V Iranu so se v začetku januarja 2026 stopnjevali množični protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki so prerasli v oster diplomatski spor med Teheranom in Washingtonom. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social objavil vrsto opozoril iranskim oblastem, kar je sprožilo buren odziv uradnega Teherana. Iranski uradniki so na Trgu Palestine v Teheranu postavili nov stenski napis z opozorilom ameriškim vojakom, s čimer so dodatno zaostrili retoriko v regiji. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpova opozorila Iranu sprožila notranjepolitične razprave. Republikanski kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo osredotočenost na Iran in poudaril, da bi se morale ZDA prednostno ukvarjati z domačimi težavami namesto z vmešavanjem v tuje krize. Napetosti so neposredna posledica decembrskih dogodkov, ko je Trump podprl možnost napadov na iranske jedrske objekte, kar je iranski predsednik Masud Pezeškian označil za nesprejemljivo agresijo, na katero bo Iran odgovoril s silo.

Nemški borzni indeks Dax je v sredo prvič v zgodovini presegel psihološko mejo 25.000 točk, vendar se je njegova rast v četrtek nekoliko umirila. Kljub spodbudnim podatkom iz nemške industrije, ki so indeks dopoldne potisnili celo nad 25.200 točk, so vlagatelji postali previdni. Ob polnoči se je vrednost indeksa Dax znižala za 0,1 odstotka in se ustalila pri 25.097 točkah, medtem ko je indeks srednje velikih podjetij MDax padel za 0,8 odstotka na 31.809 točk. Na upočasnitev rasti na evropskih trgih so močno vplivala dogajanja na ameriških borzah v New Yorku. Čeprav sta indeksa Dow Jones Industrial in S&P 500 sprva dosegala rekordne vrednosti, so se te pozneje znašle pod pritiskom. Glavni razlog za negotovost na trgih so bile izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki so se med drugim nanašale na orožarsko industrijo, kar je vneslo nemir med vlagatelje na obeh straneh Atlantika. Analitiki ocenjujejo, da bo meja 25.000 točk v kratkem času verjetno vzdržala, vendar opozarjajo na negotove napovedi iz tujine, ki obremenjujejo nadaljnjo rast. Medtem ko je ameriški Dow Jones še vedno na poti proti mejniku 50.000 točk, so evropski vlagatelji zaradi pričakovanih dodatnih izgub v Združenih državah Amerike začeli unovčevati dobičke, kar je povzročilo trenutno korekcijo tečajev na frankfurtski borzi.

Francosko podjetje Orano, ki je specializirano za rudarjenje in predelavo urana, je od Ministrstva za energijo Združenih držav Amerike prejelo finančno podporo v višini 900 milijonov dolarjev. Sredstva so namenjena gradnji nove tovarne za obogateni uran v Oak Ridgeu v zvezni državi Tennessee. Celotna naložba v projekt je ocenjena na približno 5 milijard dolarjev, začetek proizvodnje pa v podjetju načrtujejo na začetku prihodnjega desetletja. To odločitev so v družbi Orano označili za pomemben mejnik pri širitvi svojih zmogljivosti na ameriškem trgu. Projekt predstavlja ključen del širše strategije administracije pod vodstvom Donalda Trumpa, ki si prizadeva za krepitev domače jedrske proizvodnje in zmanjšanje odvisnosti od uvoza ruskega urana. Ameriško ministrstvo je ob tem napovedalo skupni paket financiranja v višini 2,7 milijarde dolarjev, namenjen razvoju zmogljivosti za bogatenje urana na tleh ZDA. Orano namerava pogodbo dokončno potrditi v prvi polovici leta, nato pa nadaljevati z razvojem obrata, ki bo ključen za oskrbo z energijo v prihodnosti.

Umetna inteligenca (UI) je postala ključno gonilo sprememb v maloprodajnem sektorju in na trgu dela, so pokazala najnovejša poročila in napovedi za leto 2026. V Kanadi so se inženirji za UI in svetovalci za to področje uvrstili na vrh seznama najhitreje rastočih poklicev, kar kaže na strukturne premike v gospodarstvu, kjer več kot polovica strokovnjakov načrtuje menjavo zaposlitve. Tehnološki velikani, kot so SAP, Blue Yonder in NVIDIA, so hkrati predstavili nove rešitve, ki z uporabo agentne UI in prostorske inteligence optimizirajo dobavne verige ter personalizirajo nakupovalno izkušnjo. Podjetja v sektorju maloprodaje in blaga za široko porabo (CPG) so znatno povečala proračune za UI, pri čemer se 91 odstotkov podjetij že poslužuje teh tehnologij ali pa jih aktivno preučuje. Napredne rešitve vključujejo digitalne nakupovalne asistente in sisteme za natančno napovedovanje povpraševanja, kar neposredno vpliva na večjo produktivnost zaposlenih in donosnost poslovanja. Prevzem podjetja Pathr.ai s strani Standard AI še dodatno potrjuje trend integracije računalniškega vida za analizo gibanja kupcev v fizičnih trgovinah. Ob hitrem razvoju pa so se odzvali tudi regulatorji. Britanski urad informacijskega pooblaščenca (ICO) je objavil obsežno poročilo o izzivih, ki jih prinaša agentna UI pri varstvu osebnih podatkov. Ker ti sistemi vse pogosteje samostojno opravljajo transakcije in finančne operacije, ICO poziva razvijalce k vgradnji transparentnosti in varnostnih protokolov že v začetni fazi razvoja. Poudarek je na vzpostavitvi orodij za revizijo in avtentikacijo, ki bodo preprečila morebitne zlorabe v okolju, kjer UI deluje kot avtonomen agent.

Grška komunistična partija (KKE) je ostro kritizirala sporazum EU-Mercosur in ga označila za "sovražno dejanje" proti grškim kmetom, živinorejcem, čebelarjem in ribičem. KKE je za sprejetje sporazuma okrivila grško vlado.

Svetovni gospodarski trendi za leti 2025 in 2026 kažejo na izrazite razlike med glavnimi akterji, saj se Rusija sooča z resnim upadom rasti, medtem ko azijski gospodarstvi ohranjata zagon. Po poročanju ukrajinske obveščevalne službe, ki se sklicuje na priznanja Kremlja, je rusko gospodarstvo prvič od začetka agresije na Ukrajino uradno vstopilo v obdobje stagnacije. Rast ruskega bruto domačega proizvoda (BDP) se je strmo upočasnila s 4,5 odstotka v zadnjem četrtletju leta 2024 na zgolj 0,6 odstotka v tretjem četrtletju leta 2025, kar po mnenju analitikov nakazuje na globoko sistemsko krizo in dolgotrajne proračunske primanjkljaje. Nasprotno pa Združeni narodi Indiji za leto 2025 napovedujejo pospešeno 7,4-odstotno gospodarsko rast, s čimer država utrjuje svoj položaj najhitreje rastočega velikega gospodarstva na svetu. Globalne napovedi za leto 2026 predvidevajo postopno umirjanje inflacije na 3,6 odstotka in rahlo povišanje svetovne gospodarske rasti na 3,1 odstotka. Ključna gonila bodo predvsem naložbe v umetno inteligenco, ki naj bi do leta 2028 presegle 1.000 milijard dolarjev, ter državne investicije v energetsko infrastrukturo. Medtem ko se razvita gospodarstva, kot sta ZDA in evroobmočje, držijo zmerne rasti okoli 2 oziroma 1 odstotka, se Rusiji obeta dolgotrajno obdobje varčevanja. Napovedi kažejo, da se bodo prihodki od nafte in plina do leta 2042 zmanjšali za skoraj polovico v primerjavi z ravnmi iz leta 2019. To nakazuje na trajno gospodarsko degradacijo države, ki se kljub retoriki o nadzorovanem hlajenju bori s pomanjkanjem sredstev v zveznem proračunu.

