Generalna skupščina Združenih narodov je v torek uradno potrdila redni programski proračun organizacije za leto 2026, ki bo znašal 3,45 milijarde ameriških dolarjev. Odločitev so po intenzivnih pogajanjih sprejeli predstavniki 193 držav članic, sredstva pa bodo namenjena financiranju treh ključnih stebrov delovanja svetovne organizacije: zagotavljanju miru in varnosti, spodbujanju trajnostnega razvoja ter varovanju človekovih pravic. Sprejeti znesek vključuje nekatere varčevalne ukrepe, saj odraža predlog generalnega sekretarja o zmanjšanju finančnih sredstev za približno 15 odstotkov. Sprejetje proračuna je sledilo pomembni reformni pobudi, imenovani UN80, katere cilj je posodobitev delovanja Združenih narodov ob njihovi prihajajoči 80. obletnici. Kljub znižanju sredstev bo organizacija še naprej opravljala svoje osnovne naloge po vsem svetu. Postopek potrjevanja je v New Yorku potekal zadnji dan koledarskega leta, kar poudarja nujnost dogovora za neometano delovanje mednarodne diplomacije v prihodnjem obdobju.

Z začetkom leta 2026 so v več ameriških zveznih državah, med katerimi izstopata Kalifornija in New Jersey, pričeli veljati novi zakonski predpisi, ki prinašajo spremembe na področjih delovne zakonodaje, davčne politike in infrastrukture. V Kaliforniji se je minimalna urna postavka povišala na 16,90 dolarja, zakonodajne novosti pa zajemajo tudi področja varstva živali in prepovedi uporabe plastičnih vrečk. Podobne prilagoditve so izvedli v New Jerseyju, kjer se je poleg minimalne plače zvišal tudi davek na gorivo, uvedene pa so bile višje cestnine za mostove na reki Delaware. Spremembe so del širšega vala reform, ki so z letom 2026 zajele več delov Združenih držav Amerike in vključujejo prilagoditve socialnih prejemkov ter davčnih olajšav. V New Jerseyju so nove določbe usmerjene predvsem v zagotavljanje proračunskih sredstev za infrastrukturne projekte, medtem ko kalifornijska zakonodaja sledi trendom okoljske vzdržnosti in socialne varnosti najnižje plačanih delavcev. Te reforme so tesno povezane z zveznimi napovedmi davčne uprave o prilagoditvah olajšav za poslovne stroške, kar neposredno vpliva na gospodarsko okolje v teh zveznih državah.

Evropski bančni sektor se pripravlja na obsežno prestrukturiranje, saj naj bi po poročanju časnika Financial Times v naslednjih petih letih zaradi uvajanja umetne inteligence in zapiranja fizičnih poslovalnic ukinili več kot 200.000 delovnih mest. Analitiki pri investicijski banki Morgan Stanley ocenjujejo, da bo tehnološki napredek močno spremenil naravo dela v finančnih institucijah, kjer bodo rutinske naloge in administrativni procesi vse pogosteje avtomatizirani. Trend zmanjševanja števila zaposlenih v bankah ni nov, vendar ga razvoj generativne umetne inteligence bistveno pospešuje. Poleg tehnoloških inovacij k zmanjševanju števila osebja prispeva tudi spreminjanje navad potrošnikov, ki vse pogosteje uporabljajo digitalne storitve, kar banke sili v zapiranje nerentabilnih poslovalnic. Finančne institucije s temi ukrepi zasledujejo predvsem večjo stroškovno učinkovitost in digitalno preobrazbo v močno konkurenčnem okolju.

Ameriško ministrstvo za zdravje in socialne zadeve (HHS) je uradno zamrznilo vsa zvezna sredstva, namenjena otroškemu varstvu v zvezni državi Minnesota. Odločitev o prekinitvi izplačil, ki na letni ravni znašajo približno 185 milijonov ameriških dolarjev, je posledica obsežne preiskave domnevnih sistemskih goljufij pri porabi davkoplačevalskega denarja. Ukrep je sprožil videoposnetek konservativnega vplivneža, ki je trdil, da so nekateri centri za otroško varstvo prejemali sredstva, čeprav so bili v resnici prazni. Preiskovalci zdaj preverjajo resničnost navedb o fiktivnem varstvu otrok. Medtem ko vplivnež trdi, da v določenih centrih ni bilo otrok, so se pojavili nasprotni dokazi. Televizijska mreža CBS News je pridobila posnetke nadzornih kamer enega izmed centrov, ki prikazujejo otroke pri prihodu v varstvo prav na dan, ko je nastal sporni videoposnetek. Zvezni uradniki kljub temu vztrajajo pri zamrznitvi sredstev, dokler preiskava ne bo v celoti razjasnila okoliščin in ugotovila, ali je prišlo do zlorab javnih financ.

Ministrstvo za finance ZDA je uvedlo nove omejevalne ukrepe proti štirim podjetjem in štirim naftnim tankerjem, ki so povezani z venezuelsko naftno industrijo. Administracija takratnega predsednika Donalda Trumpa je s tem korakom dodatno zaostrila gospodarski pritisk na Caracas, saj so bila omenjena podjetja neposredno vključena v trgovanje z venezuelsko nafto. Ameriške oblasti so plovila uradno razglasile za blokirano lastnino, kar pomeni prepoved kakršnih koli transakcij z njimi v okviru ameriškega finančnega sistema. Novi ukrepi so del širše strategije onemogočanja izvoza energentov, ki predstavljajo glavni vir prihodkov za venezuelsko vlado. Washington trdi, da so te sankcije nujne za preprečevanje izogibanja obstoječim embargom in za omejevanje sredstev, ki jih režim uporablja za ohranjanje oblasti. Podjetja, ki so se znašla na seznamu, delujejo predvsem v logističnem in transportnem delu naftne panoge, njihova sredstva pod jurisdikcijo ZDA pa so bila zamrznjena.

Ameriško finančno ministrstvo je napovedalo sankcije proti štirim podjetjem, ki so vpletena v prevoz venezuelske nafte. Ukrep naj bi povečal pritisk na vlado Nicolása Madura. Donald Trump je tudi napovedal blokado tankerjev, ki plujejo v in iz Venezuele, ZDA pa so okrepile vojaške operacije.

