Podpredsednik varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v izjavi za tiskovno agencijo TASS zatrdil, da je vprašanje odstranitve ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega z oblasti le še stvar bližnje prihodnosti. Medvedjev je poudaril, da je mandat Zelenskega že zdavnaj potekel, kar po mnenju Moskve spodkopava njegovo legitimnost na čelu države. Ruski uradnik je v svojem značilnem ostrem tonu dodal, da se ukrajinski voditelj ne bi smel sproščati, saj naj bi bil propad njegove administracije neizbežen. Izjave prihajajo v času zaostrenih odnosov in stopnjevanja retorike med državama, kjer Rusija vztrajno izpodbija pravno podlago za nadaljnje vladanje Zelenskega po izteku prvotnega predsedniškega mandata. Medvedjev, ki v ruskem političnem vrhu pogosto zavzema vlogo jastreba, je s tem ponovil stališča Kremlja o nujnosti političnih sprememb v Kijevu kot pogoju za kakršna koli prihodnja pogajanja ali stabilizacijo razmer na fronti. Slovenska diplomacija tovrstne izjave običajno obravnava kot del širše ruske informacijske kampanje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na ključno mesto vodje urada predsednika imenoval generala Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (GUR). Budanov je ponudbo sprejel in poudaril, da bo njegova nova vloga usmerjena v kritična vprašanja varnosti in obrambe države. Zelenski je ob tem izpostavil, da so prioritete Ukrajine trenutno razvoj obrambnih sil, krepitev varnosti ter diplomatska pot v pogajanjih, za kar naj bi bil Budanov zaradi svojih izkušenj najprimernejša izbira. Imenovanje prihaja v času, ko je predsednik Zelenski napovedal, da je mirovni načrt za končanje vojne z Rusijo že 90-odstotno pripravljen. Kljub optimizmu glede osnutka dogovora pa je predsednik opozoril, da bo preostalih 10 odstotkov ključnih za prihodnost Evrope. Budanov bo na položaju zamenjal Andrija Jermaka, ki je pred kratkim odstopil, nova kadrovska osvežitev pa naj bi prinesla strateški premik k močnejši integraciji obveščevalnih podatkov v civilno-politično odločanje.

V noči na 4. januar 2026 so ruske in ukrajinske sile izvedle obsežne napade z brezpilotnimi letalniki, kar predstavlja nadaljevanje stopnjevanja zračnih spopadov med državama. Ruska stran je nad Ukrajino izstrelila 52 dronov, med katerimi so prevladovali modeli tipa šahed. Ukrajinske zračne sile so uspele nevtralizirati 39 teh naprav, ki so bile izstreljene s štirih različnih smeri, vendar so poročali o zadetkih na devetih lokacijah po državi, kar je povzročilo škodo na infrastrukturi. Istočasno je Rusija poročala o množičnem ukrajinskem napadu na svoje regije. Rusko ministrstvo za obrambo je navedlo, da so njihove sile protizračne obrambe uničile in prestregle 90 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov letalskega tipa. Zaradi napadov so v nekaterih ruskih regijah razglasili rdečo stopnjo nevarnosti, poročali pa so tudi o poškodovanih civilistih. Obe strani sta v zadnjih dneh znatno povečali intenzivnost uporabe dronov, kar kaže na novo fazo vojne izčrpavanja, kjer se tarče vse pogosteje nahajajo globoko v zaledju obeh držav.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dotedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova imenoval za novega vodjo urada predsednika. Po poročanju ameriškega časnika The New York Times naj bi bila ta kadrovska poteza strateško usmerjena v omejevanje Budanovih političnih ambicij. Analitiki ocenjujejo, da želi Zelenski s premestitvijo Budanova v svojo administracijo preprečiti njegovo morebitno kandidaturo na prihodnjih predsedniških volitvah, kjer bi mu lahko predstavljal resnega tekmeca. Budanov, ki velja za tesnega zaveznika Združenih držav Amerike in je po navedbah tujih medijev opravil usposabljanje pod okriljem ameriške obveščevalne agencije CIA, bo na novem položaju zamenjal dosedanje vodstvo. Hkrati je Zelenski na čelo vojaške obveščevalne službe imenoval Olega Ivaščenka, ki je pred tem vodil zunanjo obveščevalno službo. Te spremembe v vrhu ukrajinskega varnostnega in političnega aparata se dogajajo v obdobju, ko mednarodna skupnost, vključno z ZDA in Rusijo, pozorno spremlja razprave o izvedbi volitev v Ukrajini.

Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so sile zračne obrambe v sedmih urah, 4. januarja, uničile 253 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov nad ruskimi regijami.