Ruska federacija je na ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike poslala uradno diplomatsko noto, v kateri zahteva prenehanje zasledovanja tankerja z nafto. Plovilo, ki je bilo prvotno namenjeno v Venezuelo, se že skoraj dva tedna izogiba ameriškim oblastem, ki ga skušajo zaseči. Ruska demarša je bila poslana na silvestrovo, potem ko so ameriški organi sprožili postopke za pridržanje ladje zaradi domnevnih kršitev sankcij. Zasledovanje tankerja predstavlja nov vir napetosti med Moskvo in Washingtonom, zlasti v luči strogih energetskih sankcij, ki jih ZDA izvajajo proti Venezueli in ruskim entitetam, vpletenim v trgovino z nafto. Ruski viri trdijo, da so ameriška prizadevanja za pridržanje plovila v nasprotju z mednarodnim pravom o svobodni plovbi. Medtem ko ameriška stran podrobnosti o identiteti ladje še ni razkrila, viri blizu ameriške administracije potrjujejo, da so operacije zaustavitve plovila še vedno v teku. Incident poudarja stopnjevanje geopolitičnega boja za nadzor nad energetskimi viri in logističnimi potmi v regiji.

Ruska federacija je na ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike naslovila formalno diplomatsko noto, v kateri zahteva prenehanje zasledovanja tankerja za prevoz nafte. Plovilo, ki je bilo prvotno namenjeno v Venezuelo, se že skoraj dva tedna uspešno izogiba ameriškemu priporu, kar je sprožilo diplomatski spor med Moskvo in Washingtonom. Dva vira, seznanjena z zadevo, sta potrdila, da je bila nota poslana na silvestrovo, kar poudarja nujnost, ki jo ruska stran pripisuje reševanju tega vprašanja. Zasledovanje tankerja je del širših prizadevanj Združenih držav za uveljavljanje sankcij proti Venezueli in omejevanje ruskega sodelovanja pri prevozu energentov iz te južnoameriške države. Kljub ameriškim poskusom, da bi plovilo prevzeli v svojo oskrbo, se je tanker izmaknil nadzoru, kar v mednarodnih vodah povzroča dodatne napetosti. Ruska stran trdi, da je ravnanje ameriških oblasti neupravičeno in v nasprotju z mednarodnimi pomorskimi pravili, medtem ko ameriška administracija vztraja pri izvajanju svoje zunanje politike glede sankcioniranih režimov. Incident še dodatno zaostruje že tako napete odnose med velesilama na področju energetske varnosti in geopolitičnega vpliva v Latinski Ameriki.

Trump Media & Technology Group, podjetje, ki stoji za platformo Truth Social, je napovedalo izdajo nove kriptovalute svojim delničarjem. Ta poteza predstavlja nadaljnji vstop družine Trump na področje digitalnih sredstev.

Družba Bayer in njena podružnica Monsanto sta na ameriškem sodišču v Delawaru vložili tožbe proti farmacevtskim velikanom Pfizer, BioNTech in Moderna zaradi domnevne neupravičene uporabe patentirane tehnologije pri razvoju cepiv proti covidu-19. Po navedbah tožnikov so omenjena podjetja v svojih cepivih uporabila tehnologijo, ki jo je Monsanto razvil in patentiral že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja za povečanje odpornosti rastlin proti žuželkam. Monsanto trdi, da je bila ta tehnologija ključna za stabilizacijo informacijske ribonukleinske kisline (mRNK), kar je omogočilo učinkovitost cepiv pri vzpostavljanju imunosti proti virusu. Bayer, ki sam ni sodeloval pri proizvodnji cepiv proti covidu-19, v tožbah poudarja, da ne želi ovirati nadaljnje proizvodnje ali prodaje cepiv, temveč zahteva finančno odškodnino za kršitev intelektualne lastnine. Podjetje trdi, da so tožene stranke z uporabo njihove tehnologije ustvarile visoke dobičke na svetovnem trgu, pri čemer višina zahtevane odškodnine v dokumentaciji še ni bila natančno določena. Sodišče bo moralo sedaj presoditi, ali se kmetijska tehnologija iz osemdesetih let dejansko prekriva z biotehnološkimi postopki, uporabljenimi v sodobnih mRNK cepivih. Primer predstavlja pomemben pravni precedens na področju patentnega prava, saj povezuje agrokemične patente z medicinsko biotehnologijo. Tožba je bila vložena 6. januarja, v njej pa odvetniki Bayerja in Monsanta navajajo, da so toženci zavestno uporabili njihove rešitve brez ustreznega nadomestila. Odločitev sodišča bi lahko vplivala na prihodnje licenčne pogodbe med kemijskimi in farmacevtskimi konglomerati.

Ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike je prek urada za strateški kapital (OSC) objavilo pobudo 'DIVE', s katero želi premostiti vrzel med Wall Streetom in obrambno industrijo. Namen projekta je pridobiti globlji vpogled v zasebne investicijske tokove, ki oblikujejo prihodnost obrambne tehnologije, ter spodbuditi komercialne rešitve za nacionalno varnost. Obrambno ministrstvo s tem odgovarja na potrebo po hitrejšem prilagajanju tržnim dinamikam tveganega kapitala in zasebnega kreditiranja. Istočasno so netradicionalna obrambna podjetja, kot je Anduril Technologies, pozdravila nov izvršni ukaz predsednika Donalda Trumpa, ki cilja na neučinkovitost velikih uveljavljenih pogodbenikov. Trumpova administracija pritiska na celoten ekosistem, naj poveča proizvodne zmogljivosti in hitreje uvaja inovacije na področju obrambnih sistemov. Podjetniki poudarjajo, da bodo nagrajena tista podjetja, ki bodo sposobna zanesljivo in hitro povečati obseg proizvodnje v skladu z državnimi prioritetami. Na finančnih trgih sta digitalni valuti eter in XRP beležili povečan pritisk kupcev, kar nakazuje na morebitno nadaljnje zvišanje cen. Kljub prisotnosti določenih odpornih ravni na trgu, tehnične analize kažejo na kopičenje zagona, ki bi lahko vodil do preboja. Analitiki poudarjajo pomen tehnoloških rešitev in algoritmov pri optimizaciji strategij trgovanja v trenutno nestanovitnih razmerah na kripto trgu.

