Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Prvi podpredsednik ruske vlade Denis Manturov je na petkovem sestanku vladne komisije za državna obrambna naročila sporočil, da je Ruska federacija v celoti izpolnila vse predvidene načrte dobave oborožitve za leto 2025. Po besedah podpredsednika so sredstva in viri za zagotavljanje vojaške opreme in specialne tehnike za leto 2026 že v celoti rezervirani in zagotovljeni. Manturov je poudaril, da so se na seji osredotočili predvsem na vprašanja pravočasnega izpolnjevanja urnikov dobave najbolj iskanih vzorcev orožja. Udeleženci srečanja so poleg poročil o trenutni realizaciji razpravljali tudi o logističnih in proizvodnih izzivih, ki jih prinaša leto 2026. Za vsa odprta vprašanja, ki bi se lahko pojavila med letom, so pristojna ministrstva in uradi že prejeli konkretne naloge in usmeritve. Ta objava sledi pozivu ruskega premierja Mihaila Mišustina k poostrenemu nadzoru nad izvajanjem državnih obrambnih naročil, kar kaže na strateško usmerjenost države v dolgotrajno krepitev vojaških zmogljivosti v kontekstu trajajočih konfliktov.

Romunske letalske sile so v petek, 2. januarja 2026, v bližini meje z Ukrajino aktivirale dve bojni letali F-16. Odločitev za vzlet iz 86. letalske baze v Feteštiju je bila sprejeta po tem, ko je sistem za nadzor zračnega prostora romunskega ministrstva za nacionalno obrambo zaznal izstrelitev ruskih brezpilotnih letalnikov proti ukrajinskim pristaniščem na Donavi. Lovca sta nadzorovala obmejno območje v severnem delu okrožja Tulcea, kjer so prebivalci prejeli tudi uradno opozorilo o nevarnosti iz zraka. Operacija se je zaključila po približno pol ure, ko je bila nevarnost preklicana. Romunsko obrambno ministrstvo je ob tem pojasnilo, da kršitev romunskega zračnega prostora ni bilo zaznanih, prav tako na ozemlju države niso našli morebitnih ostankov sestreljenih letalnikov. Incident predstavlja nadaljevanje napetosti na meji med zvezo Nato in Ukrajino, kjer Rusija redno izvaja napade na ukrajinsko logistično infrastrukturo v neposredni bližini romunskega ozemlja.

Najnovejša poročila iz Tajvana razkrivajo globoka notranjepolitična razhajanja in naraščajoče pritiske s strani Kitajske, medtem ko se na evropskih tleh konflikt med Ukrajino in Rusijo stopnjuje z napadi na rusko prestolnico. Tajvanska opozicijska stranka Kuomintang se po najnovejših javnomnenjskih raziskavah sooča s padcem podpore, kar nekateri analitiki pripisujejo njihovi nezmožnosti prilagajanja hitro spreminjajočim se varnostnim razmeram. Medtem ko so kitajske vojaške vaje v okolici otoka postale stalnica, tajvanska mladina v javnih anketah izraža vse večji odpor do dejanj Pekinga. Japonski poslanci so ob tem izkazali podporo Tajvanu, kar dodatno zapleta regionalno diplomatsko dinamiko. Na drugi strani evrazijske celine je Ukrajina izvedla obsežen napad z brezpilotnimi letalniki na Moskvo, kar je povzročilo prekinitev dobave električne energije in povzročilo precejšnjo paniko med lokalnim prebivalstvom. Napad predstavlja pomembno spremembo v ukrajinski taktiki, saj so cilji tokrat segli globoko v rusko zaledje, kar povečuje tveganje za nadaljnjo eskalacijo konflikta. Ti dogodki odražajo širši trend geopolitične nestabilnosti, kjer se lokalni konflikti in notranjepolitični boji neposredno prepletajo z mednarodno varnostjo.