Ministrstvo za finance ZDA je uvedlo nove sankcije proti štirim podjetjem in pripadajočim naftnim tankerjem, ki naj bi režimu Nicolása Madura pomagali pri izogibanju mednarodnim omejitvam. Po navedbah Washingtona so omenjena podjetja in plovila vpletena v prevoz venezuelske nafte, s čimer financirajo delovanje tamkajšnje vlade. Ta poteza predstavlja najnovejši korak v strategiji stopnjevanja pritiska na Caracas, s katero želijo ZDA omejiti finančne vire Madurovega režima. Ukrepi vključujejo blokado premoženja teh podjetij pod ameriško jurisdikcijo in prepoved poslovanja z njimi. Washington trdi, da so te entitete ključne za vzdrževanje nezakonite trgovine z energenti, ki predstavlja hrbtenico venezuelskega gospodarstva pod trenutnim vodstvom. Odločitev sledi predhodnim prizadevanjem za osamitev Madura in podporo opozicijskim silam, ki si prizadevajo za politično tranzicijo v državi. Današnji ukrepi so neposredno povezani z decembrskim zaostrovanjem sankcij, ko so ZDA ciljale na ožji krog predsednikove družine.

Glavni ameriški borzni indeksi so zadnji trgovalni dan leta 2025 končali z upadom vrednosti, vendar so na letni ravni zabeležili močno rast. Industrijski indeks Dow Jones je v sredo izgubil 303,77 točke, kar odraža previdnost vlagateljev pred vstopom v novo leto. Nihanje trgov so v preteklem letu zaznamovale predvsem negotovosti glede carinske politike predsednika Donalda Trumpa in izjemen razmah tehnologij umetne inteligence, ki so spodbujale naložbe v tehnološki sektor. Kljub negativnemu zaključku leta so vsi trije ključni indeksi na Wall Streetu leto 2025 končali z dvomestno rastjo. Vlagatelji so se čez leto spopadali z različnimi makroekonomskimi pritiski, vendar je optimizem glede tehnološkega napredka prevladal nad geopolitičnimi tveganji. Analitiki ocenjujejo, da so bili rezultati leta 2025 eni izmed najuspešnejših v zadnjem obdobju, kar postavlja visoka pričakovanja za prihodnje proračunsko obdobje.

Zvezna država Michigan je 1. januarja 2026 uvedla nov 24-odstotni trošarinski davek na veleprodajo konoplje, kar je povzročilo povečan obisk v lokalnih prodajalnah. Kupci so se pred uveljavitvijo nove zakonodaje odločili za večje nakupe zalog, da bi se izognili pričakovanemu povišanju cen na drobno. V veleprodajni trgovini Olswell Cannabis v mestu Grand Rapids so na prvi dan novega leta že poročali o povečanem prometu in logističnih prilagoditvah. Namen nove dajatve je zbiranje sredstev za javno infrastrukturo, saj oblasti pričakujejo, da bo ukrep v proračun prinesel približno 420 milijonov dolarjev. Ta sredstva bodo v celoti namenjena izboljšavam in vzdrževanju cestnega omrežja v državi. Kljub optimizmu uradnikov glede proračunskih prihodkov pa predstavniki industrije opozarjajo na morebitne negativne posledice za trg. Visoka obdavčitev bi lahko manjše pridelovalce potisnila v finančne težave, hkrati pa obstaja nevarnost, da se bo del potrošnikov zaradi višjih cen preusmeril na nereguliran črni trg.

Z začetkom leta 2026 je devetnajst zveznih držav v Združenih državah Amerike uveljavilo povišanje minimalnih plač, kar neposredno vpliva na več kot 8,3 milijona delavcev. Najvišjo minimalno urno postavko v državi ohranja zvezna država Washington, kjer so plačo zvišali na 17,13 dolarja, tesno pa ji sledita New York s 17 dolarji v izbranih regijah ter Connecticut s 16,94 dolarja. Do povišanj prihaja predvsem zaradi zakonskih določil o letnem usklajevanju z inflacijo, ki so jih sprejeli v različnih delih države, da bi ohranili kupno moč prebivalstva. Medtem ko nekatere države, kot sta Arizona in Colorado, beležita zmerne dvige na približno 15 dolarjev na uro, zvezna država Pennsylvania ostaja pri zveznem minimumu 7,25 dolarja, ki se ni spremenil že več kot 17 let. V Kaliforniji se je minimalna plača povzpela na 16,90 dolarja, v Ohiu pa na 11 dolarjev. Odzivi na te spremembe so mešani; delavci pozdravljajo višje dohodke v času naraščajočih življenjskih stroškov, medtem ko nekateri lastniki podjetij opozarjajo na povečane stroške dela, ki bi lahko vodili do povišanja cen storitev in izdelkov.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek ponovno izpostavil pomen svoje carinske politike v času, ko vrhovno sodišče Združenih držav Amerike presoja o njeni zakonitosti. Trump je poudaril, da bi bila izguba pristojnosti za uvajanje uvoznih dajatev na trgovinske partnerje uničujoč udarec za nacionalno varnost in blaginjo države. Po njegovih besedah so carine prinesle izjemne koristi, ki so po njegovem mnenju brez primere v zgodovini ZDA. Izjave prihajajo v obdobju povečanih napetosti na svetovnih trgih, ki so se začele stopnjevati avgusta 2025, ko je ameriška administracija uvedla nove carinske stopnje za več držav. Trump trdi, da so carine nujno orodje za obravnavanje držav, ki z Združenimi državami Amerike ravnajo nepravično. Kljub kritikam s strani Kitajske in negotovosti na azijskih borzah predsednik vztraja pri svoji protekcionistični drži, ki jo neposredno povezuje z obrambnimi zmogljivostmi države.

Hilton Worldwide Holdings je odstranil hotel v Minneapolisu iz svojega sistema, potem ko je hotel zavrnil sprejem rezervacij agentov Immigration and Customs Enforcement (ICE). Odločitev je sledila ogorčenju na spletu, ker hotel ni dovolil agentom ICE rezervirati sob.