Podjetje Naftna industrija Srbije (NIS) je s strani ameriškega urada za nadzor tujih sredstev (OFAK) prejelo podaljšanje licence za nemoteno delovanje, ki bo veljalo do 23. januarja. Novico je potrdila srbska ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović, ki je odločitev ameriških organov označila za izjemno pomembno za stabilnost srbskega energetskega sektorja ob koncu leta. Brez te licence bi se podjetje, ki je v večinski lasti ruskega Gazprom Nefta, lahko znašlo pod udarom ameriških sankcij, kar bi ohromilo njegovo mednarodno poslovanje. Podaljšanje licence omogoča nadaljevanje oskrbe z nafto in naftnimi derivati na srbskem trgu ter preprečuje neposredne motnje v energetski verigi, ki bi lahko nastale zaradi lastniške strukture podjetja. Srbska vlada poudarja, da gre za ključen korak pri zagotavljanju energetske varnosti države v zimskem obdobju. Čeprav je NIS podvržen mednarodnemu nadzoru zaradi povezav z ruskim kapitalom, tovrstna administrativna dovoljenja Washingtona omogočajo premostitev pravnih ovir, ki jih prinašajo sankcije proti ruskim energetskim velikanom.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi gospodarskih težav, a so prerasli v širše politično nezadovoljstvo. V nasilnih spopadih na ulicah je bilo po zadnjih podatkih ubitih najmanj deset oseb. Demonstracije so se iz teheranskega Velikega bazarja razširile na univerze in v številna druga mesta, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Glavni razlog za začetni val nezadovoljstva je bil drastičen padec vrednosti iranskega riala ter visoka inflacija, ki je presegla 42 odstotkov. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v televizijskem nagovoru ločil med legitimnimi zahtevami državljanov in dejanji tistih, ki jih je označil za izgrednike. Medtem ko je priznal pravico do mirnih protestov, je hkrati napovedal oster odziv varnostnih sil proti povzročiteljem nasilja. Predsednik Masoud Pezeshkian je prav tako potrdil, da so nekatere zahteve protestnikov upravičene, vendar so se na ulicah kljub temu stopnjevali spopadi, v katerih so varnostne sile uporabile solzivec in ponekod tudi pravo strelivo. Analitiki opozarjajo, da bi lahko tuja podpora protestom dodatno zaostrila razmere v regiji.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je v petek sprejelo odločitev, da bo obravnavalo pritožbo tehnološkega giganta Cisco, ki si prizadeva za zaustavitev tožbe zaradi domnevne vpletenosti v preganjanje članov duhovnega gibanja Falun Gong na Kitajskem. Tožniki podjetju očitajo, da je kitajskim oblastem zavestno dobavljalo tehnologijo, ki je bila uporabljena za vzpostavitev nadzornega sistema, namenjenega identifikaciji in zatiranju pripadnikov omenjene skupine. Sodišče bo z ustnimi zagovori začelo spomladi, ko bodo sodniki preučili odločitev pritožbenega sodišča, ki je predhodno dovolilo nadaljevanje postopka pred ameriškimi sodišči. Primer je dobil dodaten zagon po posredovanju administracije novoizvoljenega predsednika Donalda Trumpa, ki je podprla Cisco in sodišče pozvala k razsodbi. Preiskave tiskovne agencije AP so že lani razkrile, da so ameriška tehnološka podjetja v veliki meri sodelovala pri načrtovanju in gradnji kitajskega nadzornega aparata, kljub številnim opozorilom o zlorabah teh orodij za preganjanje verskih in duhovnih manjšin. Vodstvo podjetja Cisco vse obtožbe vztrajno zavrača in trdi, da niso odgovorni za način, kako njihovi kupci uporabljajo prodano opremo. Ta pravna bitka odpira širša vprašanja o odgovornosti mednarodnih korporacij za kršitve človekovih pravic v tujini, če so pri tem uporabljeni njihovi izdelki ali storitve. Razsodba vrhovnega sodišča bo postavila pomemben precedens za prihodnje tožbe proti ameriškim tehnološkim podjetjem, ki poslujejo z avtoritarnimi režimi. Odločitev bo vplivala tudi na diplomatske odnose med Washingtonom in Pekingom, saj se kitajske oblasti na tovrstne postopke v preteklosti niso odzivale naklonjeno.

Ameriški dolar se je okrepil v primerjavi z večino večjih valut, medtem ko poročilo Združenih narodov ocenjuje, da bo rast BDP Indije v letih 2026 in 2027 znašala 6,6 oziroma 6,7 odstotka, kar podpira odporna potrošnja in močne javne naložbe. Trgovci v Indiji so pogosto ujeti med močnimi grafikoni in nenadnimi premiki ob objavi pomembnih podatkov, zlasti glede inflacije in zaposlovanja.

Hongkonško gospodarstvo naj bi leto končalo z močno rastjo, ki presega pričakovanja, pozitivni trend pa naj bi se nadaljeval v leto 2026, je dejal finančni sekretar Paul Chan. Rast v letu 2025 naj bi dosegla 3,2 odstotka. Azijske delnice so bile mešane po med prazniki na Wall Streetu, medtem ko so kitajske sile izvajale vojaške vaje okoli Tajvana. Hongkonški delniški trg je padel zaradi signalov kitajske politike.

Delnice v Evropi in Aziji so bile v prazničnem trgovanju večinoma nižje, medtem ko je Kitajska izvajala vojaške vaje blizu Tajvana. Cene zlata in srebra so po nedavnih dobičkih padle, medtem ko so cene surove nafte rasle. Ameriške delnice so se v petek umirile nekoliko nižje, pri čemer je Nasdaq Composite padel za približno 0,1%.

Neznani spletni trgovec, ki se ukvarja z napovedovanjem tržnih gibanj na platformah za stave, je le dan pred ameriškim vojaškim posredovanjem v Venezueli pravilno napovedal strmoglavljenje predsednika Nicolása Madura. S svojo tvegano potezo je zaslužil več sto tisoč ameriških dolarjev, saj je bila verjetnost za tujo vojaško intervencijo pred samim dogodkom ocenjena na zgolj šest odstotkov. Ameriški mediji poročajo, da je trgovec izkoristil specifične tržne pogoje na platformah, ki omogočajo stave na politične in geopolitične dogodke. Dogodek je sprožil precej pozornosti v finančnih krogih, saj so bile kvote za takšen razplet izjemno visoke. Uspešna napoved se je neposredno navezovala na vojaško operacijo Združenih držav Amerike, ki se je odvila v začetku januarja 2026. Medtem ko je večina mednarodnih analitikov verjela, da do neposrednega napada ne bo prišlo, je omenjeni posameznik s svojo stavo praktično unovčil geopolitično destabilizacijo države. Primer odpira nova vprašanja o etičnosti trgovanja z napovedmi, ki temeljijo na vojaških konfliktih in političnih prevratih.