Župan Moskve Sergej Sobjanin je sporočil, da so sile zračne obrambe sestrelile še dodatne štiri brezpilotne letalnike, ki so leteli proti Moskvi. S tem se je skupno število sestreljenih brezpilotnih letalnikov povečalo na 26.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je ponovno obtožila Rusijo odgovornosti za poškodbe telekomunikacijskih kablov v Baltskem morju. Kallasova je v izjavi na družbenem omrežju X opozorila, da kritična evropska infrastruktura ostaja izpostavljena visokemu tveganju sabotaž. Čeprav za svoje trditve ni predložila konkretnih dokazov, je poudarila, da so tovrstni incidenti del hibridnih groženj, ki zahtevajo večjo budnost držav članic. Njene izjave prihajajo v času povečanih napetosti med Brusljem in Moskvo glede varnosti energetske in komunikacijske mreže v regiji. Kallasova je že od začetka svojega mandata zagovornica ostrejšega pristopa do Kremlja in opozarja na ranljivost podmorskih povezav, ki so ključne za stabilno delovanje digitalnega gospodarstva in varnostnih sistemov znotraj unije. Incidenti v Baltiku so spodbudili razprave o potrebi po okrepljenem pomorskem nadzoru in boljšem usklajevanju obveščevalnih služb.

Finska policija je v sredo pridržala in zasegla tovorno ladjo, ki je izplula iz Rusije, zaradi utemeljenega suma vpletenosti v poškodovanje podmorskega telekomunikacijskega kabla v Baltskem morju. Kabel, ki povezuje finski Helsinki in estonski Tallinn, je bil poškodovan v Finskem zalivu, kar je povzročilo motnje v komunikacijah. Incident obravnavajo kot morebitno namerno dejanje oziroma sabotažo, saj so finske in estonske oblasti v istem obdobju zaznale več ločenih incidentov na kritični podvodni infrastrukturi. Preiskovalci se trenutno spopadajo z analizo gibanja plovila in tehničnimi podatki, da bi potrdili neposredno vpletenost zasežene ladje v poškodbo kabla. Estonija je ob tem poročala o ločenem, a časovno povezanem incidentu na svoji infrastrukturi, kar povečuje sume o usklajenem delovanju proti baltskim državam. Finske oblasti so poudarile, da bodo ladjo zadržale do konca preiskave, medtem ko se varnostne službe v regiji spopadajo z naraščajočimi grožnjami vsem podvodnim energetskim in komunikacijskim povezavam.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v torek podpisal odlok, ki določa množičen vpoklic vojaških rezervistov za potrebe zaščite kritične infrastrukture v državi. Ukrep se osredotoča na zagotavljanje varnosti ključnih objektov, ki so po ocenah Kremlja izpostavljeni morebitnim grožnjam. Ta poteza pomeni dodatno krepitev ruskih obrambnih zmogljivosti in vključevanje civilnih kadrov z vojaškimi izkušnjami v aktivno varovanje objektov strateškega pomena. Podrobnosti odloka predvidevajo, da bodo rezervisti opravljali naloge varovanja in podpore na območjih, kjer se nahajajo energetska, transportna in komunikacijska vozlišča. Odločitev sovpada z naraščajočimi napetostmi in potrebo po dodatni zaščiti zaledja, medtem ko Rusija nadaljuje svoje vojaške operacije. Izvajanje vpoklica bo potekalo prek regionalnih vojaških uradov, ki so zadolženi za koordinacijo z državno upravo.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad z droni na državno rezidenco Vladimirja Putina v regiji Novgorod, kar je Ukrajina zanikala. Poleg tega je Putin podpisal spremembe zakonodaje, ki Rusiji omogočajo ignoriranje odločitev tujih in mednarodnih sodišč v kazenskih zadevah.

Ruske sile zračne obrambe so v novoletni noči na obrobju Moskve prestregle in uničile devet ukrajinskih brezpilotnih letal, ki so letela proti prestolnici. Po poročanju moskovskega župana Sergeja Sobjanina so bili droni uničeni v več zaporednih valovih, pri čemer so v zadnjem incidentu sestrelili tri letalnike. Sobjanin je o dogodku poročal preko komunikacijskega kanala Telegram in zagotovil, da so bila letala uničena še pred vstopom v neposredno mestno območje. Napad predstavlja nadaljevanje stopnjevanja ukrajinskih operacij z droni, ki so usmerjene globoko v rusko ozemlje, zlasti na strateško pomembne objekte in prestolnico. Gre za enega v nizu napadov na rusko glavno mesto v zadnjem letu, kar kaže na vztrajne poskuse ukrajinske vojske, da vpliva na logistiko in psihološko varnost v sami Rusiji. Rusko obrambno ministrstvo za zdaj ni poročalo o morebitni gmotni škodi ali žrtvah na tleh zaradi padajočih razbitin.

