstavlja neposredno krepitev zmožnosti Moskve za napade na cilje po celotni Evropi. Po navedbah ruskih oblasti je ta poteza namenjena odvračanju morebitnih groženj Zahoda v primeru širitve konflikta. Istočasno so ruske zračne sile nad moskovsko regijo nevtralizirale 21 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, od katerih jih je bilo pet namenjenih neposredno nad prestolnico. Kljub stopnjevanju napetosti in kazanju vojaške moči ruski pogajalci zatrjujejo, da si še naprej prizadevajo za preboj v mirovnih pogajanjih, ki bi končala vojno v Ukrajini. Napetosti ostajajo visoke, saj obe strani hkrati z diplomacijo stopnjujeta intenzivnost povračilnih ukrepov in vojaških operacij na terenu.

Rusko obrambno ministrstvo je uradno aktiviralo uporabo naprednega raketnega sistema Orešnik, ki je sposoben nositi jedrske bojne glave. Belorusija je sočasno objavila videoposnetek razmestitve tega sistema na svojem ozemlju, kar dodatno potrjuje tesno vojaško sodelovanje med Moskvo in Minskom. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je razmestitev sistema srednjega dosega napovedal že v začetku meseca, medtem ko se v ozadju odvijajo diplomatski pogovori z administracijo prihajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Na bojišču so ruske sile dosegle pomemben napredek v regiji Zaporožje, kjer je po poročanju obeh strani padla ključna ukrajinska utrdba Huljajpole. Moskva obenem obtožuje Kijev napada z droni na rezidenco Vladimirja Putina, kar Ukrajina odločno zanika. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je po srečanjih na Floridi izjavil, da bodo morali zaradi domnevnega napada na predsednikovo rezidenco ponovno preučiti svoja pogajalska izhodišča. Kljub intenzivnim diplomatskim stikom na relacijah Moskva-Washington in Kijev-Washington dogovor o ključnih vprašanjih za končanje vojne še ni bil dosežen.

Ukrajinska obveščevalna služba (GUR) je poročala, da naj bi Kremelj pripravljal provokacijo z velikim številom žrtev na verskem objektu. Poleg tega je GUR izvedla obveščevalsko prevaro.

Ukrajinska varnostna služba (SBU) in obveščevalne službe so izdale opozorilo, da Ruska federacija pripravlja obsežne oborožene provokacije, ki bi se lahko zgodile v času pravoslavnega božiča, 7. januarja. Po navedbah Kijeva namerava Kremelj izvesti napade na verske objekte ali druge simbole z visokim pomenom, bodisi na ruskem ozemlju bodisi na okupiranih območjih Ukrajine. Cilj teh operacij pod tujo zastavo naj bi bil očrniti Ukrajino, ki bi jo z uporabo zahodnih dronov okrivili za napade, ter s tem namerno zmotiti mirovna pogajanja, ki potekajo pod okriljem Združenih držav Amerike. Ob tem so ukrajinski viri razkrili podatke o trenutnem obsegu ruske okupacije, ki obsega 116.165 kvadratnih kilometrov oziroma slabo petino celotnega ukrajinskega ozemlja. To vključuje Krim in dele regij, ki so bili zasedeni po začetku invazije leta 2022. Hkrati je Ukrajina odredila evakuacijo približno 3000 otrok z ogroženih območij, medtem ko na fronti še naprej spodbujajo ruske vojnike k prostovoljni predaji. Napetosti se stopnjujejo tudi zaradi nedavnih ruskih obtožb o domnevnem ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco, kar predsednik Zelenski odločno zavrača kot poskus spodkopavanja diplomatskih prizadevanj za mir.

V Kijevu so potekala nova pogajanja med Ukrajino ter evropskimi in ameriškimi zavezniki glede varnostnih jamstev. Srečanja so se udeležili varnostni svetovalci približno petnajstih evropskih držav in predstavniki zveze NATO, Evropske unije in Združenih držav Amerike. Ameriška ekipa je sodelovala preko videokonference.

