Med protesti v Iranu, ki so jih sprožile težke gospodarske razmere, je bilo ubitih najmanj 25 ljudi, po nekaterih poročilih pa celo 35. Varnostne sile so se spopadle s protestniki tudi na Teheranskem Velikem bazarju. Protesti so se razširili na več kot 250 lokacij. Ujetih je bilo več kot 1200 ljudi. ZDA so ponovno zagrozile z intervencijo.

Srbski predsednik vlade Đuro Macut je izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo Urada za nadzor tujega premoženja pri finančnem ministrstvu Združenih držav Amerike (OFAC), ki je podaljšal licenco za delovanje Naftne industrije Srbije (NIS) do 23. januarja. Macut je poudaril, da je ta poteza rezultat intenzivnih diplomatskih dejavnosti in pogovorov, ki jih je vodila Srbija. Po njegovih besedah gre za potrditev uspešne zunanje politike države, ki neposredno vpliva na stabilnost energetskega sektorja. Novico je premier označil za spodbudno, zlasti v luči podatka, da v Srbijo že 84 dni ni vstopila surova nafta, kar povečuje pomen nemotenega delovanja nacionalnega naftnega podjetja. Odločitev ameriških oblasti omogoča nadaljnje poslovanje podjetja kljub siceršnjim omejitvam in sankcijam, ki vplivajo na regionalni energetski trg. Srbska vlada verjame, da bo to podaljšanje zagotovilo potrebno varnost pri oskrbi z energenti v prihodnjih mesecih.

Južna Koreja se je v začetku leta 2026 odločno odzvala na nihanja na valutnem trgu, kjer je domača valuta von dosegla najnižje ravni v zadnjih desetletjih. Guverner centralne banke (Bank of Korea) Rhee Chang Yong je poudaril, da so temelji državnega gospodarstva trdni, vendar pa nedavni padec vrednosti vona v območje nad 1.400 za dolar ni v skladu z realnim gospodarskim stanjem. Rhee je opozoril, da bodo centralna banka in vladni organi aktivno zavračali tiste investicije v Združene države Amerike, ki bi lahko dodatno destabilizirale domači devizni trg. Ta poteza prihaja v času zaostrenih gospodarskih odnosov z Washingtonom, vključno s pogajanji o carinah in naložbenih zavezah. Hkrati so vodilne finančne skupine v državi, med katerimi so KB Kookmin, Shinhan, Hana in Woori, napovedale obsežno prenovo svojih poslovnih modelov. V letu 2026 se nameravajo spopadati s tehnološkimi izzivi s poudarkom na umetni inteligenci in digitalni transformaciji. Poleg krepitve upravljanja s tveganji so kot ključna področja za prihodnjo konkurenčnost opredelili digitalna sredstva in stabilne kovance (stablecoins), vezane na von. Vzporedno s finančnim sektorjem se na globalni ravni krepi vloga biometrije, ki v letu 2026 postaja ključna pri nadzoru spletnih vsebin in preverjanju starosti uporabnikov, kar prinaša nove standarde na področju digitalne identitete.

Kitajski juan je na celinskem trgu v ponedeljek prvič po maju 2023 presegel psihološko mejo sedmih juanov za ameriški dolar in dosegel vrednost 6,996 CNY za dolar. Rast vrednosti kitajske valute se je najprej začela na tujih trgih med božičnimi prazniki, nato pa se je v ponedeljek razširila še na domači kitajski trg. Premik predstavlja najvišjo raven juana v zadnjih dveh letih, kar odraža močan pritisk na krepitev kitajske valute. Kitajska ljudska banka (PBoC) je na krepitev valute odgovorila s poskusom umirjanja trga. Uradni srednji tečaj so določili pri 7,0348, kar je 17 bazičnih točk nižje kot prejšnji dan, s čimer so končali petdnevno obdobje rasti srednjega tečaja. Kitajski državni mediji so ob tem opozorili vlagatelje, naj ne stavijo na enostransko gibanje tečaja, saj razlika v obrestnih merah med ameriškim dolarjem in juanom ostaja velika, kar bi lahko dolgoročno omejilo privlačnost kitajske valute. Po poročanju agencije Reuters so velike državne banke na trgu že posredovale, da bi upočasnile prehitro rast vrednosti juana.