Latvija je uspešno končala gradnjo 280 kilometrov dolge varnostne ograje z bodečo žico na svoji vzhodni meji z Rusijo, je sporočila državna agencija za upravljanje nepremičnin. Projekt predstavlja ključni del prve faze vzpostavljanja fizične pregrade, ki je namenjena okrepitvi nadzora nad zunajne meje Evropske unije in preprečevanju nezakonitih prehodov. Latvijski notranji minister Rihards Kozlovskis je ob zaključku del izpostavil, da postavitev ograje pomeni pomemben prispevek k nacionalni varnosti in zaščiti prebivalstva. Kljub dokončanju fizične pregrade se dela na mejnem območju nadaljujejo, saj načrt do leta 2026 predvideva še namestitev dodatne infrastrukture, vključno s sodobnimi nadzornimi sistemi in senzorji. Ukrep odraža zaostrene varnostne razmere v baltski regiji in prizadevanja države za omejitev hibridnih groženj.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je načelniku vojaške obveščevalne službe Kirilu Budanovu ponudil položaj vodje urada predsednika Ukrajine. Po besedah državnega voditelja je odločitev utemeljena s potrebo po večji osredotočenosti na varnostna vprašanja in nadaljnji razvoj obrambnih sil v času trajajočih vojaških operacij. Čeprav uradni odlok o imenovanju v trenutku poročanja še ni bil javno objavljen, je Zelenski potrdil, da je Budanov njegova prva izbira za to ključno funkcijo. Sprememba v ožjem krogu ukrajinskega predsednika odraža strateški premik k utrjevanju obrambne politike države. Kirilo Budanov velja za eno najvplivnejših osebnosti v ukrajinskem obrambnem sektorju, njegova premestitev na politično-administrativno funkcijo pa nakazuje, da namerava Zelenski tesneje integrirati obveščevalne podatke in vojaško strategijo v vsakodnevno delovanje državnega vrha.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Dva ameriška raziskovalca sta na podlagi satelitskih posnetkov ugotovila, da Moskva verjetno namešča nove hipersonične balistične rakete z jedrsko sposobnostjo v nekdanji letalski bazi v vzhodni Belorusiji. Ta poteza bi lahko okrepila sposobnost Rusije za izstrelitev raket v Evropo. Vladimir Putin je že izrazil namero o tem.

Finske oblasti so v sredo zadržale tovorno ladjo Fitburg, ki je plula pod zastavo Antigve in Barbude, zaradi suma vpletenosti v poškodovanje podmorskega telekomunikačního kabla med Helsinki in Tallinnom. Finska carinska uprava je v četrtek potrdila, da je ladja, ki je bila na poti iz Rusije v Izrael, prevažala rusko jeklo, za katero veljajo sankcije Evropske unije. Preiskovalci trenutno preverjajo povezavo med gibanjem plovila in poškodbo na infrastrukturi, ki povezuje Finsko in Estonijo. Na krovu ladje je bilo 14 članov posadke, ki so jih prav tako pridržali v okviru preiskave incidenta. Incident zbuja dodatne skrbi glede varnosti kritične infrastrukture v Baltskem morju, kjer so bili v zadnjem obdobju zabeleženi številni primeri poškodb podmorskih instalacij, kar je privedlo do povečane stopnje pripravljenosti vseh obmorskih držav članic Evropske unije in Nata.

Ruski obrambni minister Andrej Belousov je podpisal uradni ukaz, ki določa potek nabora na obvezno služenje vojaškega roka v letu 2026. Dokument, ki ga je obrambno ministrstvo objavilo 30. decembra 2025 preko uradnega kanala Telegram, uvaja pomembno novost, saj predvideva nabor državljanov skozi celotno koledarsko leto. S tem se Rusija odmika od tradicionalnega sistema dveh ločenih naborov, spomladanskega in jesenskega, kar kaže na sistemske spremembe v vojaški organizaciji. Novi ukrep ministrstva za obrambo podrobno opredeljuje postopke za vpoklic ruskih državljanov v obvezno vojaško službo. Čeprav podrobnosti o morebitnem povečanju števila nabornikov v uradni objavi niso bile v celoti razkrite, prehod na celoletni sistem nabora omogoča bolj kontinuirano dopolnjevanje vojaških vrst. Odločitev ministra Belousova stopi v veljavo z začetkom leta 2026 in predstavlja pomemben premik v ruski obrambni politiki v času povečanih varnostnih potreb države.

Belorusija je po začetku bojnega dežurstva določila območja bojnega patruljiranja raketnega kompleksa "Orešnik". Načelnik generalštaba oboroženih sil republike Pavel Muravejko je dejal, da poteka usklajevanje bojnih enot in priprava na geodetske koordinate.