Ruski predsednik Vladimir Putin je po obisku poveljniškega centra za operacije v Ukrajini izjavil, da Rusija stopnjuje pritisk na ukrajinske sile na vseh frontah. Natančnejših informacij o obisku ali nadaljnjih korakih ni podal.

Friedrich Merz, vodja nemške krščansko-demokratske unije (CDU), je v svojem novoletnem televizijskem nagovoru poudaril, da vojna v Ukrajini predstavlja neposredno grožnjo svobodi in varnosti celotne Evrope. Po njegovih besedah ruska agresija ni le lokalni konflikt, temveč del širšega načrta Moskve proti evropski celini. Merz je izpostavil, da Rusija nadaljuje vojaške operacije z neizprošno brutalnostjo, kar zahteva odločen in enoten odziv evropskih držav. Njegove izjave prihajajo v času, ko se v Evropski uniji krepijo razprave o varnostnih jamstvih za Ukrajino in morebitni napotitvi mirovnih sil po morebitni prekinitvi ognja. Merz je v preteklosti že pozval k takojšnjemu ukrepanju in pripravi varnostnih sil, ki bi se odzvale na morebitne ruske kršitve prihodnjih dogovorov. Njegovo opozorilo odraža vse večjo zaskrbljenost v Berlinu in Bruslju zaradi strateških ambicij Kremlja, ki po mnenju številnih strokovnjakov segajo onkraj ukrajinskih meja in vključujejo hibridne napade ter destabilizacijo regije.

Mark Rutte je pred prazniki opozoril, da je preprečitev ruskega napada mogoča. Poudaril je, da mora Evropa okrepiti svojo obrambo in da se zanaša na podporo Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa ter na Nemčijo.

Rusija je v zavezniški Belorusiji uradno namestila svoj novi hipersonični raketni sistem orešnik, ki lahko nosi jedrske konice. Po navedbah ruskih virov in objavah vojnih blogerjev so raketni sistem namestili v nekdanjem letalskem oporišču na vzhodu države ter ga že vključili v aktivno službo. Gre za stopnjevanje vojaških napetosti na meji z Evropsko unijo, saj sistem orešnik velja za eno najsodobnejših ruskih orožij, ki naj bi se bilo sposobno izogniti obstoječim protiraketnim ščitom. Ob namestitvi orožja je nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev ponovno zaostril retoriko in ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu zagrozil s smrtjo. Namestitev raket v Belorusiji predstavlja neposreden odziv Moskve na domnevno ogrožanje s strani zahodnih zaveznic in predstavlja del širše strategije odvračanja, ki jo vodi Kremelj. Rakete srednjega dosega zdaj neposredno ogrožajo vzhodno krilo zveze NATO, kar potrjuje resnost trenutnih varnostnih razmer v regiji.

Ruske specialne službe so sporočile, da so uspešno opravile tehnično ekspertizo navigacijskega sistema ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki je bil 29. decembra sestreljen nad Novgorodsko oblastjo. Po navedbah ruskih virov so iz modula naprave izločili datoteko s poletnim načrtom, ki naj bi potrjevala, da je bil cilj napada rezidenca predsednika Vladimirja Putina. Pridobljene podatke o poti poleta in programiranih koordinatah namerava ruska stran po nekaterih poročilih posredovati tudi mednarodni javnosti oziroma Združenim državam Amerike. Incident se je zgodil v kontekstu stopnjevanja medsebojnih napadov z droni med Rusijo in Ukrajino. Medtem ko ruska stran objavlja tehnične podrobnosti in videoposnetke kot dokaz načrtovanega atentata, ukrajinsko vodstvo vpletenost v ta specifični napad zanika. Strokovnjaki poudarjajo, da bi lahko pridobljeni podatki razkrili ne le cilj, temveč tudi točno lokacijo izstrelitve in uporabljeno tehnologijo za izogibanje protiletalski obrambi, kar dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR), za novega vodjo svojega kabineta. Ta poteza sovpada z diplomatskimi prizadevanji ZDA za končanje konflikta.

