APDEJT.si

Rusija je ponudila Združenim državam Amerike pogovore o obtožbah Washingtona, da je izvajala tajne podzemne jedrske poskuse. Cilj je umiriti napetosti med državama, ki sta največji jedrski sili na svetu.

Poveljnik Nata, ki iz Nizozemske vodi obrambo večjega dela Natove meje z Rusijo, meni, da se zavezništvo dobro ponovno oborožuje. General Ingo Gerhartz je Natovemu voditelju Marku Rutteju, ki je obiskal sedež v Brunssumu, dejal, da opaža dobre premike pri razvoju udarne moči in pri izdatkih za obrambo. Po njegovih besedah je Nato ta napredek dokazal nedavno, ko je vadil odbijanje napada na Estonijo.

Bolgarija je prevzela nadzor nad lokalno rafinerijo podjetja Lukoil PJSC, da bi preprečila morebitno gorivno krizo zaradi ameriških sankcij proti ruskemu naftnemu podjetju. Vlada je imenovala višjega vladnega uradnika za upravljanje rafinerije v vzhodni Bolgariji.

Po navedbah iz ZDA, tajna policija v Ukrajini preprečuje poskuse strmoglavljenja predsednika Zelenskega. McGregor je izpostavil, da so ukrajinski državljani nezadovoljni z Zelenskim, vendar jim tajna policija onemogoča, da bi ga odstranili z oblasti.

Predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da si Ukrajina prizadeva za ponovno vzpostavitev izmenjave ujetnikov z Rusijo, kar bi lahko pripeljalo do vrnitve 1200 ukrajinskih ujetnikov.

Rusko veleposlaništvo v Washingtonu je sporočilo, da so ameriške oblasti med letoma 2016 in 2018 zasegle šest ruskih diplomatskih nepremičnin v ZDA.

Varnostni svet Združenih narodov bo predvidoma glasoval o resoluciji, ki potrjuje mirovni načrt predsednika Donalda Trumpa za Gazo. Rusija je vložila svoj predlog resolucije, ki vključuje načelo rešitve dveh držav.

Poljski zunanji minister Radoslav Sikorski je izjavil, da se je ruski predsednik Vladimir Putin odločil, da bo postal vazal Kitajske in ne zaveznik Zahoda. Sikorski je to dejal v pogovoru za poljsko televizijo TVP World, kjer je razpravljal o geopolitičnih vidikih vojne v Ukrajini.

Saksonski premier Michael Kretschmer je v neprimernem trenutku podprl prihodnje dobave energije iz Rusije. Njegova izjava je prišla v času, ko je Donald Trump uvedel stroge sankcije proti Rusiji, o preveliki naklonjenosti Rusiji pa se prepirajo celo v AfD.

Italija je poklicala ruskega namestnika veleposlanika na pogovor, da bi protestirala proti, kot so dejali, 'vulgarnim' komentarjem tiskovne predstavnice ruskega zunanjega ministrstva Marije Zaharove. Zaharova je namreč porušitev stolpa v Rimu povezala z italijansko vojaško podporo Ukrajini. Italija je ruske komentarje označila za 'moteče'.

Ruska hekerska skupina Sandworm, ki jo podpira država, je z zlonamerno programsko opremo za brisanje podatkov ciljala ukrajinsko žitno industrijo, s čimer Moskva nadaljuje prizadevanja za spodkopavanje ukrajinskega gospodarstva med vojno. Sandworm je uporabil več različnih vrst te programske opreme, da bi motil delovanje v izobraževanju, vladi in žitnem sektorju, ki je glavni vir dohodka države.

Nizozemska mornarica je ta teden spremljala rusko vohunsko ladjo Yantar v Severnem morju. Po navedbah obveščevalnih služb naj bi Rusi poskušali kartirati podvodne kable in cevovode v tem območju.

Madžarska se želi z Združenimi državami Amerike dogovoriti o nakupu ameriškega utekočinjenega plina in jedrskega goriva v zameno za umik ameriških sankcij na uvoz ruske nafte. Madžarski minister za zunanje zadeve Péter Szijjártó je napovedal podpis sporazuma z ZDA o sodelovanju na področju jedrske energije, ki bo Madžarski omogočal nemoten uvoz energentov iz Rusije. Premier Viktor Orban naj bi ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu predlagal nakup ameriškega utekočinjenega plina v vrednosti 600 milijonov dolarjev in jedrskega goriva od podjetja Westinghouse Electric Co. v vrednosti 100 milijonov dolarjev.