V napadu na tržnico v vasi Kasuwan-Daji v zvezni državi Niger v osrednji Nigeriji je bilo ubitih več kot 30 ljudi, več deset pa jih je bilo ugrabljenih. Policija je potrdila, da so napad izvedli osumljeni teroristi.

Kitajska vojska je nenadoma napovedala vojaško vajo okoli Tajvana z imenom "Justice Mission-2025", ki bo vključevala tudi streljanje z bojevim strelivom. Vojaška vaja je usmerjena proti ZDA, Japonski in Tajvanu. Kitajska državna uprava za Tajvan je izjavila, da je namen vojaške vaje ustaviti tajvanske separatiste in zunanje sile. Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da bo vaja vplivala na mednarodne lete in trgovske ladje v okolici Tajvana. V času vaje je bilo zaznanih 14 kitajskih vojnih ladij v bližini Tajvana.

Rusko notranje ministrstvo je prebivalce in obiskovalce Moskve opozorilo na strogo prepoved uporabe pirotehničnih sredstev v bližini stanovanjskih objektov in prometne infrastrukture. Kot so sporočili iz tiskovne službe glavne uprave ministrstva za notranje zadeve v prestolnici, so se za ta ukrep odločili zaradi povečanega števila provokacij z uporabo pirotehnike. Ukrep zajema prepoved spuščanja petard, ognjemetov in raket tako v zaprtih prostorih kot na prostem v bližini naselij. Policija je napovedala poostren nadzor nad izvajanjem teh pravil v predprazničnem času pred novim letom. Državljane so opomnili, da kršitev predpisov o požarni varnosti prinaša administrativno odgovornost, v primeru težjih posledic pa bodo dejanja obravnavana po določilih kazenskega zakonika Ruske federacije. Organi pregona so poudarili, da so omejitve nujne za zagotavljanje varnosti prebivalstva in preprečevanje morebitnih incidentov v mestu.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Litva je opremila mostove na meji z Rusijo in Belorusijo z inženirskimi konstrukcijami, namenjenimi namestitvi eksploziva. Te priprave so del širših prizadevanj baltskih držav za okrepitev obrambe pred potencialnimi vojaškimi grožnjami.

Finske oblasti so v sredo sporočile, da so v povezavi s poškodbo podmorskega telekomunikacijskega kabla med Helsinki in estonskim Talinom pridržale tovorno ladjo. Preiskava incidenta v Finskem zalivu poteka v smeri suma namernega dejanja oziroma sabotaže, saj so poškodbe na strateški infrastrukturi zbudile resne varnostne pomisleke v regiji. Ladja, ki so jo zadržali, je pred tem izplula iz ruskega pristanišča, kar dodatno krepi sume o morebitnem tujem vpletanju v stabilnost telekomunikacijskih povezav med članicami Evropske unije. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti v baltski regiji, kjer so bili v preteklosti že zabeleženi podobni primeri poškodovanja kritične infrastrukture. Estonija je ob tem poročala o ločenem incidentu, kar kaže na širše varnostno tveganje za podmorske povezave v Baltskem morju. Finska policija v sodelovanju z drugimi varnostnimi organi nadaljuje s tehnično analizo poškodovanega kabla in zaslišanjem posadke pridržanega plovila, da bi ugotovili natančen vzrok in odgovornost za nastalo škodo.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sile protizračne obrambe nad ozemljem Kurske oblasti uničile tri ukrajinske brezpilotne letalnike letalskega tipa. Incident se je zgodil v soboto med 14. in 16. uro po moskovskem času, ko so ruski sistemi uspešno prestregli tarče, ki so ciljale objekte v regiji. Po uradnih navedbah ministrstva napadi niso povzročili grožnje civilnemu prebivalstvu ali ključni infrastrukturi, prav tako ni bilo poročil o poškodovanih osebah. Dogodek predstavlja nadaljevanje stopnjevanih napadov z droni na rusko obmejno ozemlje. Ministrstvo je poudarilo, da njihove sile izvajajo nenehen nadzor zračnega prostora, potem ko so le noč prej nad štirimi okrožji Rostovske oblasti in Azovskim morjem uničili skupno 22 brezpilotnih letal. Kurska oblast ostaja ena izmed najbolj izpostavljenih točk v trenutnem konfliktu, kjer ukrajinske sile redno poskušajo z zračnimi vpadi oslabiti rusko logistiko.