Ameriška zvezna služba maršalov (USMS) je po poročanju specializiranih medijev prodala bitcoine v vrednosti 6,3 milijona ameriških dolarjev, ki sta jih v okviru priznanja krivde državi predala razvijalca denarnice Samourai Wallet, Keonne Rodriguez in William Lonergan Hill. S tem dejanjem naj bi ministrstvo za pravosodje (DOJ) kršilo izvršni ukaz številka 14233, ki ga je izdal predsednik Donald Trump. Ta ukaz namreč določa, da morajo biti bitcoini, pridobljeni s kazenskim ali civilnim odvzemom premoženja, del strateških rezerv Združenih držav Amerike v tej kriptovaluti. Dokument o likvidaciji sredstev, ki ga je pridobila revija Bitcoin Magazine, razkriva, da sta se obtoženca strinjala s prenosom sredstev, ki naj bi bila nato prodana ali pa so bila že unovčena. Če se navedbe o prodaji potrdijo, bi to pomenilo, da je tožilstvo južnega okrožja New Yorka (SDNY) delovalo v nasprotju z neposrednimi navodili zvezne vlade. Dogodek sproža vprašanja o usklajenosti delovanja pravosodnih organov z novo državno strategijo glede digitalnih sredstev, ki jo zagovarja trenutna administracija.

Zvezni regulatorji za varnost cevovodov so podjetju Third Coast Midstream naložili globo v višini 9,6 milijona dolarjev zaradi obsežnega razlitja nafte v Mehiškem zalivu leta 2023. Gre za najvišjo posamično kazen v zgodovini Agencije za varnost cevovodov in nevarnih snovi (PHMSA), ki je bila izrečena po iztekanju približno 4,1 milijona litrov nafte v bližini obale Louisiane. Preiskava je razkrila, da podjetje s sedežem v Houstonu ni vzpostavilo ustreznih postopkov za ukrepanje v sili, kar je po mnenju nadzornih organov privedlo do sistemske odpovedi pri zagotavljanju varnostnih predpisov. Kljub rekordnemu znesku globa predstavlja le majhen delež letnih prihodkov podjetja, ki upravlja z okoli 3000 kilometri cevovodov. Kritiki in okoljevarstvene organizacije opozarjajo, da kazen, ki znaša manj kot tri odstotke ocenjenega letnega dobička podjetja, morda ne bo zadostovala kot odvračilni dejavnik. Poudarjajo, da bi morale biti sankcije finančno dovolj obremenilne, da bi podjetja spodbudile k prednostnemu vlaganju v varnost namesto plačevanja kazni za kršitve, ki povzročajo nepopravljivo okoljsko škodo.

Svetovni finančni trgi so leto 2026 začeli v znamenju negotovosti, saj vlagatelji pozorno spremljajo prihodnje korake ameriške centralne banke Federal Reserve in napovedane odločitve vrhovnega sodišča glede carin. Kljub temu da se je inflacija v Združenih državah Amerike znižala z vrhov iz leta 2022, gospodarska rast pa ostaja presenetljivo stabilna, ameriška gospodinjstva še vedno izražajo zaskrbljenost glede prihodnosti. Federal Reserve je leto 2025 zaključila s tretjim zaporednim znižanjem ključne obrestne mere, kar je sprožilo razprave o morebitnem koncu cikla sproščanja denarne politike v času, ko se pričakujejo nove odločitve predsednika Donalda Trumpa. Istočasno se Indija pripravlja na objavo proračuna za leto 2026, pri čemer analitiki pričakujejo premik od agresivnih kapitalskih naložb države k ukrepom za spodbujanje zasebne porabe in okrevanje podeželskega povpraševanja. V Kanadi je domača valuta oslabela v primerjavi z ameriškim dolarjem, kar je posledica nizkih cen nafte in trdnega položaja zelenca. Čeprav podatki o indeksu nakupnih menedžerjev (PMI) v ZDA kažejo na upočasnitev rasti v storitvenem sektorju, ameriški dolar ohranja svojo prevlado na valutnih trgih, medtem ko globalni investitorji iščejo varnost v luči morebitnih trgovinskih vojn in carinskih omejitev.

Svetovni gospodarski akterji so leto 2026 pričakali z mešanimi občutki, saj stabilizacija trgov po dolgem obdobju inflacije prinaša nove izzive na področju zaposlovanja in sektorske rasti. V Pakistanu se država po obdobju hude nestabilnosti sooča z omejitvami, ki jih prinašajo programi Mednarodnega denarnega sklada. Gospodarski strokovnjaki opozarjajo, da bi morala država za uspešno vključevanje treh milijonov novih iskalcev zaposlitve letno dosegati vsaj šestodstotno gospodarsko rast, sicer se bo v družbi povečalo nezadovoljstvo. Trenutni trendi nizke rasti in naraščajoče brezposelnosti Pakistan postavljajo v položaj tvegane družbene nestabilnosti. Podobno negotovost opazujemo v Združenih državah Amerike, kjer se je stopnja brezposelnosti novembra povzpela na 4,6 odstotka, kar je znatno več od 4,2 odstotka v letu 2024. Čeprav ameriška centralna banka napoveduje znižanje stopnje brezposelnosti proti koncu leta 2026, nekateri kazalniki že nakazujejo na možnost recesije na trgu dela. Hkrati v Južni Koreji guverner centralne banke Rhee Chang-yong opozarja na strukturna neravnovesja. Brez upoštevanja tehnološkega sektorja bi bila korejska gospodarska rast letno omejena na le 1,4 odstotka, kar po njegovih besedah ni vzdržen model okrevanja, dodatne skrbi pa povzroča tudi šibka vrednost domače valute.

Poleg že znanih 22 zveznih držav, ki so v začetku leta 2026 zvišale minimalno plačo, so se pridružile tudi Kalifornija in Connecticut. V Kaliforniji se bo minimalna plača zvišala na podlagi senatnega zakona SB 3, medtem ko se bo v Connecticutu prav tako zvišala državna minimalna plača.