Analiza britanske radiotelevizije BBC je razkrila, da so se ruske vojaške izgube v vojni z Ukrajino v zadnjih desetih mesecih povečale hitreje kot v katerem koli obdobju od začetka celovite invazije leta 2022. Ta strm porast števila žrtev sovpada s prihodom administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa na oblast in njegovimi intenzivnimi prizadevanji za sklenitev mirovnega sporazuma. Strokovnjaki ocenjujejo, da je povečanje intenzivnosti bojev neposredna posledica poskusov Moskve, da bi si pred morebitnimi pogajanji zagotovila čim boljše izhodiščne položaje na terenu. Kljub poročilom o velikih izgubah na ruski strani so nekateri ameriški in evropski uradniki izrazili previdnost glede ocen o dejanskih premikih na bojišču. Čeprav Trump trdi, da Rusija trenutno uživa strateško prednost, obveščevalni podatki ne kažejo na odločilne spremembe, ki bi bistveno vplivale na razmerje moči. Povečan pritisk na ukrajinsko fronto tako predstavlja predvsem poskus uveljavitve ozemeljskih zahtev Moskve v luči diplomatskih pritiskov iz Washingtona.

Združene države Amerike so ponoči izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, med katero so po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa pridržale predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Napad, ki je vključeval helikopterske in raketne udare, je med drugim zadel mavzolej nekdanjega voditelja Huga Chaveza. Lokalni prebivalci poročajo, da sistemi za civilno zaščito in sirene pred napadom niso delovali, kar je povzročilo dodatno zmedo in preplah med civilnim prebivalstvom. Po poročanju očividcev se v mestu pojavljajo dolge vrste pred redkimi odprtimi trgovinami, saj se prebivalci spopadajo s pomanjkanjem hrane in goriva, večina bencinskih servisov pa ostaja zaprtih. Ameriška administracija je operacijo utemeljila z obtožbami o sodelovanju venezuelskega vrha s trgovci z drogami. Generalna tožilka ZDA Pamela Bondi je napovedala, da bosta Maduro in njegova soproga v kratkem stopila pred sodišče v New Yorku, kjer jemu grozi do štiri dosmrtne zaporne kazni. Medtem so se v središču Caracasa zbrali privrženci Nicolasa Madura, ki zahtevajo dokaze o tem, da je njun voditelj še živ. Ruska federacija je dejanje že obsodila kot oboroženo agresijo in zahtevala takojšnjo izpustitev venezuelskega predsednika. Dogajanje predstavlja vrhunec napetosti, ki so se stopnjevale, potem ko je Maduro neuspešno ponujal ZDA delež v naravnih virih v zameno za stabilnost svojega režima.

Ukrajina je objavila celovit mirovni načrt, sestavljen iz 20 točk, ki je bil ustvarjen skupaj z Združenimi državami Amerike. Načrt naj bi postal temeljni dokument za končanje vojne.

V Moskvi je v eksploziji bombe umrle tri osebe, vključno z dvema prometnima policistoma. Eksplozija se je zgodila v južnem delu mesta, blizu kraja, kjer je pred nekaj dnevi v podobni eksploziji umrl ruski general Fanil Sarvarov. Ruski preiskovalni odbor trdi, da je bombo podtaknila ukrajinska obveščevalna služba.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim dejal, da je bil dosežen velik napredek pri končanju vojne v Ukrajini. Pred pogovori je Trump zagotovil, da bo Ukrajina v primeru mirovnega sporazuma imela močne varnostne garancije. Zelenski je pogovore označil za "izjemne".

Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo ameriških vojnih ladij, ki bodo poimenovane po njem in bodo del "Zlate flote". Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot samovšečno potezo, spet drugi pa so jo pozdravili kot okrepitev ameriške mornarice. Trump je dejal, da bodo nove ladje najhitrejše, največje in stokrat močnejše od vseh dosedanjih bojnih ladij, opremljene pa bodo tudi z umetno inteligenco in lasersko tehnologijo. ZDA načrtujejo sodelovanje z južnokorejskim podjetjem Hanwha pri gradnji novih fregat.