Energetsko podjetje Peoples Gas je v ponedeljek na komisijo za javne gospodarske službe v zvezni državi Illinois (ICC) vložilo uradno zahtevo za povišanje cen v višini 202,3 milijona dolarjev. Če bo predlog odobren, se bodo mesečni računi za povprečne gospodinjske odjemalce v Chicagu zvišali za približno 10 do 11 dolarjev. Odločitev podjetja je takoj sprožila val nezadovoljstva med prebivalci in organizacijami za varstvo potrošnikov. Organizacija Citizens Utility Board (CUB) je v odziv na predlagano podražitev organizirala proteste, na katerih so poudarili finančno breme, ki ga bi takšen ukrep prinesel prebivalcem mesta. Zagovorniki potrošnikov trdijo, da je povišanje cen neupravičeno in da bi podjetje moralo najti druge načine za pokrivanje stroškov brez neposrednega obremenjevanja končnih uporabnikov. Komisija ICC bo zdaj preučila utemeljenost zahteve podjetja Peoples Gas, postopek pa bo vključeval javne razprave in analizo stroškov. To je že ena v nizu zahtev za povišanje tarif, s katerimi se spopadajo porabniki energije v Illinoisu, kar krepi razprave o regulaciji monopolnih energetskih ponudnikov in dostopnosti osnovnih življenjskih dobrin.

V Atenah je policija v štirih urah ustavila skoraj 2.500 vozil in kaznovala voznike zaradi vožnje pod vplivom alkohola, zasegla pa je tudi električni skiro. Na Novi Zelandiji je policija napovedala strožji nadzor zaradi nevarne vožnje pred novoletnimi prazniki. V Bridgeportu in Evansvillu v ZDA je policija okrepila patrulje za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, saj prazniki povečujejo tveganje prometnih nesreč.

Novi protesti v Iranu so se razširili izven tržnic na univerze. Iransko vodstvo se sooča z naraščajočim pritiskom iz tujine, obenem pa se pojavlja nezadovoljstvo znotraj države. V ozadju so težave v gospodarstvu in grožnja novih vojaških napadov.

Z iztekom subvencij v okviru Zakona o dostopni oskrbi (ACA) se je več milijonov Američanov v letu 2026 soočilo z občutnim dvigom stroškov zdravstvenega zavarovanja. Iztek subvencij je povzročil višje stroške zdravstvenega zavarovanja za milijone ljudi.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je uporabilo obtožnico proti Nicolasu Maduru, ki ga bremeni narkoterorizma in drugih kaznivih dejanj v New Yorku, kot argument za upravičevanje Trumpove uporabe zakona o tujih sovražnikih pri deportacijah. Medtem se britanska vlada izogiba neposredni kritiki Trumpa ob ameriških grožnjah proti Grenlandiji.

Skupina OPEC+ je na virtualnem srečanju potrdila, da bo ohranila stabilno raven proizvodnje nafte. Srečanje se je izognilo razpravi o političnih krizah, ki vplivajo na več članic skupine. Države so se držale prejšnje odločitve o premoru pri povečanju proizvodnje v prvem četrtletju 2026.

BYD je v letu 2025 prehitel Teslo in postal največji svetovni proizvajalec električnih vozil, saj je dobavil 4,6 milijona vozil. Analitiki predvidevajo, da bo BYD vodilni položaj ohranil tudi v letu 2026, ker se kupci odločajo za cenejše modele.