Mestna uprava Kijeva je prebivalce ukrajinske prestolnice pozvala k pripravi na morebitne izpade električne energije, ki bi jih lahko povzročil napovedani val mraza. Mestne oblasti so državljanom svetovale, naj si vnaprej zagotovijo zaloge pitne in tehnične vode, hrano z dolgim rokom trajanja ter topla oblačila. Priporočljivo je tudi polnjenje prenosnih baterij in priprava alternativnih virov svetlobe, kot so svetilke in sveče, saj bi temperature v prihodnjih dneh lahko padle do minus 9 stopinj Celzija. Strokovnjaki in nekdanji uradniki opozarjajo, da bo letošnja zima za ukrajinski energetski sistem še zahtevnejša od prejšnje. Generalni direktor energetskega holdinga DTEK Maksim Timčenko je razmere označil za krizne in brez primere, saj so se energetske zmogljivosti države do konca leta 2024 drastično zmanjšale. Trenutno na večjem delu države že veljajo urniki načrtovanih izklopov električne energije, kar odraža nestabilnost omrežja po dolgotrajnih poškodbah infrastrukture. Kljub trenutnim temperaturam okoli ledišča napovedana ohladitev predstavlja resno grožnjo za že tako oslabljen sistem. Poleg tehničnih priprav so oblasti prebivalce pozvale, naj preverijo lokacije najbližjih zavetišč in točk za ogrevanje. Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva je bilo v preteklem obdobju poškodovanih več kot 70 odstotkov ključne energetske infrastrukture, kar dodatno potrjuje kritičnost razmer pred vrhuncem zime.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom napovedal revizijo ruskih pogajalskih izhodišč za končanje vojne v Ukrajini, potem ko je Moskva obtožila Kijev napada z 91 droni na predsednikovo rezidenco v regiji Novgorod. Čeprav Rusija za svoje trditve ni predložila trdnih dokazov in je Ukrajina vpletenost ostro zanikala, je Kremelj dogodek označil za poskus atentata in resno grožnjo mirovnim prizadevanjem. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je napovedal povračilne ukrepe in poudaril, da takšna dejanja onemogočajo diplomatski napredek. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil ogorčenje nad poročili o napadu in podprl rusko interpretacijo dogodkov, kar je povzročilo dodatne napetosti v odnosih z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Slednji je navedbe Moskve označil za laž in poskus spodkopavanja pogovorov, hkrati pa poudaril, da si velika večina Ukrajincev želi miru, vendar ne za ceno ozemeljskih koncesij, zlasti v Donbasu. Medtem ko se diplomatska trenja stopnjujejo, Rusija krepi vojaški pritisk, vključno z namestitvijo raketnih sistemov v Belorusiji in nadaljevanjem napadov na ukrajinsko civilno infrastrukturo v Odesi.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je v najnovejšem poročilu, ki ga je razkril New York Times, ugotovila, da Ukrajina ni stala za domnevnim napadom z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. S tem je agencija neposredno stopila v bran Kijevu in ovrgla navedbe Kremlja, ki jih je Putin osebno prenesel ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v nedavnem telefonskem pogovoru. Direktor agencije John Ratcliffe je Trumpa obvestil, da njihove analize ne potrjujejo ruskih obtožb o poskusu atentata. Medtem ko se napetosti med Washingtonom in Moskvo stopnjujejo, sta Putin in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v novoletnih nagovorih podala povsem različni videnji prihodnosti. Putin je v kratkem nagovoru izpostavil enotnost ruskega ljudstva in vojno omenil le mimogrede, Zelenski pa je poudaril odločnost Ukrajine pri obrambi države. Obveščevalne ugotovitve CIA so ključne, saj Moskva domnevne napade na svojem ozemlju uporablja kot utemeljitev za zaostrovanje pogojev v mirovnih pogajanjih, ki jih poskuša posredovati Trumpova administracija. Analitiki opozarjajo, da bi lahko Trumpovo morebitno sprejetje ruskega narativa, kljub opozorilom lastnih obveščevalnih služb, resno ogrozilo ameriško zunanjo politiko in stabilnost v regiji. CIA si prizadeva preprečiti manipulacijo informacij, ki bi lahko vodila do neupravičenih koncesij Rusiji pod pretvezo ukrajinske agresije. Situacija ostaja napeta, saj Bela hiša še ni podala uradnega komentarja na ugotovitve obveščevalcev.

Najnovejša javnomnenjska raziskava agencije YouGov za revijo The Economist je pokazala, da skoraj polovica Američanov ne podpira prizadevanj predsednika Donalda Trumpa v povezavi z vojno v Ukrajini. Kar 49 odstotkov vprašanih je izrazilo delno ali močno nezadovoljstvo z načinom, kako se Trumpova administracija spopada z odnosi med Rusijo in Ukrajino, medtem ko njegovo politiko podpira le 30 odstotkov anketirancev. Ta razkorak v javnem mnenju prihaja v kritičnem času, ko se vojna bliža svojemu četrtemu letu, ameriška javnost pa ostaja razdeljena glede obsega pomoči in diplomatskih pritiskov na obe vpleteni strani. Medtem ko se Trump sooča z notranjepolitičnimi pritiski, je ruski predsednik Vladimir Putin v svojem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom ponovno poudaril neomajno vero v rusko zmago. Ruske vojake je označil za junake in poskušal projicirati odločnost, kljub ocenam nekaterih zahodnih analitikov, da je bila njegova strategija izčrpavanja strateška napaka. Kritiki izpostavljajo, da je Rusija zaradi dolgotrajnega konflikta postala bolj izolirana in gospodarsko odvisna od Kitajske, vendar Putin vztraja pri svojem izračunu, da bo Rusija s svojo maso in vztrajnostjo premagala potrpežljivost Zahoda. Ta razhajanja med ameriško javno podporo in rusko vztrajnostjo dodatno zapletajo možnosti za hitro končanje konflikta.

Ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin sta opravila nov telefonski pogovor, ki sta ga obe strani označili za pozitivnega in produktivnega. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da je bil pogovor osredotočen na reševanje konflikta v Ukrajini, vendar podrobnosti o vsebini niso bile razkrite. Gre za nadaljevanje intenzivnih diplomatskih prizadevanj ameriške administracije po decembrskem srečanju ekip ZDA in Ukrajine na Floridi. Po navedbah Kremlja in Trumpovih izjav sta strani dosegli znaten napredek pri oblikovanju mirovnega sporazuma. Ruska stran je ob tem poudarila, da je mir v Ukrajini zdaj bistveno bližje kot v preteklosti. Zahodni mediji ob tem poročajo o možnosti skorajšnjih neposrednih pogajanj med Moskvo in Kijevom, kar bi pomenilo prelomnico v večletnem konfliktu. Kljub optimizmu uradnih izjav ostajajo vprašanja glede konkretnih ozemeljskih koncesij in varnostnih jamstev še vedno odprta.

Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z brezpilotnimi letalniki v vasi Horli naraslo na najmanj 27 oseb. Napad se je zgodil na silvestrovo, ko so droni zadeli lokalni hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Med žrtvami naj bi bil po navedbah Moskve tudi najmanj en otrok, več kot 50 ljudi pa je bilo v incidentu ranjenih. Rusko zunanje ministrstvo je Kijev obtožilo namernega ciljanja civilnega prebivalstva na območjih pod ruskim nadzorom v južni regiji Herson. Ukrajinska stran je podala drugačno razlago dogodkov, vendar uradni Kijev podrobnosti o žrtvah v Horliju ni potrdil na način, ki bi se ujemal z ruskimi navedbami. Incident še dodatno stopnjuje napetosti v vojni, ki jo zaznamuje strategija povračilnih ukrepov z uporabo brezpilotnih letalnikov na obeh straneh frontne črte. Dogodek je vrgel senco tudi na diplomatska prizadevanja za mir, vključno z načrti novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa za hitro končanje konflikta. Stopnjevanje napadov na civilne cilje namreč zmanjšuje manevrski prostor za pogajanja, medtem ko obe vojskujoči se strani krepita napade z droni dolgega dosega na kritično infrastrukturo in naselja.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij izrazil odkrito nezadovoljstvo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, s čimer je signaliziral morebiten propad dosedanjih prizadevanj za hitro sklenitev mirovnega sporazuma v Ukrajini. Trump je delil kritičen uvodnik časnika New York Post, ki Putina obtožuje laganja o nedavnih ukrajinskih napadih z droni in ga poziva k ostrejšemu ukrepanju. Po navedbah analitikov se je Trumpov načrt, za katerega je trdil, da je že 95-odstotno usklajen, znašel v slepi ulici, saj je Moskva začela zahtevati revizijo vseh predhodnih dogovorov. Zaradi Putinovega vztrajanja pri maksimalističnih zahtevah in domnevnega zavajanja Trump zdaj razmišlja o alternativnih strategijah, znanih kot 'načrt B'. Ti vključujejo stopnjevanje pritiska na cene ruske nafte, kar bi neposredno spodkopalo rusko vojno gospodarstvo, ter iskanje neposrednega dogovora s Kitajsko, ki bi Rusijo prisilil k miru. Kljub prejšnjim pohvalam na račun ruskega voditelja se zdi, da Trumpova administracija pod pritiskom kongresa in republikanskih volivcev prehaja v fazo večje konfrontacije, saj Moskva ne kaže pripravljenosti na kompromis.