Francija in Velika Britanija sta v okviru tako imenovane koalicije voljnih izrazili pripravljenost za napotitev svojih vojaških sil v Ukrajino za nadzor morebitnega premirja z Rusijo. Po poročanju nemškega časnika Die Welt, ki se sklicuje na diplomatske vire v Bruslju, bi evropski kontingent v prvih šestih mesecih lahko štel med 10.000 in 15.000 vojakov. Državi sta pripravljeni ukrepati tudi brez uradnega mandata Združenih narodov ali Evropske unije, če bi prejeli neposredno vabilo iz Kijeva. Načrtovana misija bi bila osredotočena na spremljanje spoštovanja dogovora o prekinitvi ognja. Odločitev Pariza in Londona odraža njuno strateško zavezo k zagotavljanju dolgoročnih varnostnih jamstev za Ukrajino, kljub temu da v okviru celotne Evropske unije o tem vprašanju še ni doseženo enotno soglasje. Pobuda predstavlja ključen korak v prizadevanjih za stabilizacijo regije po morebitnem koncu aktivnih spopadov, hkrati pa dodatno stopnjuje napetosti v odnosih z Moskvo, ki prisotnost sil Nata na terenu kategorično zavrača.

Rusija je v Belorusiji uradno razporedila svoj najnovejši hipersonični raketni sistem Orešnik, ki je sposoben nositi jedrske konice. Po navedbah ruskega ministrstva za obrambo in beloruskih virov je sistem že vstopil v aktivno službo, kar so podkrepili z objavo videoposnetkov premikanja raket. Ta poteza znatno krepi zmožnost Moskve za izvajanje raketnih napadov po celotnem evropskem ozemlju. Uradni Minsk je namestitev sistema označil kot odziv na domnevno agresijo Zahoda, medtem ko je Moskva potrdila, da je sistem sedaj operativno pripravljen na beloruskem ozemlju. Razporeditev sistema Orešnik, ki velja za eno najnaprednejših ruskih balističnih orožij srednjega dosega, predstavlja novo stopnjo v zaostrovanju varnostnih razmer v vzhodni Evropi in povečuje strateški pritisk na zaveznice zveze Nato.

Predsednik komisije Sveta federacije za informacijsko politiko Aleksej Puškov je kritično ocenil nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede domnevnega ameriškega uspeha v Venezueli. Ruski senator je v svojem sporočilu na družbenem omrežju Telegram poudaril, da bi se tisto, kar Washington trenutno interpretira kot zunanjepolitični triumf, dolgoročno lahko sprevrglo v pravo katastrofo. Puškov trdi, da so Trumpove navedbe o uspešnem posredovanju oziroma vplivu na venezuelsko politično vodstvo prenagljene in tvegane. Ruski uradnik je izpostavil, da bi agresivna politika Združenih držav Amerike do Venezuele lahko povzročila destabilizacijo celotne regije. Po mnenju Moskve takšni premiki Washingtona ne prinašajo trajnih rešitev, temveč zgolj poglabljajo krizo. Puškov je še posebej poudaril, da so spektakularne izjave o zmagoslavju pogosto v nasprotju z dejanskim stanjem na terenu, kar bi se ameriški administraciji v prihodnosti lahko maščevalo. Ruska diplomacija prek Puškova tako ponovno izraža nasprotovanje vmešavanju v notranje zadeve latinskoameriških držav.

Namestnik predsednika ruskega sveta za varnost Dmitrij Medvedjev je v izjavi za tiskovno agencijo TASS poudaril, da je Rusija kot vodilna jedrska sila pripravljena na preventivno delovanje za zagotavljanje lastne varnosti in varnosti svojih zaveznic. Medvedjev je izpostavil, da ruski jedrski arzenal omogoča aktivne obrambne ukrepe v primeru zaznanih groženj, kar dodatno zaostruje retoriko Moskve v odnosu do zahodnih držav. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti, ko Rusija utrjuje svoja stališča glede nadaljevanja vojaških operacij v Ukrajini. Medvedjev je ponovil, da Ruska federacija razpolaga z največjim jedrskim arzenalom na svetu, kar ji po njegovih besedah daje legitimno pravico do zaščite svojih interesov s vsemi razpoložljivimi sredstvi, vključno s preprečevalnimi udarci proti tistim, ki bi ogrozili njeno suverenost.

Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo vojnih ladij ameriške mornarice, ki naj bi se imenovale "Trump-razred". Ladje naj bi bile del "Zlate flote", opremljene z napredno tehnologijo, kot so umetna inteligenca in lasersko orožje, ter naj bi bile največje in najmočnejše doslej. Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot samovšečno potezo, drugi pa so poudarili pomen posodobitve ameriške mornarice. Trump je tudi izpostavil sodelovanje z južnokorejskim podjetjem Hanwha pri gradnji novih fregat.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte opozarja, da je varnost Evrope odvisna od uspeha Ukrajine pri obrambi pred Rusijo. Rutte meni, da lahko evropske države preprečijo ruski napad, če bodo okrepile Ukrajino in pospešile lastno oborožitev. V nasprotnem primeru bi lahko bila Evropa v nevarnosti že leta 2027.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v nizu intervjujev za ruske medije izjavil, da ima ruska vojska v Ukrajini popolno strateško pobudo. Po njegovih besedah se mora Zahod sprijazniti z realnostjo na terenu, medtem ko se razpravlja o morebitnih diplomatskih rešitvah za končanje vojne. Lavrov je poudaril, da so ruske zahteve po nevtralnem in neuvrščenem statusu Ukrajine nespremenljive, ter izključil kakršno koli prisotnost sil Nata v državi. Vodja ruske diplomacije trdi, da je strateška pobuda v celoti v rokah ruske vojske, kar naj bi bilo jasno tudi zahodnim zaveznikom Kijeva. V svojih izjavah je ponovil, da kakršen koli mirovni načrt zahteva ukinitev ambicij Ukrajine po članstvu v severnoatlantskem zavezništvu. Te izjave prihajajo v času, ko se pritisk za mirovna pogajanja stopnjuje, hkrati pa Rusija uporablja svojo vojaško pozicijo kot vzvod za dosego maksimalističnih političnih ciljev. Lavrov je še dodal, da je Evropska unija ena glavnih ovir za mir, saj naj bi si prizadevala za strateški poraz Rusije, kar po njegovih besedah ni mogoče.

Ruska federacija je v Belorusiji uradno aktivirala in namestila mobilne hipersonične raketne sisteme Orešnik z zmogljivostjo nošenja jedrskih konic. Kot je potrdilo rusko obrambno ministrstvo in poročala državna tiskovna agencija TASS, so sistemi že stopili v aktivno službo v državi, ki meji na Ukrajino ter članice zveze Nato — Poljsko, Litvo in Latvijo. Ruski predsednik Vladimir Putin je ob tem izpostavil, da so ti izstrelki zaradi hitrosti, ki več kot desetkrat presega hitrost zvoka, praktično neulovljivi za obstoječe sisteme zračne obrambe. Namen te vojaške namestitve je okrepiti zmožnost Moskve za napade na cilje po celotni Evropi v primeru neposrednega oboroženega spopada. Premik orožja v Belorusijo skrajšuje reakcijski čas in omogoča hitrejše doseganje evropskih prestolnic. Zahodni analitiki opozarjajo, da gre za stopnjevanje jedrskega ustrahovanja, s katerim si Kremelj prizadeva odvrniti zahodne zaveznice od nadaljnje podpore Kijevu. Hkrati se Rusija in Ukrajina še naprej medsebojno obtožujeta za zastoj pri mirovnih pogajanjih, medtem ko napetosti med Moskvo in Zahodom dosegajo nove vrhunce.

Ukrajinske oborožene sile so izvedle serijo napadov na rusko energetsko infrastrukturo, pri čemer so uporabile brezpilotne letalnike dolgega dosega. Po navedbah uradnika varnostne službe SSU je bil tarča napada naftni terminal v mestu Ribinsk, ki velja za ključno logistično vozlišče za oskrbo z gorivom, kjer je zaradi napada izbruhnil obsežen požar. Istočasno je generalštab ukrajinske vojske poročal o uspešnih zadetkih rafinerije v južnem pristanišču Tuapse ter naftnega terminala na polotoku Taman v Krasnodarskem okraju. Po ukrajinskih navedbah so bili v napadih poškodovani predelovalni obrati rafinerije in dva pomola na naftnem terminalu. Ti napadi predstavljajo del stopnjevane strategije Kijeva, ki želi s ciljanjem energetske infrastrukture oslabiti ruske logistične zmogljivosti in zmanjšati prihodke Moskve od prodaje energentov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožil Rusijo, da izkorišča stambene zgradbe v Belorusiji za nameščanje opreme za vodenje napadov na Ukrajino, kar označuje kot nespoštovanje človeških življenj. Poročajo tudi o ruskem napadu na Harkov, kjer sta umrli dve osebi, osem pa je bilo ranjenih. Zelenski je izrazil zaskrbljenost nad tem, da Belorusija prepušča svojo suverenost v korist ruskih agresivnih ambicij.