Cene srebra so decembra dosegle nove zgodovinske vrhove, kar je posledica močne rasti ob koncu leta, ki so jo spodbudili geopolitična negotovost in šibkejši ameriški dolar. Terminske pogodbe za srebro so se v letu 2025 povzpele na približno 80 dolarjev, kar predstavlja rekordno 160-odstotno rast, s katero je srebro prehitelo celo zlato. Analiza podatkov Ameriškega geološkega zavoda (USGS) razkriva, da svetovne zaloge srebra znašajo približno 641.400 metričnih ton, pri čemer ključno vlogo pri prihodnji dinamiki oskrbe igra koncentracija teh zalog v nekaterih državah. Peru zaseda vodilni položaj z ocenjenimi 140.000 tonami zalog, kar predstavlja približno 22 odstotkov svetovnega deleža in državi zagotavlja izjemen strateški pomen na trgu plemenitih kovin. Sledijo Avstralija, Rusija in Kitajska, ki skupaj nadzorujejo približno 40 odstotkov svetovnih zalog. Zanimivo je, da Mehika ostaja največja svetovna pridelovalka srebra, čeprav so njene potrjene zaloge s 37.000 tonami razmeroma majhne v primerjavi z vodilnimi državami. Strokovnjaki opozarjajo, da bodo ti podatki ključni za razumevanje prihodnjih gibanj na trgu, saj povpraševanje po srebru narašča ne le zaradi naložbenih potreb, temveč tudi zaradi industrijske uporabe. Visoka stopnja koncentracije virov v peščici držav pomeni, da so svetovni trgi močno odvisni od stabilnosti v teh regijah. Geopolitična nihanja v Peruju ali spremembe v kitajski izvozni politiki bi lahko v prihodnje še dodatno vplivale na volatilnost cen te surovine.

V delih Škotske so izdali oranžna vremenska opozorila zaradi napovedanega močnega sneženja in motenj v prometu. Pričakujejo do 30 cm snega, kar bo povzročilo dodatne težave.

Stranka Kuomintang (KMT) je predlagala prednostno obravnavo novih načrtov, kot je TPASS, v državnem proračunu, kar je sprožilo kritike Demokratske napredne stranke (DPP). DPP je potezo označila za "samopostrežno" izbiranje proračunskih postavk. Sočasno je potekala razprava o brezplačnih prehranskih paketih za šolarje, pri čemer so se pojavile obtožbe o finančnih manipulacijah. Poleg tega sta KMT in Bela stranka predlagali ustavno obtožbo predsednika Lai Ching-teja, zaradi česar bo 14. in 15. junija potekala javna obravnava.

Newyorški župan Mamdani je obljubil izvajanje demokratičnega socialističnega programa, ostro kritiziral predsednika Trumpa zaradi padanja podpore zaradi gospodarskih težav. Jerome Powell razmišlja o nadaljnjem delovanju v upravnem odboru Federal Reserve tudi po koncu mandata predsednika. Trump je bil kritiziran zaradi ignoriranja krize dostopnosti in neprimernih objav na družbenih omrežjih po smrti Tatijane Schlossberg.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je izvedla vrsto spornih potez, ki vključujejo politično prevzemanje kulturnih ustanov in stopnjevanje pritiska na neodvisne finančne institucije. V John F. Kennedy Center za uprizoritvene umetnosti so bili imenovani lojalisti, vključno s Susie Wiles in Danom Scavinom, ki so pred glasovanjem o dodajanju Trumpovega imena centru spremenili statut organizacije. Ti popravki so onemogočili glasovanje ex officio članom, kar je zagotovilo potrditev preimenovanja v 'Trump-Kennedy Center'. Odločitev je sprožila val bojkotov med umetniki, nazadnje sta nastopa odpovedali jazzovski skupini, kar je povzročilo upad prodaje vstopnic in finančne težave centra. Hkrati se zaostruje spor med Trumpom in predsednikom Federalnih rezerv Jeromom Powellom. Predsednik je javno kritiziral Powella in podal neresnične trditve o stroških prenove stavbe centralne banke, kar nakazuje na konec desetletja dolge tradicije politične neodvisnosti te institucije. V New Yorku odhajajoči župan Eric Adams pripravlja ustanovitev nove komisije za revizijo listine, kar poznavalci opisujejo kot 'časovno bombo' za novoizvoljenega župana Zohrana Mamdanija, saj bi komisija lahko odpravila status mesta zatočišča. Medtem so demokrati v senatu sprožili poizvedbo o tem, kako je Susie Wiles pridobila dostop do občutljivih dokumentov v povezavi z Jeffreyjem Epsteinom.

Družba Naftna industrija Srbije (NIS) je ugovorila uvoz prvih količin surove nafte prek Jadranskega naftovoda (Janaf), kar bo omogočilo ponovni zagon proizvodnje v rafineriji Pančevo. Prve pošiljke nafte pričakujejo že v prihodnjem tednu, družba pa namerava v kratkem uvoziti še dodatne količine surovin. S tem se končuje zastoj v proizvodnji, ki je trajal od decembra lani, ko so bila postrojenja v Pančevu ustavljena zaradi pomanjkanja surovin. Prekinitev dobave in proizvodnje je bila neposredna posledica sankcij, ki jih je Ministrstvo za finance Združenih držav Amerike uvedlo proti družbi NIS. Kljub sankcijam je Urad za nadzor tujega premoženja (OFAC) izdal posebno licenco, ki velja do 31. decembra 2025, podjetju pa do 23. januarja tekočega leta omogoča izvajanje ključnih operativnih dejavnosti. Te vključujejo uvoz surove nafte, predelavo in transakcije, nujne za varnost oskrbe in tehnično vzdrževanje sistema. Dogovor z Janafom predstavlja pomemben preobrat v oskrbi Srbije z energenti, saj je bil srbski energetski sektor močno omejen zaradi mednarodnih ukrepov glede ruskega lastniškega deleža v podjetju NIS. Nova licenca OFAC-a vključuje tudi podaljšanje roka za pogajanja o prodaji ruskega deleža do konca marca, kar naj bi dolgoročno stabiliziralo lastniško strukturo in poslovanje podjetja brez stalnih groženj s sankcijami.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti riala in visoka inflacija, sprevrgli v nasilne spopade, v katerih je umrlo najmanj deset oseb. Demonstracije so se začele v teheranskem bazarju zaradi gospodarskih stisk, a so se hitro razširile na univerze in v številna mesta po državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki so ob gospodarskih zahtevah začeli vzklikati tudi politična gesla proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju in pozive k vrnitvi monarhije. Vrhovni voditelj Ali Hamenej je v nagovoru narodu priznal legitimnost nekaterih gospodarskih pritožb, hkrati pa je ostro obsodil nasilna dejanja. Napovedal je, da se bodo oblasti odločno spopadle z izgredniki, ki povzročajo kaos. Predsednik Masoud Pezeshkian je prav tako pozval k dialogu z državljani, ki imajo utemeljene zahteve, vendar se država pripravlja na poostren nadzor nad dogajanjem na ulicah, medtem ko zahodni analitiki opozarjajo na morebitno destabilizacijo islamske republike.