Podpredsednik ruskega varnostnega sveta in tesen zaveznik Vladimirja Putina, Dmitrij Medvedjev, je preko komunikacijskega kanala Telegram izrekel nove ostre grožnje ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu. Medvedjev je v odzivu na Zelenskove božične nagovore uporabil žaljiv jezik in namignil na predsednikovo nasilno smrt, pri čemer je dejal, da mu »kosa smrti že sedi za vratom«. Njegov zapis je vseboval tudi morbidne fantazije o javni razstavi konzerviranega trupla ukrajinskega voditelja v Sankt Peterburgu, rodnem mestu ruskega predsednika Putina. Retorika Moskve se s temi izjavami dodatno zaostruje, saj Medvedjev v svojih objavah Zelenskega označuje z žaljivimi izrazi, kot je »zeleni homunkulus«. Čeprav Medvedjev redno uporablja agresiven jezik za notranjepolitične potrebe in ustrahovanje zahodne javnosti, njegove zadnje izjave o razstavljanju posmrtnih ostankov tujega državnika predstavljajo nov nivo diplomatskega pritiska in dehumanizacije ukrajinskega vodstva. Incident odraža globoko sovražno razpoloženje v Kremlju in popolno odsotnost podlage za morebitna mirovna pogajanja v bližnji prihodnosti.

Ukrajinske sile so izvedle odmeven napad na rusko energetsko infrastrukturo, pri čemer so po navedbah Kijeva uspešno zadele ruske strateške rezerve goriva. Estonska premierka Kaja Kallas je ob tem dogajanje označila za Putinov poskus preusmerjanja pozornosti od notranjih težav in neuspehov na bojišču. Napad predstavlja nov udarec za rusko logistično mrežo, ki se v zadnjih mesecih sooča s povečanim številom sabotaž na kritični infrastrukturi. Istočasno je prišlo do protislovnih poročil glede domnevnega ukrajinskega napada z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Medtem ko je Kremelj sprva zanikal obstoj dokazov o napadu, je rusko obrambno ministrstvo kasneje objavilo videoposnetke ostankov dronov v snegu. Kljub objavi vizualnega gradiva neodvisni analitiki opozarjajo, da posnetki ne potrjujejo trditev o napadu desetine dronov, kar krepi sume o uprizorjenem incidentu za potrebe notranje propagande. Informacijska vojna se tako stopnjuje v času, ko mednarodna skupnost spremlja odzive novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki naj bi po nekaterih poročilih verjel ruskim navedbam.

Rusija je obtožila Ukrajino smrtonosnega napada z droni na hotel v delu južnega Hersona, ki ga nadzoruje Moskva, v katerem je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, ki so praznovali novo leto. Rusija je obsodila tudi molk zahodnih držav glede tega napada, kar po njihovem mnenju pomeni "odprto sostorilstvo".

Volodimir Zelenski je napovedal novo srečanje z Donaldom Trumpom konec januarja, kjer bosta razpravljala o mirovnem načrtu za Ukrajino. Zelenski je tudi nakazal, da bi moral Trump z Vladimirjem Putinom postopati podobno kot z Nicolasom Madurom. Trump je izrazil kritike na račun Vladimirja Putina, rekoč, da "ubija preveč ljudi".

Ukrajinski napad z dronom je povzročil požar v ruskem skladišču nafte v Oktjabrskem okrožju v Volgogradski regiji. Ruski raketni napad z raketo 'Orešnik' v Ukrajini pa naj bi bil usmerjen na letalski obrat v Lvovu, ne na podzemno skladišče plina, kot je bilo sprva mišljeno.

Ruska federacija je ostro obsodila vojaško operacijo Združenih držav Amerike, v kateri je bil v soboto aretiran venezuelski predsednik Nicolás Maduro skupaj s soprogo Cilio Flores. Po navedbah ruskega ministrstva za zunanje zadeve gre za nedopustno kršitev suverenosti neodvisne države in temeljev mednarodnega prava. Kremelj, ki velja za ključnega zaveznika Caracas v Južni Ameriki, je zahteval takojšnjo izpustitev aretiranega voditelja, ki se po potrjenih poročilih nahaja v priporu na ozemlju Združenih držav Amerike. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je o razmerah že pogovarjal z venezuelsko podpredsednico Delcy Rodríguez, kateri je zagotovil neomajno solidarnost Moskve. Ruski politični analitiki medtem opozarjajo na nemoč Rusije, da bi zaščitila svoje strateške partnerje v Latinski Ameriki, kljub nedavno podpisanim sporazumom o vojaškem sodelovanju. Hkrati opozicijski krogi v Rusiji izpostavljajo natančnost ameriške operacije in jo primerjajo z dolgotrajnim ter manj uspešnim delovanjem ruske vojske v Ukrajini.

Evropska unija je po zadnjih dramatičnih dogodkih v Venezueli zavzela odločno stališče in pozvala k umiritvi razmer ter popolnemu spoštovanju mednarodnega prava. Visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je izpostavila, da predsednik Nicolás Maduro nima legitimnosti, in poudarila nujnost vzdržnosti vseh vpletenih strani. Po njenih besedah so se evropski diplomati o stanju v državi že posvetovali z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, kar kaže na usklajeno mednarodno prizadevanje za rešitev krize. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta António Costa sta v ločenih izjavah izrazila polno podporo venezuelskemu ljudstvu pri prizadevanjih za mirno in vključujočo demokratično tranzicijo. Evropski voditelji so poudarili, da mora vsaka rešitev politične krize temeljiti na Listini Združenih narodov. Poleg prizadevanj za politično stabilnost je prednostna naloga Unije tudi zagotavljanje varnosti in zaščite vseh državljanov EU, ki se trenutno nahajajo v Venezueli, pri čemer Kallasova tesno sodeluje z državami članicami. Medtem ko Zahod spodbuja demokratične procese, sta Rusija in Iran obsodila ravnanje Združenih držav Amerike in dogajanje označila za ameriško agresijo. To dodatno stopnjuje diplomatsko napetost med globalnimi silami, EU pa v tej luči vztraja pri deeskalaciji in iskanju rešitev znotraj okvirov mednarodno priznanih pravnih norm.

