Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (GUR) je razkrila, da je poveljnik Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK) Denis Kapustin, znan tudi pod psevdonimom WhiteRex, še vedno živ. Nedavna poročila o njegovi smrti so bila del načrtovane operacije GUR, s katero so preprečili dejanski ruski poskus atentata nanj. Po navedbah uradnih virov je bila domnevna smrt le uprizoritev v okviru zapletene protiobveščevalne dejavnosti. Operacija je bila odgovor na neposredne grožnje ruskih sil, ki so poskušale eliminirati voditelja enote, ki se na strani Ukrajine bori proti Kremelj. Denis Kapustin ostaja na čelu korpusa, njegovo ponovno pojavljanje v javnosti pa potrjuje uspeh ukrajinskih obveščevalcev pri zavajanju nasprotnika. GUR je poudaril, da je bil cilj akcije zaščita ključnih operativnih vodij pred nenehnimi atentati ruskih tajnih služb.

Promet na Krimskem mostu je bil začasno ustavljen, da bi zagotovili varnost. Pristojni pozivajo ljudi na mostu in v območju pregleda, da ostanejo mirni in upoštevajo navodila varnostnega osebja. Dan prej je protizračna obramba nad Krimom in Črnim morjem sestrelila 24 ukrajinskih brezpilotnih letal.

Visoki predstavnik ruske vojske je ameriškemu vojaškemu atašeju v Moskvi uradno predal dele brezpilotnega letalnika, ki naj bi po trditvah Kremlja dokazovali vpletenost ukrajinske vojske v nedavni poskus napada na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ruska stran trdi, da pridobljeni podatki z letalnika nedvoumno potrjujejo načrtovan napad na predsedniški objekt, kar Kijev kategorično zanika. Ukrajinske oblasti so obtožbe označile za rusko provokacijo in iskanje izgovorov za nadaljnje stopnjevanje agresije. Istočasno se je oglasil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je opozoril na silovitost ruskih napadov z droni. Po njegovih besedah je Rusija v zadnjem dnevu proti ukrajinski infrastrukturi poslala več kot 200 brezpilotnih letalnikov, kar po mnenju Kijeva dokazuje, da Moskva v novem letu ne kaže namere po umiritvi razmer. V ozadju teh dogodkov se pojavljajo tudi poročila o usmerjenih dezinformacijah; ukrajinska stran naj bi denimo uprizorila smrt Denisa Kapustina, vodje ruske milice, ki se bori na strani Ukrajine, da bi s tem preprečila dejanski atentat nanj.

Romunsko ministrstvo za nacionalno obrambo je v bližini meje z Ukrajino sprožilo varnostne protokole, potem ko so zaznali ruske brezpilotne letalnike, ki so bili usmerjeni proti ukrajinskim pristaniščem na reki Donavi. Zaradi neposredne bližine zračnega prostora in nevarnosti padajočih delov so iz 86. letalske baze v Feteștiju v zrak poslali dva lovca F-16, ki sta nadzorovala območje v severnem delu okrožja Tulcea. Prebivalci so preko sistema RO-Alert prejeli opozorila o možnem padcu predmetov z neba, vendar po podatkih pristojnih služb incidentov ali klicev na pomoč ni bilo. Dogodek predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti na obmejnem območju, kjer ruske sile redno napadajo ukrajinsko izvozno infrastrukturo. Poostren nadzor zračnega prostora je bil uveden kot preventivni ukrep za zagotavljanje varnosti romunskega ozemlja. Alarm je bil preklican kmalu po tem, ko so ugotovili, da droni niso kršili romunskega zračnega prostora oziroma niso predstavljali neposredne grožnje za civilno prebivalstvo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da Rusija izkorišča ozemlje in tehnično pomoč Belorusije, da bi obšla ukrajinsko zračno obrambo.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek drona, za katerega trdijo, da je bil uporabljen v napadu na rezidenco Vladimirja Putina. Ministrstvo trdi, da je bil napad načrtovan in izveden v več fazah. Ukrajina zanika vpletenost in obtožbe označuje za laž.