Finske oblasti so pridržale tovorno ladjo Fitburg, ki je plula pod zastavo Svetega Vincenta in Grenadin iz Rusije proti Izraelu. Policija posadko sumi namerne povzročitve škode na podmorski telekomunikacijski infrastrukturi v Finskem zalivu. Na krovu plovila se nahaja 14 članov posadke, med katerimi so državljani Rusije, Gruzije, Kazahstana in Azerbajdžana. Rusko veleposlaništvo v Helsinkih je potrdilo, da je bilo o incidentu obveščeno in je že zaprosilo za dodatne informacije o dogodku. Čeprav veleposlaništvo še ni prejelo neposrednih prošenj za pomoč s strani svojih državljanov, so poudarili, da so pripravljeni nuditi vso potrebno konzularno pomoč v okviru svojih pristojnosti. Preiskava se osredotoča na morebitno vmešavanje v delovanje komunikacijskih poti, kar bi lahko imelo širše varnostne posledice za regijo.

Glavna uprava za obveščevalne dejavnosti ukrajinskega obrambnega ministrstva (GUR) je sporočila, da je Denis Kapustin, ustanovitelj oborožene skupine Ruski prostovoljni korpus (RDK), še vedno živ. Vodja ukrajinske obveščevalne službe Kirilo Budanov je v uradni izjavi poudaril, da so bila prejšnja poročila o njegovi smrti del načrtovane uprizoritve. Kapustin, ki ga ruske oblasti obravnavajo kot terorista in ekstremista, vodi enoto, ki se bori na strani Ukrajine proti silam Ruske federacije. Informacije o usodi poveljnika RDK so se v javnosti pojavile po obdobju ugibanj o njegovi morebitni likvidaciji. Budanov je pojasnil, da je bila domnevna smrt taktična poteza, vendar podrobnejših podatkov o operaciji ali trenutni lokaciji Kapustina ni razkril. Ruski viri in mediji so novico o njegovi smrti pred tem pogosto izpostavljali kot uspeh svojih varnostnih organov, medtem ko GUR zdaj trdi, da Kapustin nadaljuje s svojimi aktivnostmi v okviru vojaških operacij.

Rusko ministrstvo za notranje zadeve je v svoji zbirki podatkov ponovno objavilo tiralico za Denisom Kapustinom, ustanoviteljem oborožene skupine Ruski prostovoljni korpus (RDK). Kapustin je bil na seznam iskanih oseb uvrščen po novi kazenski kartoteki, kar potrjujejo uradni zapisi ruskih organov pregona. Skupina RDK, ki jo Rusija obravnava kot teroristično organizacijo, se aktivno bori na strani Ukrajine in je po trditvah Moskve odgovorna za več napadov na ruskem ozemlju, vključno z operacijami v regiji Brjansk. Ponovna razpisana tiralica sledi obdboju negotovosti glede Kapustinove usode, saj so nekateri ruski in ukrajinski viri predhodno poročali o njegovi domnevni likvidaciji na zaporoškem delu bojišča. Ukrajinska obveščevalna služba je kasneje te navedbe zanikala in potrdila, da je Kapustin živ. Ruski organi so Kapustina že pred tem vključili na seznam teroristov in ekstremistov, novi ukrep pa nakazuje, da ruska stran nadaljuje kazenski pregon vodstva skupin, ki izvajajo vdore čez mejo.

Ostanki brezpilotnega letalnika so v četrtek, 8. januarja, padli na streho zasebne hiše v zaselku Trudobelikovski v Krasnodarskem okraju. Regionalni operativni štab je potrdil, da so bili v incidentu poškodovani streha hiše in nadstrešek. Drugi incident se je zgodil v mestu Gulkeviči, kjer so deli drona padli neposredno na cestišče. Podrobnosti o morebitnih poškodbah na cestišču ali drugih strukturah niso bile navedene, vendar oba dogodka poudarjata tveganja, ki jih predstavljajo zračni napadi in obrambne operacije v regiji. Oblasti so sprožile preiskavo za ugotovitev natančnih okoliščin in izvora dronov. Regija Krasnodar je bila v preteklosti že tarča podobnih incidentov, kar kaže na povečane napetosti v bližini konfliktih območij. Takšni dogodki pogosto povzročajo materialno škodo in vplivajo na življenje lokalnega prebivalstva, čeprav v tem primeru ni bilo poročil o žrtvah.