Moskva je v ponedeljek, 29. decembra 2025, obtožila Kijev, da je s 91 droni izvedel napad na predsedniško rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, ki leži v regiji Novgorod približno 400 kilometrov od ruske prestolnice. Po poročanju ruskih virov je bila tarča napada ena izmed Putinovih najljubših in najbolj varovanih nepremičnin, ki se razteza na 250 hektarjih ob jezeru. Kljub trditvam Moskve je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski navedbe o napadu označil za neresnične, vendar pa takšni dogodki dodatno zapletajo že tako negotova diplomatska prizadevanja za rešitev konflikta. Nepremičnina, ki jo je leta 2021 razkrila protikorupcijska fundacija pokojnega Alekseja Navalnega, vključuje luksuzne objekte, kot sta cerkev in termalni kompleks, hkrati pa je močno utrjena z vojaško infrastrukturo. Poročila navajajo, da so na posestvu nameščeni protiletalski sistemi in vsaj dvanajst raketnih stolpov, ki so namenjeni varovanju predsednika in njegove družine. Incident se je zgodil v času, ko sta obe strani v preteklosti že poročali o povečanem številu napadov z droni na energetsko in strateško infrastrukturo globoko znotraj meja obeh držav.

Ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem v rezidenci Mar-a-Lago napovedal možnost podpore novim obsežnim zračnim napadom na Iran. Trump je poudaril, da Washington ne izključuje vojaškega posredovanja, če bo Teheran nadaljeval z razvojem balističnih izstrelkov in jedrskega programa. Izjava prihaja po junijskem vojaškem sodelovanju ameriških sil z Izraelom v napadih na iranske cilje, kar je dodatno zaostrilo odnose na Bližnjem vzhodu. Kremelj se je na napovedi odzval s pozivom k mednarodni zadržanosti in opozoril pred stopnjevanjem napetosti v regiji. Ruski predstavniki so izpostavili nevarnost širšega konflikta, medtem ko je svetovalec iranskega vrhovnega voditelja Ali Hameneja, Šarkani, na družbenih omrežjih napovedal takojšen odgovor na morebitno agresijo. Incident odraža zaostreno varnostno dinamiko po nedavni dvanajstdnevni vojni med Izraelom in Iranom, ki je pustila globoke posledice v regionalni stabilnosti.

Ruski predsednik Vladimir Putin je po poročanju o domnevnem napadu z 91 ukrajinskimi droni na njegovo rezidenco v regiji Novgorod ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu napovedal revizijo ruskih pogajalskih izhodišč za končanje vojne v Ukrajini. Čeprav jasnih dokazov o napadu, ki naj bi se zgodil med ključnimi mirovnimi pogajanji, še ni, Kremelj dogodek izkorišča za zaostritev svojega stališča. Incident se je zgodil v času, ko sta se Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski na Floridi sestala, da bi zbližala stališča o mirovnem načrtu. Analitiki opozarjajo, da je verodostojnost informacij trenutno ključna v odnosih med Putinom in Trumpom. Ruski voditelj naj bi si prizadeval ohraniti naklonjenost nove ameriške administracije, hkrati pa domnevni poskus atentata uporablja kot vzvod za izboljšanje svojega položaja pri delitvi ozemlja. Medtem ko nekateri zahodni opazovalci opozarjajo na tveganje eskalacije in pritiske znotraj ruskega vojaškega vrha, Trump še naprej vztraja pri iskanju hitre diplomatske rešitve, čeprav preboja glede ključnih ozemeljskih vprašanj še ni na obzorju.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu, ki je bil predvajan skoraj štiri leta po začetku invazije na sosednjo državo, izrazil trdno prepričanje v rusko zmago v Ukrajini. Putin je posebej pohvalil vojake in poveljnike na bojišču ter poudaril, da država verjame v njihove uspehe. Nagovor se je odvil v času povečanih napetosti po navedbah Kremlja o domnevnem napadu z ukrajinskimi droni na Putinovo rezidenco v Valdaju, kar je ruski voditelj izpostavil v pogovoru z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Dogajanje v Rusiji je močno zasenčilo predhodni optimizem, ki se je pojavil po srečanju med Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na Floridi. Čeprav je Trump sprva ocenil, da sta državi blizu končanja vojne, je Putin po incidentu z droni napovedal, da bo Rusija ponovno preučila svoje stališče v mirovnih pogajanjih. Zelenski je obtožbe o napadu na rezidenco kategorično zanikal in jih označil za popolnoma izmišljene, medtem ko je Trump izrazil ogorčenje nad dogodkom, kar dodatno zapleta diplomatska prizadevanja za mir.

Ruska vojska je prevzela nadzor nad vasjo Dibrova v vzhodni ukrajinski regiji Doneck, kar Moskva označuje za nov strateški napredek sredi intenzivnih spopadov na več frontah. Napredovanje ruskih sil se odvija vzporedno s stopnjevanjem diplomatskih pritiskov s strani Kremlja. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v torek izjavil, da Kijev za podpis kakršnega koli mirovnega sporazuma z Moskvo potrebuje javni mandat, ki bi ga po njegovih besedah zagotovile le nove volitve. Lavrov trdi, da mora biti nova ukrajinska vlada izvoljena na zakonitem in vključujočem glasovanju, preden se lahko formalno konča konflikt. Predsedniške in parlamentarne volitve v Ukrajini so trenutno preložene zaradi veljavnega vojnega stanja, kar Moskva uporablja kot argument za izpodbijanje legitimnosti trenutnih ukrajinskih oblasti pri sklepanju dolgoročnih mednarodnih zavez. Do teh izjav prihaja v času, ko so mirovni pogovori, ki so v preteklosti potekali v Turčiji, povsem zastali, na terenu pa se vrstijo napadi z droni in siloviti kopenski spopadi. Ruska stran s temi zahtevami še dodatno zaostruje pogoje za morebitna prihodnja pogajanja, medtem ko na bojišču nadaljuje s poskusi okupacije dodatnih ozemelj v regiji Donbas.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je v izjavi na družbenem omrežju X kritizirala nedavne trditve Kremlja o domnevnih ukrajinskih napadih na ruske vladne objekte. Kallasova je navedbe Moskve označila za namerno odvračanje pozornosti, s katerim želi Rusija spodkopati napredek, ki so ga Ukrajina in njeni zahodni partnerji dosegli na poti k miru. Po njenih besedah nihče ne bi smel sprejemati neutemeljenih trditev agresorja, ki vse od začetka vojne izvaja neselektivne napade na ukrajinsko civilno infrastrukturo in prebivalstvo. Izjave prihajajo v času, ko se pritisk na mednarodno skupnost za končanje konflikta stopnjuje, Rusija pa s svojimi obtožbami poskuša preložiti odgovornost za nadaljevanje sovražnosti na Kijev. Evropska unija ostaja trdna v svoji podpori Ukrajini, pri čemer Kallasova poudarja, da so ruske obtožbe le del širše strategije dezinformiranja, ki sovpada z njihovimi intenzivnimi zračnimi napadi na ukrajinsko ozemlje. Moskva namreč hkrati trdi, da je pripravljena na pogajanja, medtem ko na terenu še naprej stopnjuje vojaško agresijo in hibridne dejavnosti proti evropskim institucijam.