Donald Trump je obljubil, da bo Ukrajina prejela »močna« varnostna jamstva, če bo dosežen mirovni sporazum.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo prve videoposnetke mobilnega raketnega sistema "Orešnik", ki je začel opravljati bojno dežurstvo v Belorusiji. Belorusko obrambno ministrstvo je na svojem Telegram kanalu objavilo posnetke slovesnosti ob začetku dežurstva. Reuters je pred tem izračunal verjetno lokacijo baziranja raketnega sistema.

Ruska FSB je sporočila, da so aretirali prebivalko Donecka zaradi suma špijunaže in javnega pozivanja k terorističnim dejanjem. Osumljenka naj bi pozivala k ubijanju ruskih vojakov in napadom na Moskvo, za kar ji grozi več let zapora.

Britanski in francoski strokovnjaki v sodelovanju z uradniki Evropske unije pospešeno pripravljajo načrt za zagotavljanje varnostnih jamstev Ukrajini po morebitni prekinitvi ognja z Rusijo. Osrednji del strategije predvideva namestitev mednarodnega mirovnega kontingenta, ki bi štel od 10.000 do 15.000 vojakov. Te enote bi bile zadolžene za nadzor spoštovanja dogovorjenega premirja in preprečevanje novih sovražnosti na demarkacijski črti. Diplomatska prizadevanja so se dodatno okrepila z obiskom ameriškega posebnega odposlanca Steva Witkoffa, ki se je v sredo sestal z ukrajinskim glavnim pogajalcem Rustemom Umerovim. Na srečanju so sodelovali tudi svetovalci za nacionalno varnost iz Velike Britanije, Francije in Nemčije. Namen pogovorov je bil uskladitev prihodnjih korakov za končanje vojne in določitev pogojev, pod katerimi bi bile evropske države pripravljene na teren poslati svoje vojaške sile. Načrti za mirovno operacijo prihajajo v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo pritiski za sklenitev miru. Čeprav so se nekatere države, zlasti Nemčija, v preteklosti upirale neposredni vojaški prisotnosti, trenutni predlogi kažejo na premik k aktivnejši vlogi evropskih zaveznic pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti v regiji.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih držav zaveznic, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski pomoči, kot del diplomatskih prizadevanj pod vodstvom ZDA za končanje vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje na vrhunsko srečanje voditeljev.

Washington Post je opozoril, da ZDA ne bi smele Ukrajini ponuditi varnostnih jamstev, ki so podobna 5. členu Nata o kolektivni obrambi. Takšna poteza bi lahko privedla do neposrednega vojaškega spopada z Rusijo. Administracija ZDA je sicer predlagala Ukrajini jamstva, podobna Natovim, kot del mirovnih pogajanj, vendar bi to lahko imelo obsežne posledice.

Ukrajinske sile so na zadnji dan leta 2025 izvedle obsežen napad z brezpilotnimi letalniki na rusko energetsko infrastrukturo v notranjosti države. Glavna tarča napada je bilo skladišče goriva Rosrezerv v mestu Ribinsk v regiji Jaroslavelj, kjer je po navedbah lokalnih virov in ukrajinske varnostne službe SBU izbruhnil obsežen požar. Skladišče FGKU Kombinat "Temp" predstavlja kritično točko v ruskem državnem sistemu rezerv, saj služi kot ključno logistično vozlišče za shranjevanje in distribucijo naftnih derivatov v severovzhodnem delu Ruske federacije. Operacija, ki jo je SBU označila za kirurški poseg v oskrbovalne verige ruske vojske, je povzročila znatno gospodarsko in logistično škodo. Poleg regije Jaroslavelj so ukrajinski droni dolgega dosega tarče napadli tudi severno od Moskve ter v južni regiji Krasnodar, kjer so bili cilji naftna rafinerija in terminal. Ti napadi so neposredno nadaljevanje sistematične strategije Kijeva, ki želi z uničevanjem energetske infrastrukture omejiti operativne sposobnosti ruskih sil na fronti in zmanjšati izvozne prihodke Moskve.

Rusija je izvedla obsežen napad z droni in raketami na Ukrajino, pri čemer je ciljala na energetsko infrastrukturo. Zaradi napadov je tretjina Kijeva ostala brez ogrevanja, 320.000 gospodinjstev pa brez elektrike.