Družba AIA Korea je zaradi naraščajočega povpraševanja po zavarovanjih v tujih valutah uvedla nov produkt pokojninskega zavarovanja, denominiranega v ameriških dolarjih. Gre za odziv na hitro staranje prebivalstva in trende zgodnejšega upokojevanja v Južni Koreji, hkrati pa produkt nagovarja vlagatelje, ki želijo zaščititi svoje premoženje pred šibkostjo domače valute von. Pri tem produktu se premije in izplačila izvajajo v dolarjih, kar zavarovancem omogoča izkoriščanje tečajnih gibanj in višjih obrestnih mer v primerjavi s klasičnimi varčevalnimi računi. Poleg tega so v letu 2025 stopile v veljavo pomembne spremembe na področju načrtovanja upokojitve v Združenih državah Amerike, ki jih prinašata zakonodaja Secure 2.0 in One Big Beautiful Bill Act. Te spremembe vključujejo prilagoditve prispevkov za inflacijo in nove pogoje za račune tipa Roth, kar neposredno vpliva na strategije dolgoročnega varčevanja. Finančne institucije poudarjajo, da ameriški dolar ostaja varno globalno sredstvo, ki omogoča stabilnejši dohodek v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju poklicnega upokojevanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo ameriška naftna podjetja začela delovati v Venezueli z namenom izkoriščanja tamkajšnjih obsežnih zalog surove nafte. Ta poteza sledi stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, pri čemer Trumpova administracija Venezuelo obtožuje kraje ameriškega premoženja in virov. Odločitev o gospodarskem prodoru na venezuelska naftna polja, ki so ocenjena na visoke vrednosti, je sprožila ostre odzive v ameriški politiki. Senator Bernie Sanders je takšno zunanjo politiko označil za »čisti imperializem« in opozoril, da ukrepi spominjajo na najtemnejša poglavja ameriških intervencij v Latinski Ameriki. Združene države Amerike obenem ohranjajo stike z določenimi predstavniki trenutnega vodstva v Venezueli, vključno s podpredsednico Delsy Rodríguez, kar nakazuje na kompleksno strategijo pritiska in iskanja novih gospodarskih priložnosti. Morebitna zamenjava oblasti v Caracasu pod vplivom ZDA bi lahko korenito spremenila razmere na svetovnem naftnem trgu, saj si naftni giganti obetajo dostop do 18 bilijonov dolarjev vrednih virov. Kljub ostrim napovedim o blokadi tankerjev in obtožbam o terorizmu, se zdi, da je primarni cilj ameriške administracije vzpostavitev nadzora nad ključnimi energetskimi surovinami v regiji.

Po izteku davčnih olajšav Zakona o dostopni oskrbi (ACA) so milijoni Američanov v letu 2026 začeli s povečanimi stroški zdravstvenega zavarovanja. Kritiki, vključno s kongresnimi demokrati, so opozorili na republikance na Capitol Hillu. Zmerni republikanci so pozivali k rešitvi, a brez uspeha.

Madžarski premier Viktor Orbán je sporočil, da vojaška operacija Združenih držav Amerike v Venezueli nima neposrednih posledic za madžarske državljane, saj med njimi ni poškodovanih ali neposredno vpletenih oseb. Kljub temu je premier poudaril, da vlada pozorno spremlja dogajanje v Južni Ameriki in vzdržuje stalne stike z veleposlaniki v tej regiji. Orbán se je o nastalih razmerah že posvetoval s ključnimi predstavniki energetskega sektorja, saj bi destabilizacija naftno bogate regije lahko vplivala na globalne trge. Zaradi morebitnega pritiska na cene pogonskih goriv je madžarska vlada napovedala dodatne ukrepe za zaščito cen energije v državi. Premier je izpostavil, da je vlada polno operativna in pripravljena na odzivanje ob morebitnih nihanjih na trgu surove nafte. Poteza sledi širši strategiji Budimpešte, ki z regulacijo cen poskuša omejiti inflacijske pritiske na gospodinjstva, kar ostaja prednostna naloga madžarske administracije v času geopolitične nestabilnosti.

Združene države Amerike so v usklajeni operaciji v Karibskem morju presregle in zasegle tanker Olina, ki je prevažal nafto iz Venezuele. Akcija se je odvila v petek pred svitom, ko so pripadniki ameriške mornariške pehote s helikopterji poleteli z letalonosilke USS Gerald R. Ford in izvedli vstop na krov plovila. Operacija je bila izvedena v sodelovanju z več ameriškimi vladnimi resorji, kar kaže na stopnjevanje pritiska na venezuelski energetski izvoz. Ameriške oblasti trdijo, da so takšni ukrepi nujni za preprečevanje kršitev sankcij in nezakonitega trgovanja z viri, ki financirajo tamkajšnji režim. Tanker Olina je le eden v nizu plovil, ki so jih ameriške sile v zadnjem obdobju ustavile v mednarodnih vodah zaradi sumov o vpletenosti v tihotapljenje energentov pod venezuelsko zastavo ali v njihovem imenu. Dogodek dodatno zaostruje diplomatske odnose med Washingtonom in Caracasom ter vpliva na stabilnost naftnih poti v regiji. Čeprav podrobnosti o tovoru in končni destinaciji tankerja niso bile v celoti razkrite, zaseg pomeni neposreden poseg v logistične verige Venezuele, ki se kljub mednarodnim omejitvam trudi ohraniti izvoz nafte na svetovne trge.