Potek podaljšanih davčnih olajšav, ki so zniževale stroške zdravstvenega zavarovanja v okviru Zakona o dostopni oskrbi (Affordable Care Act), je povzročil zvišanje stroškov zdravstvenega zavarovanja za milijone Američanov. Kritiki, vključno s kongresnimi demokrati, so za to okrivili republikance.

Leto dni po začetku novega mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa ameriško gospodarstvo presega napovedi strokovnjakov in prehiteva ostale članice skupine G7. Kljub začetnim strahovom pred visoko inflacijo in gospodarskim upadom zaradi trgovinskih carin se je donosnost desetletnih državnih obveznic znižala na 4,1 odstotka, država pa beleži močno rast ob sočasni fiskalni konsolidaciji. Medtem ko ZDA krepijo svoj položaj, se Indija pripravlja na leto 2026 s pričakovano nizko inflacijo, ki naj bi ostala v ciljnem območju med dvema in šestimi odstotki. Indijske oblasti načrtujejo posodobitev metodologije indeksa potrošniških cen, k stabilnosti pa so prispevali predvsem nižji stroški hrane in znižanje davka na blago in storitve (GST). Na valutnih trgih par EUR/JPY ostaja stabilen pod ravnjo 184,00, medtem ko Japonska centralna banka (BoJ) nakazuje nadaljnje zaostrovanje denarne politike. Decembrski dvig ključne obrestne mere na 0,75 odstotka predstavlja najvišjo raven v zadnjih 30 letih, nekateri člani sveta banke pa vidijo potrebo po dodatnih povišanjih v bližnji prihodnosti. Japonska finančna ministrica Satsuki Katayama je poudarila, da ima država proste roke pri odzivanju na prekomerna nihanja jena, kar bi lahko v kombinaciji z višjimi obrestnimi merami dodatno okrepilo japonsko valuto v primerjavi z evrom.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ostro nastopil proti udeležencem množičnih protestov in izjavil, da morajo biti "izgredniki postavljeni na svoje mesto". To so bili prvi javni komentarji 86-letnega voditelja, odkar so državo zajeli nemiri, ki jih je sprožilo nezadovoljstvo nad propadajočim gospodarstvom in visoko inflacijo. Hamenejeva izjava po mnenju analitikov pomeni neformalno zeleno luč varnostnim silam za agresivnejše zatiranje demonstracij, ki so v zadnjem tednu resno pretresle stabilnost islamske republike. Nasilje med spopadi protestnikov in režimskih sil se stopnjuje, po zadnjih podatkih pa je število smrtnih žrtev naraslo na najmanj deset. Val nezadovoljstva se je iz Teherana razširil tudi v druge province, pri čemer protestniki zahtevajo odgovornost oblasti za gospodarsko stagnacijo. Režim v Teheranu ob tem zavrača zunanjo kritiko in dogodke označuje za delovanje sovražnih elementov, kar dodatno zaostruje napetosti v regiji.

Venezuelske oborožene sile so v nedeljo uradno priznale podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno voditeljico države, je v televizijskem nagovoru potrdil obrambni minister Vladimir Padrino López. Odločitev vojaškega vrha sledi ameriški operaciji, v kateri je bil pridržan dosedanji predsednik Nicolás Maduro, velik del njegovega varnostnega osebja pa ubit. Rodríguezova, ki jo je na položaj imenovalo venezuelsko vrhovno sodišče, je zahtevala takojšnjo izpustitev Madura in njegove soproge Cilie Flores, ki so ju zajele ameriške specialne enote. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je v nedeljo podal presenetljivo izjavo, v kateri je ocenil, da je z Delcy Rodríguez v obdobju povolilnega prehoda mogoče sodelovati. Kljub predhodnim opozorilom predsednika Donalda Trumpa, da bo Rodríguezova nosila posledice v primeru neustreznega ravnanja, izjave Rubia nakazujejo na morebitno spremembo v strategiji Združenih držav Amerike do venezuelske prehodne oblasti. Razmere v državi ostajajo napete, medtem ko mednarodna skupnost spremlja poteze nove začasne predsednice, ki jo je Maduro v preteklosti opisoval kot ključno zaveznico režima.

Donald Trump je izdal novo opozorilo Iranu glede vladnih ukrepov proti protestnikom, ki v državi potekajo že več kot teden dni. Iranski uradniki so izrazili zaskrbljenost zaradi ameriškega posredovanja v Venezueli, saj se bojijo, da bi Washington lahko ciljal na Iran zaradi notranjih nemirov.

Avtomobilski sektor se pripravlja na leto 2026, ki bo prineslo pomembne premike v zakonodaji, obdavčitvi in tehnološkem razvoju. V Združenem kraljestvu so strokovnjaki pozvali vlado k jasni opredelitvi glede prepovedi prodaje novih bencinskih in dizelskih vozil do leta 2030, potem ko je Evropska unija omilila svoja stališča za leto 2035. EU bo namreč dovolila uporabo motorjev z notranjim zgorevanjem tudi po tem datumu, če bodo ti uporabljali e-goriva ali biogoriva, kar povzroča negotovost pri britanskih potrošnikih in proizvajalcih. Hkrati se v letu 2026 napovedujejo obsežne spremembe na področju dajatev. V Združenem kraljestvu bodo s 1. aprilom 2026 povišali trošarine na vozila (VED) v skladu z indeksom maloprodajnih cen, kar bo vplivalo na milijone lastnikov avtomobilov, kombijev in motornih koles. Posebne spremembe čakajo lastnike električnih vozil, ki bodo po novem plačevali tri penije na miljo, v Londonu pa se bo januarja 2026 zvišala pristojbina za vstop v središče mesta z 15 na 18 funtov, pri čemer električna vozila ne bodo več povsem oproščena plačila. Na trgu vozil se obetajo številne novosti, saj proizvajalci, kot sta Mercedes-Benz in Kia, napovedujejo nove modele SUV in limuzin z naprednimi digitalnimi vmesniki. Kitajski tehnološki velikan Xiaomi načrtuje razširitev svoje ponudbe z modeli EREV (električna vozila s podaljšanim dosegom), ki vključujejo majhen bencinski motor kot generator, s čimer želijo nasloviti strah uporabnikov pred prazno baterijo na daljših poteh.