Po srečanju Volodimirja Zelenskega in Donalda Trumpa na Floridi ni prišlo do napredka v pogajanjih, vendar je sam obstoj pogovorov označen kot uspeh. Ukrajinski ambasador na Poljskem je poudaril, da Ukrajina ne bo nikoli pristala na ozemeljske odpovedi. Poljski general opozarja, da si Rusija prizadeva za strateško pavzo, da bi obnovila svoje sile in nadaljevala z operacijami.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je predstavil novo različico ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino, ki vsebuje 20 točk. Načrt predvideva zamrznitev fronte na trenutnih linijah in možnost demilitariziranega območja v Donbasu pod nadzorom mednarodnih sil. Med ključnimi točkami je tudi upravljanje jedrske elektrarne Zaporožje. ZDA in Ukrajina sta se uskladili glede večine točk, vendar ostajajo odprta vprašanja glede ozemeljskih zahtev. Zelenski je pripravljen o teh občutljivih vprašanjih razpravljati z ameriškim predsednikom.

Poljski premier Donald Tusk je po pogovorih z evropskimi voditelji, predstavniki Kanade in zveze NATO izjavil, da bi lahko mir v Ukrajini dosegli že v prihodnjih tednih. Po njegovih besedah so Združene države Amerike v okviru varnostnih jamstev za Ukrajino privolile v napotitev svojih vojakov na rusko-ukrajinsko mejo oziroma na linijo dotika, ko bo mirovni sporazum dosežen. Tusk je poudaril, da so pogovori s ključnimi zavezniki v okviru evropskih institucij in severnoatlantskega zavezništva prinesli pomemben napredek pri oblikovanju pogojev za končanje konflikta. Poljski premier je optimistično napovedal, da mir ni več daleč, pri čemer so prav varnostna jamstva tisti element, ki bo omogočil stabilno premirje. Izjava prihaja v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj za stabilizacijo regije, kjer Poljska igra vlogo ključne posrednice med Kijevom in zahodnimi zavezniki. Napoved o prisotnosti ameriških sil na terenu predstavlja pomemben premik v strategiji zahodnih sil glede neposredne vključenosti v nadzor miru po koncu spopadov.

Ukrajinski predsednik Zelenski je izjavil, da Ukrajina sodeluje z ZDA pri mirovnih prizadevanjih in da je ključno zagotoviti, da Rusija ne bo ovirala teh prizadevanj. Poudaril je tudi pomembnost dodatnega pritiska na Moskvo. Medtem so v ruskem napadu umrle tri osebe, zaradi ruskih zračnih napadov pa so bila v Kijevu, Kijevski in Dnjepropetrovski oblasti uvedena izredna izključenja električne energije.