Belorusija je uradno potrdila, da je Rusija na njenem ozemlju razporedila svoj najnovejši hipersonični raketni sistem srednjega dosega Orešnik, ki ima zmogljivost prenašanja jedrskih konic. Belorusko obrambno ministrstvo je v torek objavilo videoposnetek, ki po njihovih trditvah prikazuje prihod in namestitev sistema na operativne položaje. Čeprav so tehnične specifikacije in natančen doseg rakete še vedno strogo varovana skrivnost, videoposnetek prikazuje ruske enote in tehnično osebje med dvigovanjem zastave ter konvoj vozil, ki se premikajo na položaje za izstrelitev in se nato prekrijejo z maskirnimi mrežami. Satelitski posnetki dodatno potrjujejo prisotnost teh sistemov, vendar nekateri strokovnjaki opozarjajo, da na objavljenih posnetkih niso neposredno vidne same lansirne naprave, temveč predvsem podporna vozila. Kljub temu je visoki častnik v nagovoru vojakom poudaril, da je sistem uradno prevzel bojno dolžnost po predhodno opravljenih usposabljanjih in izvidniških vajah. Ta poteza pomeni neposredno stopnjevanje vojaške navzočnosti Rusije na zahodnih mejah v okviru njene tesne vojaške zveze z Minskom.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sile zračne obrambe v noči na 2. januar 2026 odbile obsežen napad ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. V operaciji, ki je trajala osem ur, je ruska vojska nad različnimi regijami države prestregla in uničila 64 brezpilotnih zrakoplovov letalskega tipa. Po navedbah ministrstva so bili ti napadi usmerjeni proti objektom na ruskem ozemlju, vendar podrobnosti o morebitni škodi ali žrtvah niso bile razkrite. Dogodek predstavlja nadaljevanje stopnjevanja vojne z droni med državama, ki se je intenzivirala v zadnjih mesecih leta 2025. Današnji napad potrjuje trend vse večjih in pogostejših ukrajinskih poskusov vdora v ruski zračni prostor, kar Rusija nevtralizira z okrepljeno uporabo sistemov zračne obrambe in elektronskega bojevanja. Število sestreljenih dronov v eni noči kaže na obsežno koordinacijo ukrajinskih sil pri ciljanju ruske infrastrukture.

Ruska varnostna služba FSB je sporočila, da je preprečila poskus vdora treh ukrajinskih diverzantov na območje Donecke ljudske republike. Diverzante naj bi rekrutirala Glavna uprava za obveščanje ukrajinskega obrambnega ministrstva. Med zaslišanjem je eden od prijetih priznal, da je prestal posebno usposabljanje v taborišču v regiji Dnepropetrovsk. FSB je tudi poročala o rekrutiranju ukrajinskega vojaka s strani Glavne uprave za obveščanje, ki mu je v zameno za sodelovanje obljubila, da ga ne bodo poslali v jurišne enote.

Mednarodna agencija za jedrsko energijo je sporočila, da je prišlo do začasne prekinitve ognja med ukrajinskimi in ruskimi silami v jedrski elektrarni Zaporožje.

Rezultati javnomnenjskih raziskav v Nemčiji kažejo, da prebivalstvo že skoraj štiri leta živi v nenehnem strahu pred neposrednim oboroženim spopadom z Rusko federacijo. Kot poroča nemški časnik Die Zeit, ki se sklicuje na podatke rednih anket, se je občutek negotovosti med državljani močno ukoreninil in vpliva na splošno družbeno klimo v državi. Strah pred vojno je postal stalnica v nemški javni zavesti, kar odraža pesimizem glede prihodnjih varnostnih razmer v Evropi. Analize kažejo, da so nemški državljani izgubili upanje na hitro stabilizacijo razmer, saj geopolitične napetosti ne popuščajo. Poročanje medijev poudarja, da strah ni le kratkotrajna reakcija na posamezne dogodke, temveč dolgotrajno stanje, ki ga niso omilili niti diplomatski napori niti trenutne varnostne politike. Takšno razpoloženje javnosti predstavlja pomemben izziv za nemško politično vodstvo pri oblikovanju nadaljnje strategije do Moskve in obrambne politike države.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na ključno mesto vodje urada predsednika imenoval generala Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov je ponudbo sprejel in poudaril, da bo njegova nova vloga usmerjena v kritična vprašanja varnosti in obrambe države. Zelenski je ob tem izpostavil, da so prioritete Ukrajine trenutno razvoj obrambnih sil, krepitev varnosti ter diplomatska pot v pogajanjih, za kar naj bi bil Budanov zaradi svojih izkušenj najprimernejša izbira. Imenovanje prihaja v času, ko je predsednik Zelenski napovedal, da je mirovni načrt za končanje vojne z Rusijo že 90-odstotno pripravljen. Kljub optimizmu glede osnutka dogovora pa je predsednik opozoril, da bo preostalih 10 odstotkov ključnih za prihodnost Evrope. Budanov bo na položaju zamenjal Andrija Jermaka, ki je pred kratkim odstopil, nova kadrovska osvežitev pa naj bi prinesla strateški premik k močnejši integraciji obveščevalnih podatkov v civilno-politično odločanje.