Podjetje Trump Mobile, ki je v lasti družine ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ga upravljata njegova sinova Eric ter Donald Jr., se sooča z novimi zamudami pri lansiranju pametnega telefona T1 Mobile. Napravo, ki jo odlikuje značilna zlata barva in cena 499 dolarjev, so sprva napovedali za avgust 2025, nato pa rok dobave prestavili na konec leta. Po zadnjih poročilih podjetje kupce obvešča, da obstaja velika verjetnost, da telefoni ne bodo dostavljeni niti v decembru, temveč šele konec januarja prihodnjega leta. Projekt je del širše monetizacije predsedniškega imena, pri čemer podjetje obljublja 'nepremagljivo vrednost' in 'vsesplošno ameriško storitev'. Kljub trditvam podjetja, da je dizajn 'ponosno ameriški' in da bo proizvodnja potekala v Združenih državah Amerike, ostaja nejasno, kje so naprave dejansko izdelane. Kritiki opozarjajo na pretekle objave, v katerih so bile za promocijo uporabljene slike, ki so močno spominjale na kitajske modele. Zamude pri dobavi so povzročile nezadovoljstvo med prednaročniki, medtem ko Trumpovo premoženje, predvsem zaradi tehnoloških in medijskih podvigov, še naprej narašča in po ocenah Forbesa znaša že 7,3 milijarde dolarjev. Projekt Trump Mobile predstavlja enega ključnih elementov širitve poslovnega imperija družine Trump izven nepremičninskega sektorja.

V Portoriku so oblasti v soboto zaprle sedem ključnih letališč, vključno z glavnim mednarodnim letališčem v San Juanu, potem ko so Združene države Amerike izvedle vojaški napad na strateške cilje v Venezueli. Izvršni direktor pristaniških oblasti v Portoriku Norberto Negrón je pojasnil, da so poleg letališča Luis Muñoz Marín zaprli še mednarodni letališči v mestih Aguadilla in Ponce ter regionalna letališča v krajih Isla Grande, Ceiba, Culebra in Vieques. Ukrep so sprejeli zaradi zagotavljanja varnosti v zračnem prostoru, ki ga nadzoruje ameriška Zvezna uprava za letalstvo (FAA). Zračni prostor nad glavnim letališčem v San Juanu je ostal zaprt do nedelje zjutraj po lokalnem času, kar je povzročilo velike motnje v letalskem prometu po celotnem Karibskem otočju. Upravljavec letališča, podjetje Aerostar Holdings, je v sodelovanju z državnimi organi nudilo pomoč potnikom, ki so obtičali na terminalih. Odločitev o popolni zaustavitvi poletov je bila neposreden odziv na tveganja, ki jih je povzročila nenadna zaostritev vojaških napetosti med Washingtonom in Caracasom.

V Kaliforniji so pripravili predlog novega zakona o obdavčitvi najpremožnejših prebivalcev, ki predvideva enkratni petodstotni davek na premoženje milijarderjev. Pobuda, o kateri bi volivci lahko odločali na referendumu, bi se nanašala na posameznike s stalnim prebivališčem v tej zvezni državi na dan 1. januarja 2026, plačilo pa bi zapadlo v letu 2027. Zbrana sredstva bi kalifornijske oblasti namenile izključno financiranju zdravstva in izobraževalnega sistema preko namenskega proračunskega računa. Predlog je v ameriški javnosti sprožil buren odziv, predvsem med politično in gospodarsko elito. Zagovorniki ukrepa poudarjajo nujnost novih virov za javne storitve, medtem ko kritiki opozarjajo na tveganje množičnega odhoda najbogatejših prebivalcev, kar bi dolgoročno lahko zmanjšalo davčne prihodke države. Razprave o obdavčitvi premoženja v Kaliforniji niso nove, vendar ta predlog z visoko stopnjo obdavčitve predstavlja doslej najresnejši poskus prerazdelitve bogastva v tej gospodarsko najmočnejši ameriški zvezni državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je z odlokom blokiral prodajo polprevodniških sredstev ameriškega podjetja Emcore družbi HieFo Corp, ki jo upravlja kitajski državljan. Transakcija, ki je bila ocenjena na približno tri milijone ameriških dolarjev, je po mnenju Bele hiše predstavljala tveganje za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Trump je v obrazložitvi poudaril, da obstajajo prepričljivi dokazi o možnosti ukrepanja družbe HieFo na način, ki bi ogrozil ameriške interese, zlasti na področju kritične tehnologije polprevodnikov. Odločitev sledi priporočilu medresorskega Odbora za tuje naložbe v ZDA (CFIUS), ki je izrazil zaskrbljenost zaradi dostopa kitajskega podjetja do patentiranih tehnologij in možnosti izvoza specializiranih čipov iz indijevega fosfida v tujino. Družba HieFo ima sedaj na voljo 180 dni, da pod nadzorom ameriških oblasti odsvoji že pridobljena sredstva. Ta poteza potrjuje zaostrovanje ameriške politike do kitajskih naložb v visokotehnološki sektor, kar se sklada s preteklimi Trumpovimi opozorili o varnostnih tveganjih, ki jih predstavljajo kitajske tehnologije.

Združene države Amerike so podelile letni izvozni dovoljenji južnokorejskima tehnološkima gigantoma Samsung Electronics in SK Hynix, ki jima bosta v letu 2026 omogočili dobavo ameriške opreme za proizvodnjo polprevodnikov v njune tovarne na Kitajskem. Po navedbah virov, ki so seznanjeni z odločitvijo, gre za uvedbo novega sistema licenciranja, ki nadomešča prejšnje širše izjeme, namenjene tujim proizvajalcem čipov, ki delujejo na kitajskem trgu. Ta poteza je ključna za ohranitev stabilnosti v svetovni oskrbovalni verigi z elektroniko, saj podjetjema omogoča nemoteno posodabljanje proizvodnih linij v njunih kitajskih obratih. Kljub trenutni odobritvi pa bodo pravila po letu 2026 postala strožja, saj bodo morali vlagatelji od leta 2027 dalje vsako leto znova zaprositi za nove izjeme oziroma dovoljenja. Odločitev odraža prizadevanja ameriške administracije po nadzorovanem izvozu tehnologije na Kitajsko, hkrati pa poskuša preprečiti večje motnje v globalni industriji. Ta razvoj dogodkov neposredno izhaja iz razprav, ki so se začele septembra 2025, ko so ameriški uradniki predlagali prehod s trajnih izjem na letne odobritve kot kompromisno rešitev za zaščito nacionalnih interesov brez povzročitve gospodarskega zloma v sektorju polprevodnikov.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je med obiskom kmetijske komune v Caracasu napovedal, da bo izvoz hrane postal nov osrednji vir nacionalnega bogastva in tujih valut. Po njegovih besedah se bo Venezuela preobrazila v močno izvoznico hrane, pri čemer je izpostavil potrebo po proizvodnji ekološko neoporečnih živil. Ta strateški premik v gospodarski politiki države se dogaja v času, ko se venezuelski naftni sektor spopada z resno krizo. Napoved o osredotočanju na kmetijski izvoz prihaja neposredno po tem, ko so Združene države Amerike poostrile pritisk na venezuelsko gospodarstvo. Administracija predsednika Donalda Trumpa je namreč napovedala blokado vseh sankcioniranih ladij, ki vstopajo v državo ali jo zapuščajo, kar vključuje tudi zaseg plovil. Ker je nafta tradicionalno predstavljala glavni vir deviz, Maduro s spodbujanjem kmetijskega sektorja išče alternative za stabilizacijo gospodarstva pod težo mednarodnih sankcij.