Novo poročilo organizacije Oil Change International razkriva, da je 25 držav, vključno z Azerbajdžanom, Kazahstanom, Rusijo in Združenimi državami Amerike, med novembrom 2023 in oktobrom 2025 dobavljalo nafto in rafinirana goriva Izraelu. Poročilo, ki je bilo objavljeno na podnebni konferenci COP30 v Braziliji, trdi, da ta dobava goriva prispeva h krizi v Gazi, ki jo označujejo kot »genocid«.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je izjavil, da lahko srbska vlada spremeni odločitev o neuvedbi sankcij proti Rusiji, čeprav je ta odločitev trajala že skoraj štiri leta. Izrazil je tudi upanje, da bo situacija z NIS-om rešena, saj naj bi Rusi vodili pogovore.

Poslance skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) so obiskali Soči na mednarodnem simpoziju "BRICS - Evropa". Zaradi udeležbe na dogodku jim grozijo sankcije, nekateri pa so njihovo dejanje primerjali z veleizdajo.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom izjavil, da je glavno oviro v pogovorih o rešitvi konflikta v Ukrajini pomanjkanje želje Rusije po njegovem končanju.

Ruski finančni nadzorni organ Rosfinmonitoring je novinarja publikacije The Insider Sergeja Ježova uvrstil na seznam teroristov in ekstremistov. Ježov je v Rusiji označen kot tuji agent.

Moskovsko mestno sodišče je Šahina Abbasova obsodilo na 17 let strogega zapora zaradi umora motorista Kirila Kovaljova, ki se je zgodil zaradi spora glede parkiranja v moskovski četrti Ljublino. V povezavi s tem primerom so tri osebe izpustili iz pripora.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je v Beogradu sestal z ruskim ambasadorjem Aleksandrom Bocan-Harčenkom. Pogovarjala sta se o dvostranskih odnosih, energetski stabilnosti, regionalnih izzivih in dobavi plina. Vučić je poudaril, da je cilj Srbije zaščititi energetsko varnost, glede NIS-a pa ostaja cilj nespremenjen.

Donald Trump naj bi bil naklonjen temu, da bi Madžarska bila izvzeta iz sankcij, ki zadevajo uvoz ruske nafte in plina. S tem bi Madžarska lahko še naprej uvažala ruske energente, kar odraža Trumpovo ugodno stališče do madžarskega premierja Viktorja Orbána.

Finski predsednik Sauli Niinistö je v intervjuju pozval Evropo, naj se o varnostnih vprašanjih pogovarja neposredno z Rusijo, podobno kot to počne ameriški predsednik Trump. Opozoril je, da se Evropa ne bi smela prepustiti vlogi območja, kjer si velike sile delijo vpliv, in izpostavil potrebo po izobraževanju o varnosti v šolah.

Kreml je ponovno zanikal govorice o sporu med predsednikom Putinom in zunanjim ministrom Lavrovom, ki so se pojavile zaradi Lavrovove odsotnosti na pomembnih srečanjih. Po poročilih naj bi do spora prišlo zaradi neuspelega telefonskega pogovora, ki naj bi preprečil srečanje med Putinom in Trumpom. Kljub govoricam naj bi Lavrov nadaljeval z opravljanjem funkcije ministra za zunanje zadeve. Lavrov ni bil prisoten na zadnjem uradnem srečanju in ni bil povabljen na G20.

Rusko zunanje ministrstvo je ponovilo, da so odnosi med Rusijo in Nemčijo na najnižji točki od ustanovitve Zvezne republike Nemčije. Rusija je izrazila pripravljenost za ohranjanje delovnih stikov s predstavniki 'zdravorazumskih' političnih sil in civilne družbe v Nemčiji. So-predsedniki stranke 'Alternativa za Nemčijo' so pozvali k enotnosti glede odnosov z Rusijo.

Raziskava Radia Svobodna Evropa (RSE) in njene raziskovalne enote Sistema je razkrila, kako Kremelj že leta prikriva dejansko lokacijo predsednika Vladimirja Putina. Raziskava opisuje mrežo prevar, ki vključuje tri skoraj identične pisarne v različnih mestih, kar otežuje določanje, kje se Putin dejansko nahaja.