V noči na 4. januar 2026 so ruske in ukrajinske sile izvedle obsežne napade z brezpilotnimi letalniki, kar predstavlja nadaljevanje stopnjevanja zračnih spopadov med državama. Ruska stran je nad Ukrajino izstrelila 52 dronov, med katerimi so prevladovali modeli tipa šahed. Ukrajinske zračne sile so uspele nevtralizirati 39 teh naprav, ki so bile izstreljene s štirih različnih smeri, vendar so poročali o zadetkih na devetih lokacijah po državi, kar je povzročilo škodo na infrastrukturi. Istočasno je Rusija poročala o množičnem ukrajinskem napadu na svoje regije. Rusko ministrstvo za obrambo je navedlo, da so njihove sile protizračne obrambe uničile in prestregle 90 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov letalskega tipa. Zaradi napadov so v nekaterih ruskih regijah razglasili rdečo stopnjo nevarnosti, poročali pa so tudi o poškodovanih civilistih. Obe strani sta v zadnjih dneh znatno povečali intenzivnost uporabe dronov, kar kaže na novo fazo vojne izčrpavanja, kjer se tarče vse pogosteje nahajajo globoko v zaledju obeh držav.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dotedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova imenoval za novega vodjo urada predsednika. Po poročanju ameriškega časnika The New York Times naj bi bila ta kadrovska poteza strateško usmerjena v omejevanje Budanovih političnih ambicij. Analitiki ocenjujejo, da želi Zelenski s premestitvijo Budanova v svojo administracijo preprečiti njegovo morebitno kandidaturo na prihodnjih predsedniških volitvah, kjer bi mu lahko predstavljal resnega tekmeca. Budanov, ki velja za tesnega zaveznika Združenih držav Amerike in je po navedbah tujih medijev opravil usposabljanje pod okriljem ameriške obveščevalne agencije CIA, bo na novem položaju zamenjal dosedanje vodstvo. Hkrati je Zelenski na čelo vojaške obveščevalne službe imenoval Olega Ivaščenka, ki je pred tem vodil zunanjo obveščevalno službo. Te spremembe v vrhu ukrajinskega varnostnega in političnega aparata se dogajajo v obdobju, ko mednarodna skupnost, vključno z ZDA in Rusijo, pozorno spremlja razprave o izvedbi volitev v Ukrajini.

Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so sile zračne obrambe v sedmih urah, 4. januarja, uničile 253 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov nad ruskimi regijami.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo na Floridi srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o možnostih za dosego mirovnega sporazuma z Rusijo. Srečanje poteka v času, ko Rusija obtožuje Ukrajino in njene evropske zaveznike, da poskušajo spodkopati mirovni načrt, ki ga podpira ZDA. Putin je dejal, da so teritorialni popustki v Ukrajini možni. Rusija je izvedla silovite napade na Kijev, zaradi česar je na stotisoče ljudi ostalo brez elektrike.