Ruski predsednik Vladimir Putin in kitajski voditelj Xi Jinping sta v svojih novoletnih nagovorih podala odločna sporočila glede geopolitičnih ciljev svojih držav. Putin je v nagovoru sodržavljanom izrazil neomajno prepričanje v rusko vojsko in končno zmago v agresiji na Ukrajino. Poudaril je, da se Rusija pri doseganju svojih strateških ciljev zanaša predvsem na lastne moči, kar odraža dolgotrajno retoriko o samodostatnosti v času mednarodnih sankcij. Njegove besede sledijo obdobju stopnjevanja napetosti in nedavnim vojaškim odlikovanjem za osvajanje ozemelj v Donbasu. Istočasno je kitajski predsednik Xi Jinping v svojem govoru izpostavil vprašanje Tajvana in dejal, da je ponovna združitev otoka s celinsko Kitajsko zgodovinska nujnost, ki je ni mogoče ustaviti. Oba voditelja sta praznični čas izkoristila za utrjevanje nacionalističnih čustev in napovedovanje nadaljnjih konfrontacij z Zahodom, kar kaže na to, da se v prihodnjem letu ne obeta umiritev svetovnih kriznih žarišč. Sporočila prihajajo v času, ko se Moskva in Peking vse bolj tesno povezujeta v prizadevanjih za preoblikovanje svetovnega reda.

V ukrajinski regiji Dnipropetrovsk je po obsežnih ruskih zračnih napadih na energetsko infrastrukturo več kot milijon ljudi ostalo brez dostopa do pitne vode in ogrevanja. Ukrajinski minister za obnovo Oleksij Kuleba je sporočil, da so nočni napadi povzročili kritične izpade električne energije, kar je neposredno ohromilo delovanje komunalnih sistemov. Razmere so zaostrene tudi v sosednji regiji Zaporožje, kjer je državni operater Ukrenergo prav tako potrdil prekinitve v oskrbi z elektriko. Najnovejši val napadov je del stopnjevane ruske strategije uničevanja ukrajinskega energetskega sektorja v zimskem času. Zaradi poškodb omrežja so energetska podjetja prisiljena izvajati nujne izklope, da bi preprečila popoln zlom sistema. Lokalni organi v prizadetih regijah poskušajo vzpostaviti alternativne vire oskrbe, vendar nizke temperature povečujejo tveganje za humanitarno krizo med civilnim prebivalstvom. Sistematično uničevanje kritične infrastrukture se nadaljuje kljub mednarodnim opozorilom o kršenju humanitarnega prava. Ukrajinski uradniki poudarjajo, da so tarče napadov predvsem objekti, ki zagotavljajo osnovne življenjske pogoje, s čimer želi Rusija povečati pritisk na ukrajinsko vodstvo v času morebitnih diplomatskih pogovorov.

V ukrajinski regiji Dnipropetrovsk je po obsežnih ruskih napadih z brezpilotnimi letalniki več kot milijon ljudi ostalo brez dostopa do tekoče vode in ogrevanja. Po besedah ukrajinskega ministra so napadi resno poškodovali kritično energetsko infrastrukturo, kar je povzročilo takojšnje prekinitve v oskrbi prebivalstva sredi zimskih razmer. Lokalne oblasti se spopadajo z izzivi pri sanaciji škode, medtem ko se humanitarne razmere na prizadetih območjih hitro poslabšujejo. Napadi z droni so bili usmerjeni neposredno v objekte, ki zagotavljajo osnovne življenjske pogoje, kar povečuje pritisk na ukrajinski energetski sistem. Ukrajinska vlada je sporočila, da gre za načrtno uničevanje civilne infrastrukture, ki civiliste pušča v nevzdržnih razmerah brez osnovnih virov energije. Ekipe na terenu poskušajo vzpostaviti nujno oskrbo, vendar so popravila otežena zaradi nevarnosti novih zračnih napadov. Regija Dnipropetrovsk, ki velja za ključno industrijsko in logistično središče, je bila v zadnjih mesecih redna tarča ruskih sil. Trenutni izpadi predstavljajo eno največjih humanitarnih kriz v regiji od začetka zime, saj nizke temperature predstavljajo neposredno nevarnost za zdravje in varnost prebivalcev. Mednarodne organizacije so že bile pozvane k nudenju nujne tehnične pomoči za stabilizacijo energetskega omrežja.