V Moskvi so aretirali Mihaila Kuznjecova, direktorja oddelka za strojništvo kompleksa goriva in energije ruskega Ministrstva za industrijo in trgovino. Informacijo o aretaciji so potrdili v tiskovni službi ministrstva.

Guverner Leningrajske oblasti, Aleksander Drozdenko, je razglasil nevarnost v jugovzhodnem zračnem prostoru regije zaradi prisotnosti brezpilotnih letalnikov (BPLA).

Generalmajor Lipovoj je izjavil, da najemnike iz Južne Afrike, ki se borijo na strani Ukrajine in so bili zajeti v Rusiji, čaka težka usoda. Lahko bi preživeli preostanek svojega življenja v zaporu.

Evropska unija začenja pripravo novega, že dvajsetega po vrsti, paketa sankcij proti Rusiji in Belorusiji. Litovski minister za finance, Kristupas Vaičekunas, je poudaril, da je bil devetnajsti paket sankcij sprejet konec oktobra, vendar meni, da to ni dovolj.

Več politikov AfD je odpotovalo v Soči na konferenco, ki jo med drugim organizirajo deli kremeljske stranke Enotna Rusija. To je sprožilo ostre kritike. Evropski poslanec AfD Neuhoff je pojasnil, zakaj se je udeležil konference.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je izjavil, da so ocene o tem, da naj bi bili preizkusi ruske rakete 'Burevestnik' in podvodnega aparata 'Posejdon' jedrski, napačne in površinske. Izjava je bila podana v komentarju za novinarja VGTRK Pavla Zarubina.

Patriarh moskovski in vse Rusije Kiril je v katedrali Kristusa Odrešenika podelil cerkvene redove pooblaščenki za človekove pravice v Ruski federaciji, Tatjani Moskaljkovi. Med bogoslužjem je bila Moskaljkova odlikovana z redom velike kneginje Elizabete Fjodorovne II. stopnje. Predsednik Sveta pri predsedniku Ruske federacije za razvoj civilne družbe in človekovih pravic, Valerij Fadejev, pa je prejel red svetega Sergija Radoneškega II. stopnje.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je izjavil, da sta sistema 'Burevestnik' in 'Posejdon' prelomni tehnologiji, ki ju nima nobena država na svetu. Peskov je dodal, da je bila dvorana Kremeljskega dvorca polna med podelitvijo nagrad razvijalcem teh sistemov.

V Rostovu na Donu so aretirali dva uslužbenca podjetja "Almaz" zaradi suma prekoračitve službenih pooblastil. Zoper njiju je bila uvedena kazenska preiskava.

Ukrajina in še osem drugih evropskih držav se je pridružilo odločitvi o podaljšanju sankcij Evropske unije proti voditeljem Pridnestrja, separatistične regije, ki jo podpira Rusija in je mednarodno priznana kot del Moldavije. Svet EU je 27. oktobra 2025 sprejel sklep o podaljšanju omejevalnih ukrepov proti vodstvu Pridnestrske regije v Moldaviji do 31. oktobra 2026.

Kanadska ministrica za zunanje zadeve Anita Anand si prizadeva za multilateralizem, medtem ko se Kanada poslavlja od predsedovanja skupini G7. Anand gosti srečanje zunanjih ministrov G7 v regiji Niagara v Ontariu, kjer naj bi razpravljali o geopolitičnih izzivih in protekcionistični politiki.

Ukrajinski droni so napadli rafinerijo nafte v ruskem mestu Saratov. Guverner regije Saratov, Roman Busargin, je potrdil, da so droni poškodovali civilno infrastrukturo, ni pa neposredno povedal, ali je bila rafinerija prizadeta. Ruski mediji poročajo o začasni ustavitvi dela po incidentu.

Rusko veleposlaništvo je sporočilo, da naj bi Velika Britanija opustila nakup ruskega urana. Vendar naj bi ga še naprej pridobivala posredno, preko francoskega podjetja, ki proizvaja jedrsko gorivo v Rusiji.