Ukrajinske sile so izvedle odmeven napad na rusko energetsko infrastrukturo, pri čemer so po navedbah Kijeva uspešno zadele ruske strateške rezerve goriva. Estonska premierka Kaja Kallas je ob tem dogajanje označila za Putinov poskus preusmerjanja pozornosti od notranjih težav in neuspehov na bojišču. Napad predstavlja nov udarec za rusko logistično mrežo, ki se v zadnjih mesecih sooča s povečanim številom sabotaž na kritični infrastrukturi. Istočasno je prišlo do protislovnih poročil glede domnevnega ukrajinskega napada z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Medtem ko je Kremelj sprva zanikal obstoj dokazov o napadu, je rusko obrambno ministrstvo kasneje objavilo videoposnetke ostankov dronov v snegu. Kljub objavi vizualnega gradiva neodvisni analitiki opozarjajo, da posnetki ne potrjujejo trditev o napadu desetine dronov, kar krepi sume o uprizorjenem incidentu za potrebe notranje propagande. Informacijska vojna se tako stopnjuje v času, ko mednarodna skupnost spremlja odzive novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki naj bi po nekaterih poročilih verjel ruskim navedbam.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da se bo v bližnji prihodnosti srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, kar nakazuje na napredek v pogovorih o končanju skoraj štiri leta trajajoče vojne z Rusijo. Ruski predsedniški odposlanec Kirill Dmitriev je podprl Trumpove kritike New York Timesa in izjavil, da nekateri zahodni mediji sabotirajo mirovna prizadevanja.

Zaradi aktivnosti ruskega letalstva dolgega dosega, ki je izvajalo napade na ozemlju Ukrajine, je Poljska ponoči aktivirala svoje vojaško letalstvo. Poveljstvo operativnih sil je sporočilo, da so bile v poljskem zračnem prostoru aktivirane vojaške letalske enote, pri čemer so v pripravljenosti bili tudi sistemi zračne obrambe. Poleg tega sta bili začasno zaprti letališči v Rzeszowu in Lublinu. Dne 27. decembra okoli 3:00 zjutraj je poveljstvo operativnih sil postavilo vojaško letalstvo v stanje pripravljenosti. Akcija se je zaključila okoli 8:00.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Vladimir Zelenski sta opravila telefonske pogovore z evropskimi voditelji, je sporočil italijanski zunanji minister Antonio Tajani. Po srečanju sta Trump in Zelenski začela videokonferenco z evropskimi voditelji. Francoski predsednik Emmanuel Macron je po videokonferenci opravil ločen pogovor z Zelenskim.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (GUR) je razkrila, da je bila nedavna smrt Denisa Kapustina, poveljnika Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), le uprizoritev v okviru tajne operacije. GUR je v javnost posredoval videoposnetek, v katerem vodja službe Kiril Budanov pozdravlja Kapustina ob njegovem "oživetju". Ta poteza sledi uradni objavi enote z dne 27. decembra 2024, ko so trdili, da je bil njihov vodja ubit v ruskem napadu z droni v regiji Zaporožje. Namen te kompleksne operacije je bil po navedbah Kijeva razkritje ruskih varnostnih agentov, ki naj bi načrtovali dejanski atentat na Kapustina. Ruski prostovoljni korpus je paramilitarna skupina ruskih državljanov, ki se na strani Ukrajine bori proti silam Kremlja in je v preteklosti že izvajala vdore na rusko ozemlje. Ukrajinske službe so podobno taktiko zavajanja uporabile že leta 2018 v primeru novinarja Arkadija Babčenka, katerega domnevni umor je bil prav tako uprizorjen za preprečitev atentata. Dogodek se odvija v času intenzivnih spopadov na fronti, kjer ruske sile stopnjujejo pritisk v Donecku, medtem ko Kijev z uporabo hibridnih metod poskuša destabilizirati nasprotnikove obveščevalne mreže.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Ruski vojaški uradniki so sporočili, da so ponoči izvedli obsežen napad z raketnim sistemom Kinžal na ukrajinske objekte energetske infrastrukture in vojaško-industrijske komplekse kot odgovor na ukrajinske akcije. Napadi so bili izvedeni s sistemom Kinžal in drugimi preciznimi tehnologijami. Cilji so bili energetska infrastruktura in vojaško-industrijski objekti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim subjektom, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem. Hkrati je Donald Trump izjavil, da so ameriški uradniki ugotovili, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence z napadom dronom, kot je trdil Kremelj. Ameriški diplomat Volker pa je dejal, da si Putin želi zavzeti celotno Ukrajino, a mu ne bo uspelo. Potekalo je tudi srečanje med Zelenskim in Trumpom.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Ruska vojska je zavzela naselje Kosovcevo v regiji Zaporožje in s tem ustvarila izhodišče za napad na naselje Ternovatoe. Poleg tega so enote ruske skupine Vostok prevzele nadzor nad naseljema Zarečnoe (Zaporožska regija) in Andreevka (Dnepropetrovska regija).

Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je v novoletnem sporočilu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu izjavil, da sta se državi združili v 'najiskrenejše zavezništvo, ki si deli kri, življenje in smrt v istem jarku' v boju proti Ukrajini. Severna Koreja je razkrila tudi svojo prvo jedrsko podmornico, kar nakazuje na poglabljanje obrambnih odnosov med državama.

Po besedah Kaupa Rosina, generalnega direktorja estonske Zunanje obveščevalne službe, Rusija trenutno ne načrtuje napada na baltske države ali NATO. Rosin je za estonsko televizijo ERR dejal, da so reakcije Zahoda in NATO na ruske incidente, kot so vdori dronov in težave s podmorskimi kabli, prisilile Rusijo, da spremeni svoje vedenje. Kljub temu opozarja, da visoka vojaška aktivnost in vojna v Ukrajini še vedno predstavljata tveganje za regijo.

Romunsko obrambno ministrstvo je v četrtek, 1. januarja 2026, odredilo vzlet dveh lovskih letal F-16 iz letalske baze Fetești, potem ko so ruske sile z droni ponovno napadle ukrajinsko pristaniško infrastrukturo na Donavi v neposredni bližini romunske meje. Gre za nadaljevanje niza incidentov, ki povzročajo napetosti na vzhodni meji zveze Nato, saj so ruski napadi na ukrajinska pristanišča postali stalnica v strategiji oviranja izvoza žita. Zaradi nevarnosti padajočih delov dronov so oblasti v severnem delu okrožja Tulcea izdale opozorilo RO-Alert, ki prebivalce poziva k previdnosti. Kljub povečani vojaški prisotnosti in nadzoru zračnega prostora romunske oblasti poročajo, da do nepooblaščenih vdorov v nacionalni zračni prostor tokrat ni prišlo. Lovca sta območje nadzorovala do konca nevarnosti, ko sta se vrnila v oporišče. Incident potrjuje krhko varnostno situacijo na meji med Ukrajino in Romunijo, kjer se prebivalci obmejnih krajev redno srečujejo z alarmi in hrupom eksplozij iz sosednje države, kar dodatno stopnjuje vojaško pripravljenost romunske vojske in zavezniških sil.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom zatrdil, da je Ukrajina z 91 droni napadel njegovo rezidenco Dolgiye Borody. Čeprav Moskva za svoje trditve ni predložila dokazov, je Trump izrazil ogorčenje nad domnevnim dejanjem, kar je resno ogrozilo nedavno dosežen napredek pri oblikovanju mirovnega sporazuma. Ameriška obveščevalna služba CIA je kasneje navedbe Kremlja zavrnila kot neutemeljene, saj naj bi ukrajinske sile v resnici ciljale oddaljen vojaški objekt v isti regiji, ki so ga napadle že v preteklosti. Vzporedno z zaostrovanjem retorike je Rusija okrepila svojo vojaško prisotnost v regiji. Putin je podpisal odlok o vpoklicu vojaških rezervistov za leto 2026, ki bodo zadolženi za varovanje ključne energetske infrastrukture, zlasti objektov družbe Gazprom, ki beleži rekordno nizke ravni izvoza plina v Evropo. Hkrati so iz Belorusije prišli posnetki operativne namestitve ruskih hipersoničnih raketnih sistemov Orešnik. Ti sistemi, ki lahko nosijo jedrske konice, so po mnenju zahodnih analitikov namenjeni odvračanju držav članic zveze NATO od nadaljnje podpore Ukrajini.