Po domnevnem ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco v Novgorodski oblasti, je Kaya Kallas izrazila dvom v resničnost ruskih poročil o napadu. Venezuelsko zunanje ministrstvo je napad obsodilo kot teroristično dejanje, medtem ko so po poročanju Financial Timesa ukrajinske oblasti zaradi napada pod diplomatskim pritiskom. Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice napada ni želel komentirati.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (GUR) je v četrtek razkrila, da je uspešno izvedla operacijo dezinformiranja, v kateri je uprizorila smrt Denisa Kapustina, poveljnika Ruskega prostovoljnega korpusa (RVC). GUR je sporočila, da je bila operacija namenjena preprečitvi poskusa atentata na Kapustina in identifikaciji ruskih agentov, ki delujejo znotraj varnostnih struktur. Kot del operacije so 27. decembra lažno poročali, da je Kapustin umrl v napadu z droni v Zaporožju. Operacija, ki je trajala več kot mesec dni, je Ukrajini prinesla tudi znatna finančna sredstva. Po navedbah obveščevalnih služb je Rusija za Kapustinovo glavo razpisala nagrado v višini 500.000 ameriških dolarjev. Kijevu je uspelo ta sredstva pridobiti od ruskih obveščevalnih služb, denar pa bo po besedah vodje GUR Kirila Budanova namenjen nadaljnji podpori ukrajinskim vojaškim operacijam. Kapustin, ki vodi enoto ruskih prostovoljcev na strani Ukrajine, se je po razkritju operacije že javno oglasil in potrdil svojo pripravljenost za vrnitev na fronto.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na Floridi sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje je potekalo v senci ruskih napadov na Kijev, ki so povzročili prekinitev oskrbe z električno energijo za več sto tisoč ljudi. Zelenski je izrazil optimizem glede možnosti za mir, medtem ko je Trump dejal, da je dogovor bližje kot kdaj koli prej, vendar preboj ni bil dosežen. Rusija je medtem okrepila napade na Ukrajino, kar po mnenju Zelenskega kaže, da Moskva ne želi miru.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi se srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi, kjer bodo potekali pogovori o miru. Zelenski je dejal, da so ključni osnutki mirovnega okvira in varnostnih jamstev skoraj dokončani, pri čemer so ozemeljski spori in pritisk na Rusijo na vrhu agende. Trump je izrazil optimizem glede sklenitve mirovnega sporazuma.

Rusija je v soboto izvedla napad z balističnimi raketami in droni na Kijev, pri čemer je bila ubita najmanj ena oseba, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je zadel stanovanjske zgradbe in energetsko infrastrukturo. Zelenski se je pred srečanjem s Trumpom pogovarjal z evropskimi in kanadskimi voditelji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Mar-a-Lagu srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje je potekalo v senci ruskih napadov na Kijev, ki so povzročili izpade električne energije in žrtve. Kljub temu sta oba predsednika izrazila optimizem glede možnosti dosega dogovora, čeprav podrobnosti ostajajo nejasne. Trump je omenil pogovor s Putinom pred srečanjem z Zelenskim. Evropski voditelji so bili kritični do ameriškega načrta in ga označili za preveč naklonjenega Rusiji.

Volodimir Zelenski je izjavil, da si želi mir, a vztrajno obstreljevanje Ukrajine kaže, da si Vladimir Putin želi nadaljevanje vojne. Putin je dejal, da bo Rusija z orožjem dosegla svoje cilje, če Ukrajina ne bo želela miru. Medtem je Rusija napadla Kijev, zaradi česar je 50.000 domov ostalo brez elektrike.

Ruske oborožene sile so v letu 2025 v okviru posebne vojaške operacije v Ukrajini znatno okrepile tempo svojih ofenzivnih dejavnosti. Poročila navajajo, da je vojska v tem obdobju utrdila svojo tehnično premoč nad nasprotnikom, kar je omogočilo intenzivnejše napredovanje na fronti. Strategija se je osredotočala na povečanje operativne hitrosti in integracijo napredne vojaške tehnologije v neposredne spopade. Po analizah letnih dosežkov so ruske sile uspele ohraniti pobudo na ključnih delih bojišča, pri čemer so poudarili logistično in tehnološko prednost. Povečanje obsega ofenzivnih operacij kaže na dolgoročno načrtovanje in prilagajanje virov trenutnim razmeram na terenu, kar je privedlo do sprememb v dinamiki spopadov v letu 2025.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je hipersonični raketni sistem srednjega dosega Orešnik začel delovati v Belorusiji. Vodja ruskih raketnih sil je izjavil, da ima Orešnik doseg, ki mu omogoča doseči celotno Evropo, in lahko nosi konvencionalne ali jedrske bojne glave. ZDA si prizadevajo posredovati pri sklenitvi dogovora za končanje skoraj štiriletne vojne v Ukrajini.