Finske oblasti so v skupni operaciji v Finskem zalivu prevzele nadzor nad tovorno ladjo Fitburg, ki jo sumijo povzročitve škode na podvodnem komunikacijskem kablu med Helsinki in Talinom. Ladja, ki pluje pod zastavo Svetega Vincenta in Grenadin, je z vlečenjem sidra po morskem dnu poškodovala ključno infrastrukturo, zaradi česar so ji mejni organi ukazali preusmeritev v finske ozemeljske vode. Po poročanju finske policije so na krovu člani posadke iz Rusije, Gruzije, Kazahstana in Azerbajdžana, ladja pa je bila na poti iz Sankt Peterburga v izraelsko pristanišče Haifa. Finska policija je že sprožila uradno preiskavo zaradi suma motenja telekomunikacij ter povzročitve sabotaže in poskusa sabotaže v oteženih okoliščinah. Estonski premier Kristen Michal je pojasnil, da ladja po prvih podatkih ne pripada tako imenovanemu ruskemu senčnemu ladjevju, estonska ministrica za digitalizacijo Liisa-Ly Pakosta pa je zagotovila, da incident ne bo vplival na delovanje komunikacij, saj so povezave podvojene preko drugih podvodnih in kopenskih vodov. Finski predsednik Alexander Stubb je ob dogodku poudaril, da je država pripravljena na tovrstne varnostne izzive, medtem ko so države ob Baltskem morju zaradi pogostih incidentov na infrastrukturi od začetka ruske invazije na Ukrajino v stanju visoke pripravljenosti.

V vseh regijah Severnokavkazskega federalnega okrožja so v noči na 3. januar 2024 razglasili nevarnost napadov z brezpilotnimi letalniki. Kot je sporočila tiskovna služba regionalne uprave ministrstva za izredne razmere v Dagestanu, je bila stopnja nevarnosti uvedena za celotno območje Severnega Kavkaza. O grožnji iz zraka je javnost obvestil tudi vodja Severne Osetije Sergej Menjajlo, ki je prebivalce pozval k previdnosti. Ruske oblasti so preko kanalov na družbenem omrežju Telegram izdale opozorilo, da so zaznale tveganje za napade iz zraka, kar je sprožilo preventivne ukrepe v vseh subjektih te regije. Gre za redek primer, ko je bila nevarnost napadov z droni razglašena za celotno širše območje Severnega Kavkaza hkrati. Informacij o morebitni povzročeni škodi ali dejanskih zadetkih letalnikov tiskovni predstavniki služb za izredne razmere v prvih poročilih niso podali.

Industrijski obrat v Belorečensku v Krasnodarski regiji je bil poškodovan zaradi padca ostankov drona. Po padcu je izbruhnil požar na površini 20 kvadratnih metrov, ki so ga gasilci hitro pogasili. Poškodovana je bila cev enega od obratov. Podobni incidenti so se decembra zgodili tudi v Novokujbiševsku in Toljatiju.

V regiji Herson so ruski organi pregona pridržali skupino oseb, ki so po navedbah lokalnega guvernerja Vladimirja Salda poskušale pod krinko medijskih predstavnikov vstopiti v ruske vojaške objekte. Incident se je zgodil po napadu v vasi Horli, ko je skupina domnevnih novinarjev skušala pridobiti nepooblaščen dostop do zaprtih območij, kjer so nastanjene vojaške enote. Guverner Saldo je v izjavi za televizijo Rusija 1 pojasnil, da so varnostne sile pravočasno posredovale in preprečile vstop na zavarovana območja. Ruski uradniki trdijo, da so bili ti posamezniki del širšega poskusa infiltracije po nedavnih tragičnih dogodkih v vasi Horli. Preiskava o identiteti pridržanih oseb in njihovih dejanskih namenih trenutno še poteka. Ruska stran dogodek interpretira kot varnostno grožnjo in poskus zbiranja obveščevalnih podatkov pod pretvezo novinarskega dela. Identiteta in usoda pridržanih oseb za zdaj ostajata neznani, prav tako pa neodvisni viri še niso potrdili navedb guvernerja Salda o naravi njihovega delovanja.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sile zračne obrambe v petek med 14. in 20. uro po moskovskem času nevtralizirale 11 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Brezpilotniki so bili prestreženi nad štirimi ruskimi regijami in nad območjem Azovskega morja. Po navedbah uradne Moskve je šlo za drone letalskega tipa, s katerimi je ukrajinska vojska poskušala izvesti napade na ruskem ozemlju. Incident predstavlja nadaljevanje intenzivne kampanje zračnega bojevanja, kjer ukrajinske sile z uporabo brezpilotnih tehnologij redno ciljajo objekte znotraj meja Ruske federacije. Ruska stran je ob tem poudarila učinkovitost svojih protiletalskih sistemov, ki so v zadnjih mesecih znatno povečali število prestreženih objektov, vključno z uporabo novih tehničnih rešitev za nevtralizacijo kvadrokopterjev.