Upokojeni podpolkovnik ameriške vojske Daniel Davis je v javnem nastopu na kanalu YouTube opozoril zahodne zaveznice, da se bo Ruska federacija na morebitne provokacije odzvala odločno in simetrično. Davis je v pogovoru izpostavil, da bi moral Zahod razumeti resnost razmer, saj Moskva po njegovih navedbah ne bo dopuščala stopnjevanja napetosti brez povračilnih ukrepov. Njegove izjave prihajajo v času povečanih geopolitičnih trenj, kjer vprašanje vojaške eskalacije ostaja v središču mednarodne pozornosti. Analitik je poudaril, da bi morali odločevalci na Zahodu upoštevati vojaške zmogljivosti in pripravljenost Rusije na obrambo svojih interesov. Po Davisovem mnenju vsako stopnjevanje sovražnosti s strani zahodnih držav povečuje tveganje za neposreden konflikt, ki bi imel širše posledice. Njegovo opozorilo se osredotoča predvsem na potrebo po previdnosti pri izvajanju zunanje politike in vojaških manevrov v bližini ruskih meja, kjer bi se lahko nepredvideni incidenti hitro sprevrgli v resen oborožen spopad.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihove sile v četrtek med 16. in 23. uro po moskovskem času prestregle in uničile 201 ukrajinsko brezpilotno letalo. Gre za enega najobsežnejših valov napadov z droni v zadnjem obdobju, ki je ciljal na več ruskih regij in območje Azovskega morja. Po uradnih navedbah je ruska protizračna obramba največ naprav, skupno 51, nevtralizirala nad Belgorodsko oblastjo, 36 pa nad Brjansko oblastjo. Posebna pozornost je bila namenjena moskovski regiji, kjer so ruske sile po lastnih trditvah uničile 24 brezpilotnih letal, od katerih jih je 21 letelo neposredno proti prestolnici. O napadih so poročali tudi iz Rostova, Kaluge, Tule, Kurska, Rjazana in drugih regij, vključno z zasedenim polotokom Krimom. Poročil o morebitnih žrtvah ali večji gmotni škodi ministrstvo v svoji izjavi za javnost ni podalo, so pa poudarili, da so bili vsi prestreženi letalniki letalskega tipa.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je izdalo nujno opozorilo, v katerem svoje državljane poziva, naj nemudoma zapustijo ozemlje Ruske federacije. State Department je s tem podaljšal že obstoječe varnostno opozorilo za Američane, ki se še nahajajo v državi. Po poročanju televizijske mreže Fox News ameriška vlada v uradnem dokumentu poudarja resnost varnostnih razmer in državljanom svetuje nujno vrnitev v domovino. Poziv k umiku ne vključuje le turistov in poslovnežev, temveč tudi ameriške športnike, ki delujejo v Rusiji. Takšni ukrepi so del širšega prizadevanja ameriške administracije, da zaščiti svoje državljane pred morebitnimi tveganji, ki so se v regiji stopnjevala v zadnjem obdobju. Ameriško veleposlaništvo v Moskvi je podobna priporočila sicer prvič podalo že leta 2022, vendar tokratno obvestilo prinaša dodatno stopnjo nujnosti.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Rusko obrambno ministrstvo je ameriškim oblastem predalo domnevne dokaze, ki naj bi potrjevali ukrajinski poskus atentata na predsednika Vladimirja Putina z droni v regiji Novgorod. Na javno objavljenih posnetkih je razvidno, kako je admiral Igor Kostjukov, vodja ruske vojaške obveščevalne službe GRU, ameriškemu obrambnemu atašeju v Moskvi izročil navigacijsko enoto in krmilnik, pridobljena iz sestreljenih brezpilotnih letalnikov. Ruska stran trdi, da dešifrirani podatki nedvomno dokazujejo, da je bila tarča napada predsedniška rezidenca Valdaj, kar naj bi služilo kot neposreden pritisk na ameriško administracijo pod vodstvom Donalda Trumpa. Medtem ko se napetosti med Moskvo in Washingtonom stopnjujejo, ameriške obveščevalne službe, vključno s CIA in NSA, za zdaj niso potrdile ruskih navedb o napadu. Predsednik Trump je v odzivu na dogajanje zaostril retoriko do Putina in dejal, da ruski voditelj »ubija preveč ljudi«, hkrati pa so se pojavila poročila, da CIA s Trumpovo privolitvijo pomaga Ukrajini pri sabotažah ruske energetske infrastrukture. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se bo s Trumpom ponovno sestal konec januarja, je ob tem cinično komentiral nedavno ameriško operacijo zajetja venezuelskega voditelja Nicolasa Madura in namignil, da bi morala biti usoda Vladimirja Putina podobna.