Ruske vojaške enote so v zadnjih 24 urah na območju Harkova preprečile dva poskusa preboja ukrajinskih sil proti mestu Kupjansk. Kot je sporočil načelnik tiskovnega središča skupine sil Zahod Ivan Bigma, sta ruska 6. armada in njene podrejene enote odbili napada 92. jurišne brigade in 15. brigade ukrajinske nacionalne garde. Do spopadov je prišlo v bližini naselij Palamarevka in Blagodatovka, kjer so ukrajinske enote neuspešno skušale presekati ruske obrambne linije. Dogajanje predstavlja nadaljevanje intenzivnih spopadov na severovzhodnem delu fronte, kjer Rusija po navedbah uradne Moskve ohranja nadzor nad ključnimi strateškimi točkami. Ruske sile naj bi s pravočasnim odkritjem premikov ukrajinskih formacij in uporabo artilerijskega ognja ustavile napredovanje nasprotnika, še preden bi ta dosegel mestno obrobje Kupjanska. Ukrajinska stran teh konkretnih navedb o neuspehu pri Palamarevki in Blagodatovki še ni podrobneje komentirala. Operacija na tem območju je neposredno povezana z decembrskimi ukazi ruskega predsednika Vladimirja Putina o razširitvi varnostnega pasu v regijah Harkov in Sumi. Cilj teh ofenzivnih in obrambnih operacij je po besedah ruskega generalštaba zagotoviti stabilnost na mejnih območjih in preprečiti ukrajinsko protiofenzivo na strateško pomembnem vozlišču Kupjansk.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Vladimir Zelenski sta opravila telefonske pogovore z evropskimi voditelji, je sporočil italijanski zunanji minister Antonio Tajani. Po srečanju sta Trump in Zelenski začela videokonferenco z evropskimi voditelji. Francoski predsednik Emmanuel Macron je po videokonferenci opravil ločen pogovor z Zelenskim.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom izrazil neomajno prepričanje v rusko vojaško zmago v Ukrajini, kjer se ofenziva nadaljuje že skoraj četrto leto. Putin je ruske sile označil za heroje in pozval k narodni enotnosti, medtem ko je načelnik generalštaba Valerij Gerasimov ukazal vzpostavitev novih »varovalnih pasov« v regijah Sumi in Harkov. Ta poteza nakazuje namero Moskve po trajnem nadzoru nad dodatnimi ukrajinskimi ozemlji pod pretvezo zaščite ruskih obmejnih območij. Istočasno se je na dogajanje odzval ameriški predsednik Donald Trump, ki je na družbenih omrežjih delil uvodnik New York Posta. V njem je ostro kritiziral Putina in poudaril, da prav rusko vztrajanje pri vojaških ciljih predstavlja glavno oviro za sklenitev mirovnega sporazuma. Ameriški varnostni organi so ob tem zavrnili ruske obtožbe o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco, medtem ko je ruska stran poročala o smrtonosnem napadu z droni v vasi Horli, ki naj bi zahteval najmanj 24 žrtev med civilisti.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (GUR) je razkrila, da je bila nedavna smrt Denisa Kapustina, poveljnika Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), le uprizoritev v okviru tajne operacije. GUR je v javnost posredoval videoposnetek, v katerem vodja službe Kiril Budanov pozdravlja Kapustina ob njegovem "oživetju". Ta poteza sledi uradni objavi enote z dne 27. decembra 2024, ko so trdili, da je bil njihov vodja ubit v ruskem napadu z droni v regiji Zaporožje. Namen te kompleksne operacije je bil po navedbah Kijeva razkritje ruskih varnostnih agentov, ki naj bi načrtovali dejanski atentat na Kapustina. Ruski prostovoljni korpus je paramilitarna skupina ruskih državljanov, ki se na strani Ukrajine bori proti silam Kremlja in je v preteklosti že izvajala vdore na rusko ozemlje. Ukrajinske službe so podobno taktiko zavajanja uporabile že leta 2018 v primeru novinarja Arkadija Babčenka, katerega domnevni umor je bil prav tako uprizorjen za preprečitev atentata. Dogodek se odvija v času intenzivnih spopadov na fronti, kjer ruske sile stopnjujejo pritisk v Donecku, medtem ko Kijev z uporabo hibridnih metod poskuša destabilizirati nasprotnikove obveščevalne mreže.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom sporočil, da Rusija verjame v končno zmago v Ukrajini, kjer vojaška agresija traja že skoraj štiri leta. Putin je poudaril, da so ruski vojaki "heroji" in pozval narod k enotnosti. Hkrati je rusko vojaško poveljstvo pod vodstvom generala Valerija Gerasimova odredilo vzpostavitev dodatnih obrambnih pasov oziroma "tamponskih con" globoko znotraj ukrajinskih regij Sumi in Harkov. Namen teh ukrepov naj bi bila zaščita ruskih obmejnih območij pred ukrajinskimi napadi, kar dejansko pomeni namero po trajnem nadzoru nad novimi zasedenimi ozemlji. Na diplomatski ravni je ameriški predsednik Donald Trump posredno kritiziral rusko držo, ko je delil mnenjski prispevek, ki Rusijo označuje za glavno oviro pri doseganju mirovnega sporazuma. Trump je s tem podvomil v Putinove trditve o pripravljenosti na pogajanja. Medtem so ameriške obveščevalne službe zavrnile ruske obtožbe, da je Ukrajina poskušala izvesti atentat na Putina z droni nad njegovo rezidenco v Novgorodu. Razmere na terenu ostajajo zaostrene, saj so ruski mediji poročali o ukrajinskem napadu z droni na naselje Horli v regiji Herson, v katerem naj bi med novoletnim praznovanjem umrlo najmanj 24 civilistov.

V regiji Herson, ki je pod ruskim nadzorom, je bilo v ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki ubitih najmanj 24 ljudi, še 50 oseb pa je bilo ranjenih. Po navedbah guvernerja regije Vladimirja Salda se je napad zgodil med novoletnim praznovanjem v lokalni kavarni, kjer so se zbrali civilisti. Ruski uradniki so ob tem izrekli obtožbe, da je bila pri načrtovanju napada vpletena britanska obveščevalna služba, vendar neodvisnih potrditev teh navedb za zdaj ni. Napad predstavlja eno najhujših zaostritev na okupiranih območjih v zadnjem obdobju. Do incidenta prihaja v času, ko obe strani krepita uporabo tehnologije brezpilotnih letalnikov za ciljanje infrastrukture in vojaških položajev, vendar so tokratne žrtve predvsem civilne. Napad se je zgodil le nekaj mesecev po neuspešnih poskusih mirovnih pogajanj v Istanbulu, kar kaže na to, da so možnosti za diplomatsko rešitev konflikta trenutno minimalne. Ruska stran je napad označila za teroristično dejanje in napovedala povračilne ukrepe na ukrajinskem ozemlju.