Kalifornijski guverner Gavin Newsom je podpisal več sto novih zakonov, ki bodo v tej ameriški zvezni državi stopili v veljavo 1. januarja 2026. Med najpomembnejšimi spremembami so popolna prepoved plastičnih nakupovalnih vrečk v trgovinah, povišanje minimalne plače in strožja pravila glede vračil pri dostavi hrane. Zakonodaja posega tudi v prehrambni sektor, kjer bodo morale biti tortilje po novem pripravljene brez določenih aditivov. Novi predpisi so del širšega prizadevanja države za izboljšanje okoljskih standardov in zaščito pravic potrošnikov ter delavcev. Čeprav so bili zakoni sprejeti v letošnjem letu, je bil začetek njihovega izvajanja zamaknjen na leto 2026, da bi podjetjem in državljanom omogočili zadostno prilagoditveno obdobje. Posebno pozornost javnosti je pritegnila zakonodaja o tortiljah, ki omejuje uporabo kemikalij, povezanih z zdravstvenimi tveganji, kar odraža kalifornijsko strogo politiko na področju varnosti hrane.

Zapisnik decembrskega zasedanja odbora za odprti trg ameriške centralne banke (FOMC) je razkril, da so oblikovalci denarne politike pripravljeni na dodatna znižanja ključne obrestne mere, če se bo inflacija še naprej zniževala v skladu s pričakovanji. Na decembrskem srečanju je Federal Reserve (Fed) že znižala obrestne mere za 25 bazičnih točk na raven med 3,50 in 3,75 odstotka, kar je predstavljalo tretje zaporedno znižanje. Večina udeležencev je podprla ta korak zaradi povečanih tveganj za zaposlovanje in upadanja inflacijskih pritiskov, čeprav so nekateri uradniki izrazili določene zadržke. Na deviznih trgih se je avstralski dolar v primerjavi z ameriškim dolarjem rahlo okrepil, saj vlagatelji ocenjujejo, da bo avstralska centralna banka (RBA) zaradi negotove inflacijske slike ohranila strožjo denarno politiko dlje kot druge svetovne banke. Kanadski dolar je ob koncu leta ostal stabilen, saj je trgovanje potekalo v znamenju nizke likvidnosti in pomanjkanja novih gospodarskih spodbud. Trgi zdaj pričakujejo januarske podatke o inflaciji, ki bodo ključni za nadaljnje usmeritve centralnih bank v letu 2026.

Mehika je uradno uveljavila nove carine na uvoz izdelkov iz držav, s katerimi nima sklenjenih prostotrgovinskih sporazumov, kar najbolj neposredno vpliva na trgovino s Kitajsko. Ukrep, ki vključuje tarife v višini do 50 odstotkov na več kot 1400 različnih izdelkov, je del širše gospodarske strategije nove mehiške vlade. Analitiki ocenjujejo, da gre za premišljeno uskladitev s trgovinsko politiko Združenih držav Amerike, ki so največja trgovinska partnerica Mehike. Odločitev mehiške predsednice Claudie Sheinbaum je tesno povezana s prihajajočim ponovnim pregledom trgovinskega sporazuma T-MEC, ki vključuje Mehiko, Združene države Amerike in Kanado. Z omejevanjem kitajskega uvoza Mehika krepi svoj pogajalski položaj in poskuša preprečiti, da bi kitajska podjetja mehiško ozemlje uporabljala kot vstopno točko za ameriški trg brez ustreznih dajatev. Ukrep bo neposredno vplival na številne industrijske sektorje, vključno z jeklarstvom, tekstilno industrijo in elektroniko.

Generalna skupščina Združenih narodov je v torek uradno potrdila redni programski proračun organizacije za leto 2026, ki bo znašal 3,45 milijarde ameriških dolarjev. Odločitev so po intenzivnih pogajanjih sprejeli predstavniki 193 držav članic, sredstva pa bodo namenjena financiranju treh ključnih stebrov delovanja svetovne organizacije: zagotavljanju miru in varnosti, spodbujanju trajnostnega razvoja ter varovanju človekovih pravic. Sprejeti znesek vključuje nekatere varčevalne ukrepe, saj odraža predlog generalnega sekretarja o zmanjšanju finančnih sredstev za približno 15 odstotkov. Sprejetje proračuna je sledilo pomembni reformni pobudi, imenovani UN80, katere cilj je posodobitev delovanja Združenih narodov ob njihovi prihajajoči 80. obletnici. Kljub znižanju sredstev bo organizacija še naprej opravljala svoje osnovne naloge po vsem svetu. Postopek potrjevanja je v New Yorku potekal zadnji dan koledarskega leta, kar poudarja nujnost dogovora za neometano delovanje mednarodne diplomacije v prihodnjem obdobju.

Z začetkom leta 2026 so v več ameriških zveznih državah, med katerimi izstopata Kalifornija in New Jersey, pričeli veljati novi zakonski predpisi, ki prinašajo spremembe na področjih delovne zakonodaje, davčne politike in infrastrukture. V Kaliforniji se je minimalna urna postavka povišala na 16,90 dolarja, zakonodajne novosti pa zajemajo tudi področja varstva živali in prepovedi uporabe plastičnih vrečk. Podobne prilagoditve so izvedli v New Jerseyju, kjer se je poleg minimalne plače zvišal tudi davek na gorivo, uvedene pa so bile višje cestnine za mostove na reki Delaware. Spremembe so del širšega vala reform, ki so z letom 2026 zajele več delov Združenih držav Amerike in vključujejo prilagoditve socialnih prejemkov ter davčnih olajšav. V New Jerseyju so nove določbe usmerjene predvsem v zagotavljanje proračunskih sredstev za infrastrukturne projekte, medtem ko kalifornijska zakonodaja sledi trendom okoljske vzdržnosti in socialne varnosti najnižje plačanih delavcev. Te reforme so tesno povezane z zveznimi napovedmi davčne uprave o prilagoditvah olajšav za poslovne stroške, kar neposredno vpliva na gospodarsko okolje v teh zveznih državah.

Evropski bančni sektor se pripravlja na obsežno prestrukturiranje, saj naj bi po poročanju časnika Financial Times v naslednjih petih letih zaradi uvajanja umetne inteligence in zapiranja fizičnih poslovalnic ukinili več kot 200.000 delovnih mest. Analitiki pri investicijski banki Morgan Stanley ocenjujejo, da bo tehnološki napredek močno spremenil naravo dela v finančnih institucijah, kjer bodo rutinske naloge in administrativni procesi vse pogosteje avtomatizirani. Trend zmanjševanja števila zaposlenih v bankah ni nov, vendar ga razvoj generativne umetne inteligence bistveno pospešuje. Poleg tehnoloških inovacij k zmanjševanju števila osebja prispeva tudi spreminjanje navad potrošnikov, ki vse pogosteje uporabljajo digitalne storitve, kar banke sili v zapiranje nerentabilnih poslovalnic. Finančne institucije s temi ukrepi zasledujejo predvsem večjo stroškovno učinkovitost in digitalno preobrazbo v močno konkurenčnem okolju.