Kitajsko tehnološko podjetje ByteDance, ki ima v lasti priljubljeno platformo TikTok, namerava v letu 2026 investirati približno 14 milijard ameriških dolarjev (100 milijard kitajskih juanov) v nakup naprednih čipov za umetno inteligenco ameriškega proizvajalca Nvidia. Po poročanju časnika South China Morning Post je izvedba tega ambicioznega načrta neposredno odvisna od odločitve prihajajoče ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa glede izvoznih dovoljenj za procesorje H200 na kitajski trg. Načrtovana investicija znatno presega letošnje izdatke podjetja za strojno opremo AI, kar kaže na intenzivna prizadevanja kitajskih podjetij za ohranitev konkurenčnosti na področju generativne umetne inteligence kljub zaostrenim trgovinskim omejitvam. Ameriška vlada je v preteklosti že omejila izvoz najzmogljivejših Nvidiinih izdelkov na Kitajsko, kar je podjetje prisililo v razvoj prilagojenih in manj zmogljivih različic za tamkajšnji trg. ByteDance se zdaj nadeja, da bo z novo generacijo procesorjev H200 lahko posodobil svoje podatkovne centre in izboljšal algoritme. Vendar pa analitiki opozarjajo, da bo ključno vlogo igrala geopolitična dinamika med Washingtonom in Pekingom, saj bi lahko morebitne nove carine ali strožji tehnološki embargo popolnoma onemogočili uresničitev teh poslovnih načrtov.

Strokovnjaki na področju tehnologije in vplivni komentatorji so v luči hitrega napredka umetne inteligence (UI) pozvali k strožjemu upravljanju in postavljanju meja pri uporabi te tehnologije v poslovnem in zasebnem svetu. Elaine Barsoom, nekdanja vodja za inovacije v podjetju Nike, je na sejmu JBiz Expo poudarila, da se svet spopada z vse večjo napetostjo med tehnološkimi zmogljivostmi in človeško presojo. Po njenih besedah je ključno vprašanje, kolikšen del odločanja, ki zahteva človeško razmišljanje, smo pripravljeni prepustiti avtomatiziranim sistemom. Sočasno je ameriški voditelj Glenn Beck izrazil močno zaskrbljenost glede prihodnosti in napovedal, da bo svet že v osemnajstih mesecih neprepoznaven. Izpostavil je razvoj tako imenovanih 'AI agentov', ki bodo sposobni samostojno upravljati s financami in pogajanji, ter opozoril na primere, ko so sistemi UI v varnostnih testih že začeli kazati zavajajoče vedenje. Razpravljavci poudarjajo nujnost vzpostavitve regulativnih okvirov, ki bi preprečili zlorabe in zaščitili človeško avtonomijo pred avtonomnimi digitalnimi sistemi, ki se razvijajo hitreje kot zakonodaja.

Gospodarska dejavnost v Združenih državah Amerike je decembra 2025 pokazala prve resnejše znake popuščanja, saj je indeks nabavnih menedžerjev (PMI) v storitvenem sektorju znašal 52,5, kar je manj od pričakovanih 52,9. Čeprav panoga še vedno beleži rast, so novi poslovni prilivi narasli najpočasneje v zadnjih 20 mesecih, zaposlovanje pa je prvič po lanskem februarju stagniralo. Chris Williamson, glavni ekonomist pri S&P Global Market Intelligence, je ob tem opozoril, da odpornost ameriškega gospodarstva, ki je bila vidna v preteklih četrtletjih, začenja pokati. K upočasnitvi znatno prispevajo negativni učinki lani uvedenih carin, ki so povprečne uvozne dajatve zvišale z dveh na približno 17 odstotkov. Zaradi tega so se cene uvoženega blaga zvišale za štiri odstotke, kar otežuje prizadevanja Federal Reserve v boju proti inflaciji. Podjetja, ki so sprva sama prevzemala stroške carin, zdaj te postopoma prenašajo na potrošnike, kar zmanjšuje kupno moč in povzroča dolgoročno gospodarsko breme. Posebej izrazite so podražitve pri izdelkih, ki jih ZDA ne proizvajajo same, kot je kava, ter pri uvozu iz Kitajske.

Donald Trump je nakazal na možno novo intervencijo v tujini, s čimer je sprožil ugibanja o naslednji tarči njegove administracije po napadu na Venezuelo. Medtem se pojavljajo govorice, da ima Steve Bannon skrite motive pri promoviranju Trumpove kandidature za leto 2028.

Večina večjih azijskih borz, vključno s Tokiem in Seulom, je bila v sredo zaprta zaradi praznikov ob koncu leta in novega leta. Tiste borze, ki so ostale odprte, so imele mešano trgovanje.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je začelo uradno preiskavo in ocenjevanje prevzema zagonskega podjetja Manus, ki ga je za približno dve milijardi ameriških dolarjev kupila ameriška družba Meta Platforms. Preiskava je usmerjena v ugotavljanje, ali posel krši stroge kitajske predpise o nadzoru izvoza tehnologije in prenosu kritične intelektualne lastnine v tujino. Podjetje Manus, ki razvija napredne agente umetne inteligence, ima namreč kitajske korenine, kar v Pekingu vzbuja skrbi glede morebitnega odtekanja možganov in strateškega znanja. Oblasti v Pekingu so zaskrbljene, da bi takšni prevzemi spodbudili še več domačih zagonskih podjetij k selitvi dejavnosti na tuje trge, kar bi oslabilo kitajski tehnološki sektor. Po navedbah virov blizu ministrstva bi lahko revizija privedla do uradne blokade posla ali zahtev po spremembi pogojev prevzema. Gre za enega redkih primerov, ko Kitajska neposredno preverja nakup podjetja s strani ameriškega tehnološkega giganta zaradi vprašanj nacionalne varnosti in izvoznih omejitev. Dogajanje odraža stopnjevanje tehnološke tekme med Združenimi državami Amerike in Kitajsko, kjer obe državi vse pogosteje uporabljata regulatorne vzvode za zaščito ključnih inovacij na področju umetne inteligence. Meta se s temi zapleti srečuje v času, ko poskuša okrepiti svojo prevlado v razvoju avtonomnih sistemov, medtem ko Kitajska zaostruje nadzor nad vsem, kar bi lahko ogrozilo njeno tehnološko neodvisnost. Končna odločitev ministrstva bo pomemben signal za prihodnje čezmejne naložbe v sektorju visokih tehnologij.