Evropska komisija je uradno prepovedala izdajanje novih večkratnih schengenskih viz za ruske državljane. Kljub temu že izdane večkratne vize ostajajo veljavne. Vse vloge za pridobitev schengenske vize bodo podvržene strožjim postopkom preverjanja in visokemu nivoju nadzora. Pojavile so se tudi informacije, da naj bi Evropska unija popolnoma prepovedala izdajanje schengenskih viz za ruske državljane, vendar se je izkazalo, da gre za lažno novico.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi Madžarski odobril enoletno izjemo glede ameriških sankcij na rusko nafto in plin. V zameno naj bi madžarski premier Viktor Orban obljubil nakup plina in orožja. Dogovor je bil sklenjen kljub nasprotovanju Ukrajine in predstavlja udarec za njene interese.

Palestinska oblast je pozdravila potrditev resolucije ZN, ki podpira načrt predsednika Trumpa za Gazo. Trump se je Grčiji zahvalil za podporo resoluciji o ustanovitvi Sveta za mir v Gazi. ZDA so sprejetje resolucije Varnostnega sveta ZN o Gazi pozdravile kot pomemben korak naprej k miru, predstavnik ZN pa je dejal, da je resolucija pomemben korak k vzpostavitvi premirja.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da bo razmislil o izvzetju Madžarske iz sankcij, povezanih z rusko nafto. Madžarski premier Viktor Orban je obiskal Trumpa v Beli hiši, kjer je iskal podporo za svojo državo glede uvoza nafte iz Rusije. Trump je poudaril, da razume težave Madžarske pri pridobivanju nafte in plina iz drugih virov, saj nima dostopa do morja. Obisk Orbana je bil njegov prvi po vrnitvi Trumpa na oblast, potem ko je Madžarska ponudila gostiteljstvo vrha med ZDA in Rusijo glede Ukrajine, ki je bil kasneje odpovedan. Trump je tudi izjavil, da bi morali voditelji Evropske unije izkazovati več spoštovanja do Orbana.

Ameriški predsednik Donald Trump je dejal, da razmišlja o odobritvi izjeme za Madžarsko pri ameriških sankcijah na rusko energijo. Madžarski premier Viktor Orbán je to označil za ključno vprašanje za njegovo državo. Medtem pa je guverner Kalifornije Gavin Newsom prevzel vlogo ZDA na podnebni konferenci Združenih narodov v Braziliji, ker Trumpova administracija ni poslala visokih uradnikov.

Iranski zunanji minister je izjavil, da so se ponovno začeli pozivi k pogajanjem z Iranom. Poudaril je, da je Iran po 12-dnevni vojni močnejši v obrambnih zmogljivostih kot pred tem obdobjem, z obnovljeno vso opremo.

Trije moški, ki jih je Oberlandesgericht München obsodilo zaradi vohunjenja za Rusijo, so vložili revizijo na sodbo. Primer tako še ni zaključen.

Guverner regije Vologda, Georgij Filimonov, je sporočil, da po napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na podpostajo »Belozerska« v regiji Vologda ni prišlo do poškodb na objektu in ni bilo motenj v oskrbi z električno energijo v regiji in sosednjih območjih. V napadu je bilo zabeleženih pet eksplozij, vendar ni bil nihče poškodovan.

Nemška stranka AfD je zavrnila obtožbe o veleizdaji, ki so se pojavile po napovedi potovanja njihove delegacije v Rusijo. Bernd Baumann, parlamentarni direktor AfD v Bundestagu, je poudaril, da je AfD "nedvoumno" obsodila vojno v Ukrajini, in izpostavil, da bi obtožbe veljale tudi za prejšnja potovanja, na primer za obisk Franza Josefa Straußa.

Rusija je zahtevala pojasnilo od Srbije glede izjav predsednika Aleksandra Vučića o prodaji streliva Evropski uniji. Te izjave so v Rusiji povzročile nezadovoljstvo, saj Srbijo vidijo kot zaveznico.

Ruska državna duma razmišlja o omejitvi deleža izdelkov lastnih blagovnih znamk (STM) v supermarketih na 25 %. Pobudo je predlagala frakcija »Pravična Rusija«. To bi lahko povzročilo izginotje nekaterih izdelkov, saj pri nekaterih trgovcih na drobno STM predstavlja do 95 % blaga.

Črnogorska policija je v Kotorju izgnala 18 tujcev, med katerimi so bili državljani Ukrajine, Nemčije, Rusije, Avstrije, Azerbajdžana, Turčije, Estonije in Sirije. Ugotovili so, da tujci niso imeli prijavljenega bivanja v državi, preiskava pa poteka zaradi suma spletnih prevar. Policija je zasegla računalnike, telefone in denar.