Ameriško ministrstvo za zdravje in socialne zadeve (HHS) je uradno zamrznilo vsa zvezna sredstva, namenjena otroškemu varstvu v zvezni državi Minnesota. Odločitev o prekinitvi izplačil, ki na letni ravni znašajo približno 185 milijonov ameriških dolarjev, je posledica obsežne preiskave domnevnih sistemskih goljufij pri porabi davkoplačevalskega denarja. Ukrep je sprožil videoposnetek konservativnega vplivneža, ki je trdil, da so nekateri centri za otroško varstvo prejemali sredstva, čeprav so bili v resnici prazni. Preiskovalci zdaj preverjajo resničnost navedb o fiktivnem varstvu otrok. Medtem ko vplivnež trdi, da v določenih centrih ni bilo otrok, so se pojavili nasprotni dokazi. Televizijska mreža CBS News je pridobila posnetke nadzornih kamer enega izmed centrov, ki prikazujejo otroke pri prihodu v varstvo prav na dan, ko je nastal sporni videoposnetek. Zvezni uradniki kljub temu vztrajajo pri zamrznitvi sredstev, dokler preiskava ne bo v celoti razjasnila okoliščin in ugotovila, ali je prišlo do zlorab javnih financ.

Ministrstvo za finance ZDA je uvedlo nove omejevalne ukrepe proti štirim podjetjem in štirim naftnim tankerjem, ki so povezani z venezuelsko naftno industrijo. Administracija takratnega predsednika Donalda Trumpa je s tem korakom dodatno zaostrila gospodarski pritisk na Caracas, saj so bila omenjena podjetja neposredno vključena v trgovanje z venezuelsko nafto. Ameriške oblasti so plovila uradno razglasile za blokirano lastnino, kar pomeni prepoved kakršnih koli transakcij z njimi v okviru ameriškega finančnega sistema. Novi ukrepi so del širše strategije onemogočanja izvoza energentov, ki predstavljajo glavni vir prihodkov za venezuelsko vlado. Washington trdi, da so te sankcije nujne za preprečevanje izogibanja obstoječim embargom in za omejevanje sredstev, ki jih režim uporablja za ohranjanje oblasti. Podjetja, ki so se znašla na seznamu, delujejo predvsem v logističnem in transportnem delu naftne panoge, njihova sredstva pod jurisdikcijo ZDA pa so bila zamrznjena.

Ameriško finančno ministrstvo je napovedalo sankcije proti štirim podjetjem, ki so vpletena v prevoz venezuelske nafte. Ukrep naj bi povečal pritisk na vlado Nicolása Madura. Donald Trump je tudi napovedal blokado tankerjev, ki plujejo v in iz Venezuele, ZDA pa so okrepile vojaške operacije.

Ministrstvo za finance ZDA je uvedlo nove sankcije proti štirim podjetjem in pripadajočim naftnim tankerjem, ki naj bi režimu Nicolása Madura pomagali pri izogibanju mednarodnim omejitvam. Po navedbah Washingtona so omenjena podjetja in plovila vpletena v prevoz venezuelske nafte, s čimer financirajo delovanje tamkajšnje vlade. Ta poteza predstavlja najnovejši korak v strategiji stopnjevanja pritiska na Caracas, s katero želijo ZDA omejiti finančne vire Madurovega režima. Ukrepi vključujejo blokado premoženja teh podjetij pod ameriško jurisdikcijo in prepoved poslovanja z njimi. Washington trdi, da so te entitete ključne za vzdrževanje nezakonite trgovine z energenti, ki predstavlja hrbtenico venezuelskega gospodarstva pod trenutnim vodstvom. Odločitev sledi predhodnim prizadevanjem za osamitev Madura in podporo opozicijskim silam, ki si prizadevajo za politično tranzicijo v državi. Današnji ukrepi so neposredno povezani z decembrskim zaostrovanjem sankcij, ko so ZDA ciljale na ožji krog predsednikove družine.

Glavni ameriški borzni indeksi so zadnji trgovalni dan leta 2025 končali z upadom vrednosti, vendar so na letni ravni zabeležili močno rast. Industrijski indeks Dow Jones je v sredo izgubil 303,77 točke, kar odraža previdnost vlagateljev pred vstopom v novo leto. Nihanje trgov so v preteklem letu zaznamovale predvsem negotovosti glede carinske politike predsednika Donalda Trumpa in izjemen razmah tehnologij umetne inteligence, ki so spodbujale naložbe v tehnološki sektor. Kljub negativnemu zaključku leta so vsi trije ključni indeksi na Wall Streetu leto 2025 končali z dvomestno rastjo. Vlagatelji so se čez leto spopadali z različnimi makroekonomskimi pritiski, vendar je optimizem glede tehnološkega napredka prevladal nad geopolitičnimi tveganji. Analitiki ocenjujejo, da so bili rezultati leta 2025 eni izmed najuspešnejših v zadnjem obdobju, kar postavlja visoka pričakovanja za prihodnje proračunsko obdobje.

Zvezna država Michigan je 1. januarja 2026 uvedla nov 24-odstotni trošarinski davek na veleprodajo konoplje, kar je povzročilo povečan obisk v lokalnih prodajalnah. Kupci so se pred uveljavitvijo nove zakonodaje odločili za večje nakupe zalog, da bi se izognili pričakovanemu povišanju cen na drobno. V veleprodajni trgovini Olswell Cannabis v mestu Grand Rapids so na prvi dan novega leta že poročali o povečanem prometu in logističnih prilagoditvah. Namen nove dajatve je zbiranje sredstev za javno infrastrukturo, saj oblasti pričakujejo, da bo ukrep v proračun prinesel približno 420 milijonov dolarjev. Ta sredstva bodo v celoti namenjena izboljšavam in vzdrževanju cestnega omrežja v državi. Kljub optimizmu uradnikov glede proračunskih prihodkov pa predstavniki industrije opozarjajo na morebitne negativne posledice za trg. Visoka obdavčitev bi lahko manjše pridelovalce potisnila v finančne težave, hkrati pa obstaja nevarnost, da se bo del potrošnikov zaradi višjih cen preusmeril na nereguliran črni trg.