Po novi analizi se pričakuje, da se bodo stroški najmanj 350 zdravil v ZDA dvignili leta 2026, kljub obljubam številnih proizvajalcev zdravil, da bodo ponudili ugodnejše cene pod novo Trumpovo administracijo.

Praznovalci po vsem svetu so z novoletnimi praznovanji obeležili konec leta 2025 in vstopili v leto 2026. Preteklo leto so zaznamovali predvsem politični in gospodarski pretresi, med katerimi so izstopale nove trgovinske carine, ki jih je uvedla administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ti ukrepi so močno vplivali na svetovne trgovinske tokove in mednarodne odnose, kar je povzročilo precejšnjo negotovost na finančnih trgih. Poleg gospodarskih vprašanj so leto 2025 zaznamovali tudi ključni geopolitični dogodki, vključno s premirjem v Gazi, ki je prineslo začasno olajšanje v regiji. Kljub temu pa so prizadevanja za dosego trajnega miru v Ukrajini ostala neizpolnjena, saj so se spopadi nadaljevali brez večjega preboja. Svetovna javnost je tako leto 2025 sklenila z mešanimi občutki upanja in skrbi glede stabilnosti v prihodnjem letu.

Argentinski predsednik Javier Milei je napovedal oblikovanje nove mednarodne zveze desetih držav, ki se bo osredotočala na boj proti socializmu in t. i. 'woke' ideologiji. Milei je v pogovoru za CNN pojasnil, da želi s partnerji zgraditi zavezništvo, ki bo zagovarjalo ideje svobode, pri čemer je socializem označil za 'rak rano' regije. Čeprav imen sodelujočih držav ni razkril, je v zadnjem obdobju okrepil stike z voditelji Paragvaja, Salvadorja in Hondurasa, hkrati pa si prizadeva za tesnejše vezi z Donaldom Trumpom, Viktorjem Orbanom in Giorgio Meloni. Istočasno je venezuelski predsednik Nicolás Maduro izrazil pripravljenost na normalizacijo odnosov z Združenimi državami Amerike. Maduro je izpostavil, da je Venezuela pripravljena na ameriške investicije v svoj naftni sektor pod pogoji, ki so primerljivi s tistimi podjetja Chevron. Poleg gospodarskega sodelovanja je ponudil tudi dialog o skupnem boju proti trgovini z drogami, kar predstavlja odmik od prejšnje ostre retorike, medtem ko se ameriška podjetja že pogajajo o morebitni ublažitvi sankcij iz obdobja Trumpove administracije.

Ameriški predsednik Donald Trump je tik pred napovedano uveljavitvijo ukrepa za eno leto odložil povišanje carin na uvoženo pohištvo. Carine v višini 30 odstotkov na določeno oblazinjeno pohištvo in 50 odstotkov na kuhinjske omarice bi morale začeti veljati danes ob polnoči, vendar je Bela hiša sporočila, da se njihova uveljavitev prestavlja na januar 2027. Odločitev naj bi bila sprejeta zaradi tekočih in produktivnih pogajanj o uvozu lesnih izdelkov z drugimi državami. Predstavniki pohištvene industrije so kljub temu izrazili zaskrbljenost glede pomanjkanja lastnih proizvodnih zmogljivosti v Združenih državah Amerike. Država je namreč močno odvisna od uvoza iz Kitajske, Mehike in Vietnama. Trump je že oktobra uvedel 10-odstotne carine na uvoz lesa ter 25-odstotne carine na pohištvo in kuhinjske elemente z namenom zaščite domače industrije, vendar strokovnjaki opozarjajo, da ameriški trg trenutno ne more nadomestiti tujih dobaviteljev brez znatnih motenj in povišanja cen za potrošnike.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v intervjuju za televizijsko postajo NBC napovedal nov strateški načrt za obnovo venezuelskega naftnega sektorja. Ameriškim naftnim podjetjem, ki bodo investirala v obnovo energetske infrastrukture v tej južnoameriški državi, je obljubil finančno nadomestilo oziroma rekompenzacijo za njihov vložek. Namen te poteze je spodbuditi zasebne investicije v državo, ki se že vrsto let spopada z gospodarsko krizo in propadanjem ključnih industrijskih panog. Napoved odraža Trumpova prizadevanja za krepitev ameriške energetske prevlade in geopolitičnega vpliva v regiji. S ponujenimi jamstvi želi Bela hiša zmanjšati tveganja za korporacije, ki bi vstopile na nestabilno venezuelsko tržišče. To odločitev so v naftni industriji sprejeli z odobravanjem, saj odpira možnosti za dolgoročno sodelovanje pri črpanju in predelavi surove nafte pod okriljem ameriških varnostnih in finančnih zagotovil. Poteza je tesno povezana z njegovo širšo zunanjo politiko, ki vključuje tudi nedavne trgovinske sporazume in prizadevanja za oživitev domačega trga.

Ameriški državni dolg je v začetku leta 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev. Nemško gospodarstvo je doživelo hud udarec v letu 2025, vlada Friedricha Merza pa je sprejela drastične ukrepe. V Pakistanu so uvedli stroge varčevalne ukrepe pod nadzorom IMF, ki so močno obremenili prebivalstvo. Združenje FAIFA je pozvalo k razveljavitvi visokih davkov na tobačne izdelke. V Veliki Britaniji pa se je finančni položaj najrevnejših gospodinjstev še poslabšal, odkar je Keir Starmer postal premier.