Vladimir Putin je podpisal odlok, ki določa, da bodo rezervisti, ki so sklenili pogodbe z rusko vojsko, leta 2026 varovali kritično pomembne objekte. Ruska vlada mora nujno določiti seznam podjetij, ki potrebujejo zaščito.

Po spletu kroži videoposnetek novega prototipa kitajskega šestega generacije bojnega letala J-36 (model uradno ni potrjen), ki ga je izdelala letalska industrijska skupina Chengdu. Analitiki ocenjujejo, da naj bi razvoj letala potekal hitreje od prvotnih načrtov, kar nakazuje izginotje "cevi za merjenje hitrosti zraka".

Ruska državna korporacija Rosteh je v nedavnem sporočilu za javnost izpostavila, da tanki kljub hitremu razvoju in množični uporabi brezpilotnih letalnikov ohranjajo svojo ključno vlogo na bojišču. Po njihovih navedbah izkušnje iz spopadov v Ukrajini potrjujejo, da tanki ostajajo primarna udarna sila za prebijanje sovražnikovih obrambnih linij. Brezpilotna letala sicer spreminjajo dinamiko vojskovanja, vendar ne morejo v celoti nadomestiti ognjene moči in oklepa, ki ga nudijo sodobni bojni stroji. V Rostehu so dodatno pojasnili, da ruske enote na terenu že izvajajo tesno koordinacijo med tankovskimi posadkami in operaterji brezpilotnih letalnikov. Ta sinergija omogoča boljši nadzor nad prostorom in natančnejše usmerjanje ognja, kar po mnenju korporacije le še utrjuje položaj tankov v sodobni vojaški doktrini. Razvoj novih tehnologij tako ne vodi v zaton oklepnih enot, temveč v njihovo prilagoditev novim razmeram na fronti.

Rosaviatsiya je sporočila, da so bile odpravljene omejitve na letališčih v Samari, Uljanovsku, Kalugi, Penzi in Saratovu. Omejitve so bile uvedene zaradi zagotavljanja varnosti.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Skrivnostna ruska kratkovalovna radijska postaja UVB-76, znana pod vzdevkom "The Buzzer" (Brenčalo) ali "postaja za sodni dan", je nepričakovano prekinila svoje običajno oddajanje s predvajanjem klasične skladbe Labodje jezero Petra Iljiča Čajkovskega. Postaja, ki neprekinjeno oddaja od konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja na frekvenci 4625 kHz, je običajno rezervirana za ponavljajoče se tone in redka glasovna sporočila v ruščini, ki vključujejo kodne fraze in številke. Zahodni vojaški analitiki to infrastrukturo povezujejo s strateškim poveljstvom ruske vojske, saj naj bi služila kot varnostni komunikacijski sistem v primeru odpovedi sodobnih omrežij. Nenaden preklop na glasbo je v mednarodni javnosti sprožil ugibanja, saj ima Labodje jezero v ruskem okolju močan simbolni pomen, povezan z državnimi udari in političnimi pretresi. Strokovnjaki sicer dopuščajo možnost, da je šlo za tehnično napako, testiranje opreme ali vdor v signal, vendar nenavadnost dogodka ostaja predmet analitičnih razprav. Postaja ostaja eden najbolj skrivnostnih elementov ruske vojaške komunikacije, njeno delovanje pa je ključno za zagotavljanje ukazov v kriznih razmerah.

Ruski predsednik Vladimir Putin je dejal, da imajo vojaki pozitivne rezultate, o katerih bodo lahko poročali državljanom v okviru specialne operacije.