Vladimir Putin je vodil sestanek o državnem programu oboroževanja, razvoju obrambno-industrijskega kompleksa in dodatnih ukrepih za razvoj umetne inteligence (UI) za krepitev obrambne sposobnosti. Sestanek je bil izveden s člani Sveta za nacionalno varnost.

Glavna uprava za obveščevalne zadeve (GUR) je sporočila, da je poveljnik Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK) Denis Kapustin živ, in da je bila predhodna informacija o njegovi smrti del dezinformacijske kampanje. S tem so želeli identificirati naročnike poskusa atentata s strani ruskih specialnih služb. Denar, namenjen za Kapustinovo likvidacijo, bo uporabljen za okrepitev ukrajinskih specialnih enot.

Ukrajina je priznala, da je inscenirala smrt ruskega poveljnika, ki se bori na strani Kijeva, Denisa Kapustina, da bi identificirala ruske agente. Ukrajinska obveščevalna služba je potrdila, da je Kapustin živ in zdrav, inscenacija smrti pa je bila namenjena razkritju ruskih agentov.

Moskovski župan Sergej Sobjanin je sporočil, da je protizračna obramba nad Moskvo v novoletni noči sestrelila devet brezpilotnih letalnikov, ki so leteli proti mestu. Poleg prejšnjih osmih so uničili še tri drone.

Po poročanju New York Timesa naj bi Rusija ZDA že pred sedmimi leti ponudila Venezuelo v zameno za "proste roke" v Ukrajini. Medtem pa naj bi administracija Donalda Trumpa obljubila Ukrajini podporo v primeru prihodnjih ruskih napadov. Zelenski je Trumpa zaprosil za varnostna jamstva, ki bi lahko veljala tudi do pol stoletja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izvedel ključne kadrovske spremembe v obrambnem in obveščevalnem aparatu države. Na mesto novega načelnika Glavne uprave za obveščevalne dejavnosti (GUR) je imenoval Olega Ivaščenka, ki je pred tem vodil Službo za zunanje obveščevalne dejavnosti (SVR). Dosedanji načelnik vojaške obveščevalne službe Kirilo Budanov pa je bil imenovan za novega pomočnika predsednika, kar predstavlja nenavaden prehod aktivnega vodje obveščevalcev v središče politične in diplomatske koordinacije Ukrajine. Zelenski je ob imenovanju Ivaščenka poudaril, da ena osrednjih strategij v spopadanju z Rusko federacijo ostaja sistematično omejevanje njenega gospodarskega potenciala. Premestitev Budanova v neposredno bližino predsedniškega urada sovpada z obdobji povečanih notranjepolitičnih pritiskov in kritik na račun vodenja države. Te kadrovske rošade so po mnenju analitikov namenjene tesnejšemu nadzoru nad obveščevalnimi operacijami in optimizaciji odločevalskega procesa v času nadaljujočega se konflikta, kjer Kijev išče nove načine za destabilizacijo nasprotnikovih virov.

Litovske oblasti so začele postopek posodobitve nacionalne varnostne strategije, v kateri Rusko federacijo opredeljujejo kot neposredno in eksistencialno grožnjo državi. Novi dokument opozarja, da bi bila Rusija do konca tega desetletja lahko sposobna sprožiti vojaški spopad proti zvezi Nato. Litovska obveščevalna služba in obrambno ministrstvo ocenjujeta, da se verjetnost vojaškega konflikta s pogledom proti letu 2030 znatno povečuje, kar zahteva prilagoditev obrambnih zmogljivosti in krepitev zavezniške prisotnosti v regiji. Strategija poudarja potrebo po dolgoročni pripravljenosti na morebitno agresijo, saj se varnostne razmere v baltski regiji vztrajno poslabšujejo. Litva namerava v okviru nove strategije povečati investicije v obrambni sektor in okrepiti civilno odpornost. Dokument služi kot uradno opozorilo mednarodni skupnosti o resnosti razmer na vzhodnem krilu Nata, hkrati pa odraža strateško oceno, da vojna v Ukrajini neposredno vpliva na dolgoročno varnostno arhitekturo celotne Evrope.