Kalifornija pripravlja uvedbo spornega davka na premoženje, ki bi leta 2026 neposredno prizadel najbogatejše prebivalce z neto premoženjem nad milijardo dolarjev. Predlog predvideva enkratno petodstotno obdavčitev, ki bi vključevala tudi nerealizirane dobičke, kar je sprožilo ostre odzive v kriptoindustriji in tehnološkem sektorju. Vodilni predstavniki teh panog opozarjajo, da bo takšen ukrep pospešil odliv kapitala in selitev talentov v države z ugodnejšo davčno politiko, medtem ko guverner Gavin Newsom trdi, da je ukrep nujen za dolgoročno stabilnost financiranja javnih storitev, zlasti zdravstva. Hkrati se v Evropi nekatere države trudijo ohraniti ali izboljšati svoj status davčnih oaz za digitalna sredstva. Ciper tako z letom 2026 načrtuje uvedbo posebnega davčnega režima za kripto borzne posrednike, ki bi prinesel znižano, osemodstotno davčno stopnjo na dobičke iz kriptovalut. Kljub privlačni stopnji pa reforma prinaša tudi izzive, saj se splošni davek od dohodkov pravnih oseb na otoku zvišuje na 15 odstotkov, obenem pa se krepijo regulativne zahteve in stroški skladnosti s pravili Evropske unije. Razmere v Kaliforniji in na Cipru odražajo širši globalni trend iskanja ravnovesja med obdavčitvijo ekstremnega bogastva in ohranjanjem tehnoloških inovacij.

Združene države Amerike so izvedle vojaške letalske napade na cilje v Venezueli, kar je povzročilo nenadno prekinitev letalskega prometa v celotni karibski regiji. Zaradi varnostnih ukrepov in zaprtja zračnega prostora je na otokih ostalo ujetih več tisoč turistov, ki se ne morejo vrniti v svoje domovine. Kot poroča britanski Daily Mail, so letalske družbe odpovedale številne polete, saj razmere v zračnem prostoru nad severnim delom Južne Amerike ostajajo nestabilne. Napetosti so povzročile logistični kaos v priljubljenih turističnih destinacijah, kjer lokalne oblasti in letališča poskušajo obvladati množice potnikov. Čeprav natančno število ujetih oseb še ni potrjeno, poročila kažejo na obsežne motnje, ki vplivajo na mednarodne povezave. Ameriška administracija operacij v Venezueli podrobneje še ni pojasnila, vendar so ukrepi neposredno vplivali na civilno letalstvo v širši regiji. Turisti so prisiljeni podaljšati svoje bivanje, medtem ko letalske družbe iščejo alternativne poti za evakuacijo potnikov izven neposrednega območja konflikta.

V Iranu so se nadaljevali množični protesti zaradi gospodarske krize in visoke inflacije, pri čemer je število smrtnih žrtev po navedbah aktivistov za človekove pravice naraslo na najmanj petnajst. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je v soboto prvič odzval na nemire in v televizijskem nagovoru poudaril, da se islamska republika ne bo vdala sovražniku. Hamenej je protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto, kar po mnenju opazovalcev pomeni zeleno luč varnostnim silam za agresivno zatrtje demonstracij. Napetosti so se dodatno zaostrile po izjavah predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki je napovedal pomoč protestnikom, če bo Teheran uporabil nasilje. Iranske oblasti so se na Trumpove grožnje odzvale z opozorili o morebitnih napadih na ameriške sile na Bližnjem vzhodu. Gre za najobsežnejše proteste v državi po letu 2022, sprožil pa jih je strm padec vrednosti nacionalne valute in drastično poslabšanje življenjskega standarda, kar je na ulice pognalo tako študente kot trgovce.

Analitiki in finančne institucije za leto 2026 napovedujejo umerjeno gospodarsko rast, pri čemer se verjetnost recesije v Združenih državah Amerike zdi majhna. Po ocenah Odbora za odprti trg zveznih rezerv (FOMC) naj bi se gospodarska rast v letu 2026 gibala med 2,1 in 2,5 odstotka. Čeprav bo rast zaposlovanja verjetno ostala počasna, bosta fiskalna politika in okrevanje po preteklih proračunskih blokadah vlade podpirala gospodarsko dejavnost. Strokovnjaki poudarjajo, da so tveganja za recesijo v veliki meri obvladana, razen v primeru nepredvidenih zunanjih dejavnikov, kot so nove pandemije ali ekstremni naravni pojavi. Globalna gospodarska podoba se je v zadnjih 45 letih korenito spremenila, saj so se moči prevesile od tradicionalnih zahodnih sil k novim rastočim trgom. Ta dolgoročni trend prehoda ekonomske moči dopolnjujejo trenutne napovedi, ki kažejo na stabilizacijo po obdobju visoke inflacije. Kljub optimizmu glede rasti BDP pa ostaja zaznaven razkorak med statističnimi kazalniki in dejanskim občutkom blaginje med prebivalstvom, kar bo ključni izziv za snovalce politik v prihodnjem letu.

Kitajska vojska je izvedla nenadne vojaške vaje okoli Tajvana, imenovane "Pravična misija-2025", z dejanskim streljanjem. Vaje so vključevale simulacije pomorskih napadov in zračnih obrambnih vaj na severnem in južnem delu Tajvana. Tajvanski uradniki so potrdili, da so kitajske vaje vodene s strani Centralne vojaške komisije in naj bi se končale ob 18. uri. Izvedba vojaških vaj je vplivala na več kot 800 mednarodnih letov.

Pilot Alaska Airlines, Brandon Fisher, ki je varno pristal z letalom Boeing 737 MAX-9 po izpadu vratne plošče, toži Boeing za 10 milijonov dolarjev. Trdi, da ga je Boeing neupravičeno obtožil za incident, čeprav je NTSB ugotovil, da so manjkali vijaki. Fisher meni, da je Boeing poskušal preložiti odgovornost, kljub pohvalam za njegovo herojsko dejanje.

V Teksasu so napovedali ohladitev, v delih Nove Mehike so se temperature ohladile tudi do 30 stopinj. Na Škotskem pričakujejo do 20 centimetrov snega. V Grčiji se obeta mrzel val s potencialno nizko snežno mejo v regiji Aten.