Z začetkom leta 2026 je devetnajst zveznih držav v Združenih državah Amerike uveljavilo povišanje minimalnih plač, kar neposredno vpliva na več kot 8,3 milijona delavcev. Najvišjo minimalno urno postavko v državi ohranja zvezna država Washington, kjer so plačo zvišali na 17,13 dolarja, tesno pa ji sledita New York s 17 dolarji v izbranih regijah ter Connecticut s 16,94 dolarja. Do povišanj prihaja predvsem zaradi zakonskih določil o letnem usklajevanju z inflacijo, ki so jih sprejeli v različnih delih države, da bi ohranili kupno moč prebivalstva. Medtem ko nekatere države, kot sta Arizona in Colorado, beležita zmerne dvige na približno 15 dolarjev na uro, zvezna država Pennsylvania ostaja pri zveznem minimumu 7,25 dolarja, ki se ni spremenil že več kot 17 let. V Kaliforniji se je minimalna plača povzpela na 16,90 dolarja, v Ohiu pa na 11 dolarjev. Odzivi na te spremembe so mešani; delavci pozdravljajo višje dohodke v času naraščajočih življenjskih stroškov, medtem ko nekateri lastniki podjetij opozarjajo na povečane stroške dela, ki bi lahko vodili do povišanja cen storitev in izdelkov.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek ponovno izpostavil pomen svoje carinske politike v času, ko vrhovno sodišče Združenih držav Amerike presoja o njeni zakonitosti. Trump je poudaril, da bi bila izguba pristojnosti za uvajanje uvoznih dajatev na trgovinske partnerje uničujoč udarec za nacionalno varnost in blaginjo države. Po njegovih besedah so carine prinesle izjemne koristi, ki so po njegovem mnenju brez primere v zgodovini ZDA. Izjave prihajajo v obdobju povečanih napetosti na svetovnih trgih, ki so se začele stopnjevati avgusta 2025, ko je ameriška administracija uvedla nove carinske stopnje za več držav. Trump trdi, da so carine nujno orodje za obravnavanje držav, ki z Združenimi državami Amerike ravnajo nepravično. Kljub kritikam s strani Kitajske in negotovosti na azijskih borzah predsednik vztraja pri svoji protekcionistični drži, ki jo neposredno povezuje z obrambnimi zmogljivostmi države.

Hilton Worldwide Holdings je odstranil hotel v Minneapolisu iz svojega sistema, potem ko je hotel zavrnil sprejem rezervacij agentov Immigration and Customs Enforcement (ICE). Odločitev je sledila ogorčenju na spletu, ker hotel ni dovolil agentom ICE rezervirati sob.

Ameriška zvezna služba maršalov (USMS) je po poročanju specializiranih medijev prodala bitcoine v vrednosti 6,3 milijona ameriških dolarjev, ki sta jih v okviru priznanja krivde državi predala razvijalca denarnice Samourai Wallet, Keonne Rodriguez in William Lonergan Hill. S tem dejanjem naj bi ministrstvo za pravosodje (DOJ) kršilo izvršni ukaz številka 14233, ki ga je izdal predsednik Donald Trump. Ta ukaz namreč določa, da morajo biti bitcoini, pridobljeni s kazenskim ali civilnim odvzemom premoženja, del strateških rezerv Združenih držav Amerike v tej kriptovaluti. Dokument o likvidaciji sredstev, ki ga je pridobila revija Bitcoin Magazine, razkriva, da sta se obtoženca strinjala s prenosom sredstev, ki naj bi bila nato prodana ali pa so bila že unovčena. Če se navedbe o prodaji potrdijo, bi to pomenilo, da je tožilstvo južnega okrožja New Yorka (SDNY) delovalo v nasprotju z neposrednimi navodili zvezne vlade. Dogodek sproža vprašanja o usklajenosti delovanja pravosodnih organov z novo državno strategijo glede digitalnih sredstev, ki jo zagovarja trenutna administracija.

Zvezni regulatorji za varnost cevovodov so podjetju Third Coast Midstream naložili globo v višini 9,6 milijona dolarjev zaradi obsežnega razlitja nafte v Mehiškem zalivu leta 2023. Gre za najvišjo posamično kazen v zgodovini Agencije za varnost cevovodov in nevarnih snovi (PHMSA), ki je bila izrečena po iztekanju približno 4,1 milijona litrov nafte v bližini obale Louisiane. Preiskava je razkrila, da podjetje s sedežem v Houstonu ni vzpostavilo ustreznih postopkov za ukrepanje v sili, kar je po mnenju nadzornih organov privedlo do sistemske odpovedi pri zagotavljanju varnostnih predpisov. Kljub rekordnemu znesku globa predstavlja le majhen delež letnih prihodkov podjetja, ki upravlja z okoli 3000 kilometri cevovodov. Kritiki in okoljevarstvene organizacije opozarjajo, da kazen, ki znaša manj kot tri odstotke ocenjenega letnega dobička podjetja, morda ne bo zadostovala kot odvračilni dejavnik. Poudarjajo, da bi morale biti sankcije finančno dovolj obremenilne, da bi podjetja spodbudile k prednostnemu vlaganju v varnost namesto plačevanja kazni za kršitve, ki povzročajo nepopravljivo okoljsko škodo.

Svetovni finančni trgi so leto 2026 začeli v znamenju negotovosti, saj vlagatelji pozorno spremljajo prihodnje korake ameriške centralne banke Federal Reserve in napovedane odločitve vrhovnega sodišča glede carin. Kljub temu da se je inflacija v Združenih državah Amerike znižala z vrhov iz leta 2022, gospodarska rast pa ostaja presenetljivo stabilna, ameriška gospodinjstva še vedno izražajo zaskrbljenost glede prihodnosti. Federal Reserve je leto 2025 zaključila s tretjim zaporednim znižanjem ključne obrestne mere, kar je sprožilo razprave o morebitnem koncu cikla sproščanja denarne politike v času, ko se pričakujejo nove odločitve predsednika Donalda Trumpa. Istočasno se Indija pripravlja na objavo proračuna za leto 2026, pri čemer analitiki pričakujejo premik od agresivnih kapitalskih naložb države k ukrepom za spodbujanje zasebne porabe in okrevanje podeželskega povpraševanja. V Kanadi je domača valuta oslabela v primerjavi z ameriškim dolarjem, kar je posledica nizkih cen nafte in trdnega položaja zelenca. Čeprav podatki o indeksu nakupnih menedžerjev (PMI) v ZDA kažejo na upočasnitev rasti v storitvenem sektorju, ameriški dolar ohranja svojo prevlado na valutnih trgih, medtem ko globalni investitorji iščejo varnost v luči morebitnih trgovinskih vojn in carinskih omejitev.

Svetovni gospodarski akterji so leto 2026 pričakali z mešanimi občutki, saj stabilizacija trgov po dolgem obdobju inflacije prinaša nove izzive na področju zaposlovanja in sektorske rasti. V Pakistanu se država po obdobju hude nestabilnosti sooča z omejitvami, ki jih prinašajo programi Mednarodnega denarnega sklada. Gospodarski strokovnjaki opozarjajo, da bi morala država za uspešno vključevanje treh milijonov novih iskalcev zaposlitve letno dosegati vsaj šestodstotno gospodarsko rast, sicer se bo v družbi povečalo nezadovoljstvo. Trenutni trendi nizke rasti in naraščajoče brezposelnosti Pakistan postavljajo v položaj tvegane družbene nestabilnosti. Podobno negotovost opazujemo v Združenih državah Amerike, kjer se je stopnja brezposelnosti novembra povzpela na 4,6 odstotka, kar je znatno več od 4,2 odstotka v letu 2024. Čeprav ameriška centralna banka napoveduje znižanje stopnje brezposelnosti proti koncu leta 2026, nekateri kazalniki že nakazujejo na možnost recesije na trgu dela. Hkrati v Južni Koreji guverner centralne banke Rhee Chang-yong opozarja na strukturna neravnovesja. Brez upoštevanja tehnološkega sektorja bi bila korejska gospodarska rast letno omejena na le 1,4 odstotka, kar po njegovih besedah ni vzdržen model okrevanja, dodatne skrbi pa povzroča tudi šibka vrednost domače valute.