V noči na novo leto so ukrajinske sile po navedbah ruskih okupacijskih oblasti izvedle napad z droni na območju Hersonske oblasti, ki je pod nadzorom Rusije. Vladimir Saldo, guverner regije, ki ga je imenovala Moskva, je sporočil, da so trije brezpilotni letalniki zadeli hotel in kavarno v naselju Horli ob Črnem morju, kjer so potekala praznovanja. Po njegovih trditvah je v napadu umrlo najmanj 24 ljudi, med njimi en otrok, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Ruske oblasti so dogodek označile za nameren napad na civilno prebivalstvo v času praznikov. Istočasno so ukrajinski viri poročali o ruskih napadih z droni na več ukrajinskih regij, vključno z Odeso. Ukrajinska stran uradnih navedb Salda o številu žrtev v Horliju ni potrdila. Napad se je zgodil v neposredni bližini kopenske povezave s polotokom Krim, kar območje postavlja v strateško pomemben položaj. Gre za nadaljevanje intenzivnih zračnih operacij obeh strani, ki so se stopnjevale že v dneh pred koncem leta, ko sta državi poročali o številnih napadih na energetsko infrastrukturo in civilne cilje.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Rusko ministrstvo za obrambo je objavilo videoposnetek, ki po njihovih trditvah prikazuje prestrezanje ukrajinskega brezpilotnega letalnika v bližini rezidence predsednika Vladimirja Putina v Valdaju v Novgorodski oblasti. Po navedbah Moskve so njihove obrambne sile nevtralizirale dron približno 360 kilometrov severno od ruske prestolnice. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in prizadevanj za dosego mirovnega dogovora v Ukrajini. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pred tem Ukrajino obtožil, da je v noči na 29. december 2025 izvedla obsežen napad z 91 droni, katerih tarča naj bi bila prav omenjena državna rezidenca. Ukrajinska stran je vpletenost v dogodek kategorično zanikala, predsednik Volodimir Zelenski pa je poudaril, da za ruske trditve ni nobenih dokazov. Zahodni zavezniki, vključno z ZDA, so prav tako izrazili dvome o pristnosti ruskih obtožb, medtem ko sta Kitajska in Indija pozvali k deeskalaciji razmer.

Kanadski premier Mark Carney je izjavil, da se je danes pogovarjal z evropskimi voditelji o najnovejših prizadevanjih za spodbujanje varnosti in okrevanja Ukrajine. Carney je to sporočil na družbenih omrežjih, kjer je poudaril sodelovanje Kanade in Evrope.

Po navedbah ruskih oblasti je Ukrajina izvedla napad z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dogodek označil za dejanje državnega terorizma in napovedal zaostritev pogajalskih izhodišč. Kljub resnim obtožbam iz Kremlja pa zahodni zavezniki, vključno z veleposlanikom ZDA pri zvezi Nato, Whitakerjem, izražajo močan dvom o resničnosti teh navedb. Analitiki opozarjajo, da bi lahko šlo za rusko operacijo pod lažno zastavo, ki bi Moskvi služila kot izgovor za stopnjevanje agresije ali vplivanje na mednarodno javno mnenje. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe odločno zanikal in poudaril, da Ukrajina ne izvaja napadov na takšne cilje. Ameriški predsednik Donald Trump je bil o dogodku obveščen neposredno s strani Putina, pri čemer je izrazil ogorčenje, kar kaže na kompleksen preplet informacijske vojne med Moskvo, Kijevom in Washingtonom. Strokovnjaki ocenjujejo, da so trditve o ukrajinskem napadu na tako oddaljeno in varovano lokacijo tehnično in politično malo verjetne, vendar služijo notranjepolitičnim ciljem Kremlja za utrjevanje podpore vojni.

Ukrajinski predsednik Volodimir Selenski se je skupaj z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom pojavil pred novinarji v Mar-a-Lagu. Trumpova izjava je pri Selenskemu povzročila vidno začudenje, kar je sprožilo odzive na spletu, kjer so pohvalili njegovo "samokontrolo". Trump in Selenski sta srečanje zaključila s tiskovno konferenco.

Pripadniki goriškega deželnega poveljstva finančne straže (Guardia di Finanza) so v bližini meje s Slovenijo izvedli obsežno operacijo proti trgovini z drogami, v kateri so zasegli več kot 110 kilogramov čistega kokaina. Prepovedano snov so odkrili v tovornjaku s hrvaškimi registrskimi oznakami, ki je po prečkanju avtocestne cestninske postaje Moščenice (Lisert) vozil v smeri proti slovenski meji. Kljub navodilom finančnih stražnikov se voznik sprva ni ustavil, vendar so ga policisti kmalu zatem prisilili k postanku. Pri pregledu kabine tovornega vozila, ki je uradno prevažalo gradbeni material v Hrvaško, so s pomočjo službenih psov našli tri potovalne torbe, v katerih je bilo 101 zavoj kokaina. Zaradi suma neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami so aretirali voznika, državljana Srbije, ki so ga prepeljali v goriški zapor. Po ocenah preiskovalcev bi zasežena droga na črnem trgu dosegla vrednost približno 20 milijonov evrov. Operacija poudarja pomen stalnega nadzora na ključnih prometnih oseh v bližini državnih mej, kjer kriminalne združbe pogosto poskušajo pretovoriti prepovedane substance v sosednje države EU.

V ruskih obmejnih regijah Belgorod in Brjanjsk je prišlo do novih napadov z ukrajinskimi brezpilotnimi letali, ki so bili usmerjeni na civilna in gospodarska vozila. V mestu Grajvoron v Belgorodski oblasti je FPV-dron zadel osebno vozilo, pri čemer je bil huje ranjen moški, ki je kasneje v bolnišnici podlegel poškodbam. Guverner regije Vjačeslav Gladkov je potrdil smrt civilista in navedel, da so bili napadi usmerjeni neposredno na premikajoča se vozila. Poleg smrtne žrtve je bilo v regiji ranjenih še več drugih oseb. Istočasno so o incidentih poročali tudi iz Brjanjske oblasti, kjer sta bila v vasi Podlesni Novoselki napadena osebno vozilo in tovornjak za prevoz krme. Po besedah guvernerja Aleksandra Bogomaza sta bila v napadu ranjena dva voznika kmetijskega podjetja. Gre za nadaljevanje taktike uporabe kamikaze-dronov za napade na infrastrukturo in logistiko v neposredni bližini meje, kar povzroča stalno negotovost med lokalnim prebivalstvom in ovira kmetijske dejavnosti v regiji.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je posredovala v primeru kanadske državljanke Lauren Chen, ustanoviteljice podjetja Tenet Media, ki je bilo lani razkrinkano kot orodje ruske državne propagande. Chenovi je bil leta 2024 zaradi preiskave ameriškega zveznega urada FBI preklican delovni vizum, vendar se je po navedbah ameriških medijev med božičnimi prazniki vrnila v ZDA. Vrnitev v Nashville ji je omogočilo zunanje ministrstvo (State Department), pri čemer se je Chenova na družbenih omrežjih javno zahvalila novemu vodstvu FBI in administraciji za pomoč. Preiskava ministrstva za pravosodje iz septembra 2024 je razkrila, da je podjetje Tenet Media prejelo približno 10 milijonov dolarjev s strani ruske državne mreže RT. Namen financiranja je bil vplivanje na ameriško javno mnenje preko desničarskih vplivnežev, kot so Tim Pool, Benny Johnson in Dave Rubin. Čeprav Chenova in njen mož Liam Donovan v obtožnici nista bila neposredno obtožena kaznivih dejanj, so preiskovalci ugotovili, da sta sodelovala z uslužbenci mreže RT pri prikrivanju vira sredstev. Ponovna izdaja vizuma s strani Trumpovega zunanjega ministrstva je v javnosti že sprožila kritike o rahljanju nadzora nad tujim vmešavanjem v ameriški politični prostor.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim subjektom, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem. Hkrati je Donald Trump izjavil, da so ameriški uradniki ugotovili, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence z napadom dronom, kot je trdil Kremelj. Ameriški diplomat Volker pa je dejal, da si Putin želi zavzeti celotno Ukrajino, a mu ne bo uspelo. Potekalo je tudi srečanje med Zelenskim in Trumpom.