Trgovinski primanjkljaj Združenih držav Amerike se je v oktobru zmanjšal na 29,4 milijarde dolarjev, kar predstavlja padec za 18,8 milijarde dolarjev v primerjavi s septembrom. Po podatkih urada za popis prebivalstva in urada za ekonomsko analizo se je izvoz povečal na 302 milijardi dolarjev, medtem ko se je uvoz zmanjšal na 331,4 milijarde dolarjev. Na medletni ravni se je ameriški izvoz okrepil za 12 odstotkov, uvoz pa je upadel za štiri odstotke. Zmanjšanje uvoza gre pripisati predvsem prejšnjim hitrim nakupom uvoznikov, ki so se želeli izogniti napovedanim carinam. Nasprotno pa je Kanada v istem obdobju zabeležila trgovinski primanjkljaj v višini 583 milijonov kanadskih dolarjev, kar predstavlja preobrat glede na septembrski presežek v višini 243 milijonov dolarjev. Kanadski statistični urad poroča, da je rast uvoza presegla rast izvoza, pri čemer se je uvoz povečal za 3,4 odstotka na 66,2 milijarde dolarjev. Glavni dejavnik za povečanje uvoza je bil večji obseg uvoza elektronskih izdelkov in opreme. Ameriški trgovinski podatki kažejo tudi na občutno zmanjšanje primanjkljaja v menjavi s Kitajsko, ki se je s lanskih 28,1 milijarde dolarjev znižal na 14,9 milijarde dolarjev. Pri tem ostaja izvoz naftnih derivatov v ZDA v pozitivnem trendu rasti. Ti premiki v severnoameriški trgovini odražajo širše prilagajanje trgovinskih tokov v luči globalnih gospodarskih negotovosti in sprememb v tarifnih politikah.

Rusija je uradno zaprosila Združene države Amerike, naj prenehajo s preganjanjem naftnega tankerja, ki je bil namenjen v Venezuelo in zdaj beži pred ameriško obalno stražo v Atlantskem oceanu, kot poroča The New York Times.

Ameriško obrambno ministrstvo je objavilo, da je podjetje Lockheed Martin prejelo več kot 300 milijonov ameriških dolarjev vredno pogodbo za dobavo vojaške opreme Tajvanu. Pogodba naj bi zadovoljila nujne operativne potrebe tajvanskih letalskih sil. Objava sledi vojaškim vajam kitajske vojske okoli Tajvana konec decembra.

Posadka naftnega tankerja Bella 1, ki ga ZDA že skoraj dva tedna zasledujejo na odprtem morju, je na trup narisala rusko zastavo. Po poročanju CNN je tanker, ki je sprva plul proti Venezueli, obrnil smer, nakar so ga začele zasledovati ZDA.

Ameriški delniški indeksi so zadnji trgovalni dan leta 2025 zaključili z rahlim upadom, kljub temu pa so na letni ravni dosegli izjemne rezultate. Indeks S&P 500 je v letu 2025 zabeležil 39 rekordnih vrednosti in leto končal s približno 17-odstotno rastjo, kar predstavlja tretje zaporedno leto z dvomestnim donosom. Tehnološki indeks Nasdaq je pridobil 21,1 odstotka, industrijski indeks Dow Jones pa 13,4 odstotka. Glavno gonilo rasti je bilo optimistično pričakovanje glede umetne inteligence, čeprav so trge občasno pretresale negotovosti glede carin predsednika Donalda Trumpa in geopolitičnih napetosti. Na surovinah trgih se je zlato povzpelo nad 4350 dolarjev za unčo, kar je posledica pričakovanj o nadaljnjem zniževanju obrestnih mer v letu 2026 in napetosti med Izraelom in Iranom ter ZDA in Venezuelo. Nasprotno se je srebro soočilo s padci zaradi povišanih maržnih zahtev borze CME. Na valutnih trgih britanski funt in kanadski dolar ostajata stabilna v okolju nizkega obsega trgovanja pred novoletnimi prazniki, medtem ko ameriški dolar beleži najstrmejši letni upad po letu 2017. Analiza platforme za napovedovalne trge Polymarket je medtem razkrila, da je približno 70 odstotkov uporabnikov v letu 2025 ustvarilo izgubo, kar zrcali tveganja na področju maloprodajnega trgovanja s finančnimi instrumenti.

Tesla je izgubila naziv največjega proizvajalca električnih vozil, saj je prodaja padla že drugo leto zapored zaradi upora kupcev in konkurence. BYD je presegel Teslo po prodaji električnih vozil v letu 2025. Wall Street je leto 2026 začel optimistično, pri čemer je indeks S&P 500 zrasel za 0,4 %, Nasdaq pa za 1 %.

Vlada Združenih držav Amerike je tajvanskemu gigantu Taiwan Semiconductor Manufacturing Company (TSMC) izdala enoletno licenco za uvoz ameriške opreme za izdelavo polprevodnikov v njegove obrate v Nanjingu na Kitajskem. Odločitev največjemu pogodbenemu proizvajalcu čipov na svetu omogoča nemoteno delovanje tovarn in zagotavljanje dobav izdelkov na svetovnem trgu. Gre za ključno popustitev v okviru siceršnjih prizadevanj Washingtona za omejitev kitajskega dostopa do napredne tehnologije. Po navedbah podjetja TSMC bo nova odobritev preprečila prekinitve v proizvodnem procesu v provinci Jiangsu. Poleg tajvanskega podjetja sta podobna dovoljenja za svoje kitajske zmogljivosti prejela tudi južnokorejska proizvajalca Samsung Electronics in SK Hynix. Ta poteza kaže na pragmatičen pristop ameriške administracije, ki poskuša uravnotežiti nacionalno varnost s stabilnostjo globalnih dobavnih verig, hkrati pa popravlja odločitve iz preteklega leta, ko je bila dobava opreme začasno onemogočena.

Po novi analizi se pričakuje, da se bo v ZDA leta 2026 dvignila cena najmanj 350 zdravil, kljub obljubam številnih farmacevtskih podjetij o ugodnejših cenah v okviru nove administracije Donalda Trumpa.