Kitajsko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so se zaključile obsežne vojaške vaje z nazivom Misija pravičnosti 2025, ki so potekale v morju in zračnem prostoru okoli Tajvana. Tiskovni predstavnik ministrstva Čžan Šjaogang je poudaril, da so manevri služili kot odločen odgovor na separatistična prizadevanja za neodvisnost otoka in kot opozorilo pred vmešavanjem zunanjih sil. Po njegovih navedbah Kitajska ne bo dopustila nobenih poskusov oviranja svojih dejanj pod pretvezo ohranjanja miru v Tajvanski ožini. Med vojaškimi vajami je ljudska osvobodilna vojska vadila blokado ključnih tajvanskih pristanišč in izvajala bojna streljanja. Peking je ob tem jasno sporočil, da bodo kakršne koli zlonamerne provokacije, ki bi prestopile njihove rdeče linije, naletele na oster odpor. Čžan je dodal, da so vaje v celoti pokazale moč Kitajske pri prizadevanjih za združitev države in odpor proti zunanjemu vmešavanju. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v povezavi z dogajanjem izrazil pripravljenost Rusije, da podpre Kitajsko v primeru nadaljnjega stopnjevanja napetosti v regiji. Kitajske oblasti vztrajajo, da so takšni manevri nujni za zaščito državne suverenosti in ozemeljske celovitosti.

Litvanske oblasti so sprejele zakon o obveščevalnih službah, ki omogoča pregon državljanov zaradi povezav z Rusijo, pod pretvezo zaščite pred domnevno rusko grožnjo. Zakon varnostnim službam daje pooblastila za pridržanje in preiskovanje oseb brez sodne odredbe, vključno z možnostjo nadzora, zbiranja podatkov in preiskav domov ter vozil.

Vodja estonske zunanje obveščevalne službe Kaupo Rosin je ponovil, da Rusija trenutno ne kaže znakov priprav na napad na baltske države in se izogiba konfliktom z Natom, pri čemer nadzoruje poti vojaškega letalstva. Izjavil je tudi, da Rusija trenutno ni usmerjena v napad na države Nata.

Finski obrambni minister Antti Häkkänen je potrdil, da je Rusija ponudila pomoč posadki tovorne ladje Fitburg, ki je v Baltskem morju zašla v težave. Kljub temu da so med člani posadke po navedbah policije tudi ruski državljani, so finske oblasti ponudbo zavrnile in se odločile za samostojno izvedbo reševalne akcije. Ladja, ki pluje pod zastavo Cipra, je potrebovala pomoč zaradi tehničnih težav sredi neugodnih vremenskih razmer. Finske varnostne službe so dogodek spremljale z visoko stopnjo previdnosti, saj so odnosi med državama po vstopu Finske v zvezo Nato napeti. Obrambni minister je poudaril, da so finske zmogljivosti za reševanje na morju zadostne in da tuja asistenca v tem primeru ni bila potrebna. Incident odraža trenutno geopolitično situacijo, kjer se tudi humanitarne ali tehnične ponudbe pomoči obravnavajo skozi prizmo nacionalne varnosti.

Belgijski minister za obrambo Theo Francken je predstavil poročilo o poteku kampanje za prostovoljno enoletno služenje vojaškega roka. Po uradnih podatkih se je na poziv odzvalo 1566 kandidatov, med katerimi ženske predstavljajo 19-odstotni delež. Francken, ki je v preteklosti sprožil diplomatske napetosti z ostrimi izjavami glede ruske prestolnice, je rezultate označil za del tekočih prizadevanj za krepitev nacionalnih obrambnih sil. Poročilo prihaja v času, ko evropske države intenzivno preučujejo modele vojaškega usposabljanja zaradi spremenjenih varnostnih razmer v Evropi. Kljub ambicioznim načrtom so številke po mnenju nekaterih analitikov skromne, vendar minister poudarja pomembnost vključevanja prostovoljcev v obrambne strukture.

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je v uradni izjavi zavrnil poročila o domnevno povečani prisotnosti ruskih in kitajskih plovil v vodah okoli Grenlandije. Po njegovih besedah so informacije, ki so se razširile v javnosti in nekaterih medijih, neresnične. Rasmussen je poudaril, da slika, po kateri naj bi bil otok obkoljen z ladjami omenjenih velesil, ne ustreza dejanskemu stanju na terenu. Zunanji minister je pojasnil, da Danska pozorno spremlja dejavnosti v arktični regiji, vendar trenutno ne zaznava neobičajnih premikov ali kopičenja tujih sil, ki bi upravičevali širjenje takšnih govoric. Izjava prihaja v času povečanih geopolitičnih napetosti na Arktiki, kjer si države prizadevajo za nadzor nad naravnimi viri in plovnimi potmi, vendar so tokratne specifične trditve o obkolitvi otoka po mnenju danskega vrha neutemeljene.

V Rusiji je moški doživel rupturo želodca, potem ko je zaužil koktajl, ki ga je pripravil kuhar s tekočim dušikom. Tekoči dušik se uporablja za hitro zamrzovanje živil, vendar mora popolnoma izhlapeti, preden je varno zaužit.