Ruska federacija je vložila pritožbo na odločitev avstrijskega sodišča, ki je odobrilo prisilno prodajo številnih ruskih nepremičnin v Avstriji. Med objekti, ki so predmet izvršbe, so stanovanjske stavbe na elitnih lokacijah na Dunaju in drugod, postopek pa je bil sprožen na zahtevo ukrajinskega državnega energetskega podjetja Naftogaz. Ruska stran se s pravnimi sredstvi zdaj poskuša upreti izvršbi, ki bi pomenila trajno izgubo državnega premoženja v korist ukrajinskega podjetja. Spor izvira iz mednarodne arbitražne odločbe, po kateri mora Rusija Naftogazu izplačati odškodnino za zaseženo premoženje po nezakoniti aneksiji Krima leta 2014. Ker Rusija dolga ni poravnala prostovoljno, je ukrajinsko podjetje začelo postopke za zaseg in prodajo ruskega državnega premoženja v tujini. Avstrijsko pravosodje je sprva ugodilo zahtevku za prodajo več kot 20 nepremičnin, vendar se bo postopek zaradi vložene pritožbe ruske strani zdaj nadaljeval pred višjimi instancami.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Ruska vojska je v sredo objavila videoposnetke in zemljevide, ki po navedbah Moskve služijo kot dokaz za ukrajinski napad z droni na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Rusko obrambno ministrstvo trdi, da je bilo v domnevnem napadu v noči na ponedeljek uporabljenih 91 brezpilotnih letalnikov, kar je Kijev že večkrat odločno zanikal. Objavljeni posnetki prikazujejo vojaka ob razbitinah drona in načrtovano pot leta, vendar Kremelj še ni ponudil neodvisno preverljivih dokazov za svoje obtožbe. Incident je močno zamajal optimizem glede mirovnih pogajanj, ki se je pojavil po nedavnem srečanju Donalda Trumpa in Volodimirja Zelenskega na Floridi. Trump je po navedbah poročil izrazil jezo nad domnevnim napadom in se sprva postavil na stran ruskih trditev, medtem ko je visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Kaja Kallas obtožila Rusijo, da z neutemeljenimi obtožbami namerno spodkopava mirovna prizadevanja. Ukrajinski uradniki trdijo, da gre za popolno izmišljotino Kremlja, namenjeno ustvarjanju izgovorov za nadaljnjo stopnjevanje agresije.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je ostro kritiziral ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolasa Madura. Medvedjev je dejanje označil za nezakonito uveljavljanje "prava močnejšega" (lex fortissimum) in poudaril, da Washington po teh dogodkih nima več niti formalne pravice do očitkov Rusiji glede njenih mednarodnih potez. Po njegovem prepričanju bo takšno ravnanje povzročilo val sovražnosti do ZDA v celotni Latinski Ameriki. Ruski uradnik je v svojem nagovoru neposredno povezal razmere v Venezueli z vojno v Ukrajini. Izjavil je, da bi lahko Združene države Amerike podoben scenarij nasilne odstranitve z oblasti ponovile v primeru ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki mu je po ruskem tolmačenju potekel mandat. Medvedjev trdi, da je odstranitev Zelenskega le še vprašanje časa, pri čemer je poudaril, da ima Washington v Kijevu še več razlogov za posredovanje kot v Caracasu. Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je prav tako odzval na dogajanje in rusko reakcijo označil za pričakovano in primerno. Vučić je ocenil, da bi bilo nerealno pričakovati neposredno vojaško posredovanje Rusije v tako oddaljeni državi, kot je Venezuela. Medvedjev pa je ob koncu kritično ocenil tudi vlogo Organizacije združenih narodov, ki po njegovem mnenju nima dejanskega vpliva na reševanje tovrstnih kriz.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom sporočil, da Rusija verjame v vojaško zmago v Ukrajini, kjer ofenziva traja že skoraj štiri leta. Medtem ko je Putin pozival k narodni enotnosti in podpori herojem na fronti, je ruska vojska pod vodstvom generala Valerija Gerasimova začela izvajati nove ukaze o vzpostavitvi globokih varovalnih pasov v ukrajinskih regijah Sumi in Harkov. Namen teh območij naj bi bila zaščita ruskih obmejnih naselij pred ukrajinskimi napadi, kar nakazuje na namero Moskve po trajnem nadzoru nad zasedenimi ozemlji. Na mednarodnem prizorišču je nekdanji ameriški predsednik Donald Trump delil kritičen zapis, ki za neuspeh mirovnih pogajanj neposredno krivi Putina in njegovo retoriko. Trumpovo stališče sovpada z informacijami ameriških varnostnih organov, ki so zavrnili ruske trditve o ukrajinskem poskusu atentata na Putina z droni. Razmere na terenu ostajajo napete, saj Rusija poroča o smrtonosnem ukrajinskem napadu z droni na civilne objekte v regiji Herson med novoletnim praznovanjem, kar je dodatno ohladilo diplomatska prizadevanja za mir.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je razkril, da so posamezniki znotraj ruskih struktur Vladimirju Putinu predlagali uporabo novega raketnega sistema srednjega dosega Orešnik za napade na ključne centre odločanja v Ukrajini. Po Lukašenkovih besedah je ruski predsednik te predloge kategorično zavrnil, kljub temu da Rusija razpolaga z vsemi tehničnimi zmožnostmi za uničenje rezidenc ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Lukašenko je v svoji izjavi poudaril, da Rusija natančno pozna lokacije vseh strateških objektov in rezidenc v Ukrajini, vendar se je Putin odločil za zadržanost. Te navedbe prihajajo v času povečanih napetosti po decembrskih obtožbah Moskve, da je Ukrajina z droni napadla Putinovo rezidenco v Novgorodski oblasti. Beloruski voditelj je s tem želel izpostaviti Putinovo domnevno preudarnost sredi pozivov k stopnjevanju vojaških dejavnosti, hkrati pa je poslal jasno opozorilo o uničevalni moči ruskega arzenala.