Trumpova administracija je zamrznila financiranje programov varstva otrok, kar je povzročilo zaskrbljenost staršev v okolici Chicaga. Hkrati so se pojavili očitki o političnih motivih, saj administracija cilja na države, ki jih vodijo demokrati, med drugim zaradi škandala z goljufijami v Minnesoti. Po streljanju, v katerem je bil ubit pravni opazovalec v Minneapolisu, je administracija napovedala dodatne naložbe v dejavnosti ICE.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je od zvezne države Georgia uradno zahteval povračilo 6,26 milijona dolarjev za stroške odvetnikov in druge pravne izdatke. Zahtevek se nanaša na obrambo v primeru obtožb o vmešavanju v predsedniške volitve leta 2020, ki so bile v tem delu proti njemu nedavno opuščene. Po navedbah njegovih pravnih zastopnikov so stroški nastali izključno zaradi procesa v okrožju Fulton, ki se je končal brez obsodbe. Zahtevek za povračilo temelji na določilih prava zvezne države Georgia, ki pod določenimi pogoji omogočajo povračilo stroškov obrambe, če je obtožnica zavržena ali če je obtoženec oproščen. Trumpova ekipa trdi, da je bil pregon politično motiviran in neutemeljen, kar naj bi še dodatno upravičevalo finančno kompenzacijo. Okrožna tožilka Fani Willis, ki je vodila primer, se na zahtevo še ni odzvala. Ta pravna poteza predstavlja nov korak v Trumpovih prizadevanjih za sanacijo visokih pravnih stroškov, s katerimi se sooča v številnih sodnih postopkih po celotni državi. Odločitev sodišča o tem, ali je država Georgia dolžna kriti te stroške, bo pod drobnogledom javnosti, saj bi lahko postavila precedens za podobne zahtevke v prihodnosti.

Protesti zaradi visokih cen in gospodarskega zastoja so se iz Teherana razširili v druga mesta, prišlo pa je tudi do prvih smrtnih žrtev protestnikov. Donald Trump je opozoril, da so ZDA "pripravljene in čakajo" na posredovanje, če bo Iran nasilno obračunal s protestniki. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, so se razširili po celotnem Iranu, pri čemer so se spopadi med protestniki in varnostnimi silami osredotočili na zahodne province Lorestan in Chaharmahal.

Socialna varnost se je znašla v težavah pod Trumpovo upravo. Trumpova administracija naj bi vsaki ameriški zvezni državi namenila med 147 in 281 milijoni dolarjev za podeželsko zdravstvo v letu 2026. Lara Trump je podprla idejo o uvedbi obveznega enoletnega vojaškega roka za vsakega Američana.

Ameriško gospodarstvo je v zadnjem obdobju poraslo za 4,3 odstotka, kar je preseglo pričakovanja analitikov. Ključno gonilo te rasti je bila osebna poraba, ki se je povečala za 3,5 odstotka, vendar podatki razkrivajo nenavadno razhajanje med dejansko porabo in razpoloženjem potrošnikov. Indeksi potrošniškega zaupanja Univerze v Michiganu in organizacije Conference Board namreč ostajajo na najnižjih ravneh v zadnjem desetletju, kar običajno nakazuje na prihajajoče ohlajanje trga. Analiza kaže, da porabo poganjajo predvsem trije dejavniki: t. i. učinek bogastva zaradi rasti delniških trgov, povečana raba kreditnih kartic ter nujni izdatki. Skoraj petino celotne porabe so predstavljali stroški za zdravstvo, kar nakazuje, da potrošniki ne zapravljajo zaradi optimizma, temveč zaradi nujnih življenjskih potrebščin in storitev. Strokovnjaki opozarjajo na tveganja v letu 2026, saj bi lahko trgi doživeli korekcijo, če gospodarska rast ne bo upravičila trenutno visokih pričakovanj vlagateljev.

V letu 2025 se v ameriški gostinski panogi uveljavlja nov trend, kjer najbolj iskani artikli niso več gurmanski izdelki, temveč cenovno ugodni varčni meniji (t. i. value meals). Ta premik v potrošniškem vedenju odraža globoke strukturne težave v gospodarstvu, saj se obisk restavracij za povprečnega državljana spreminja v vajo iz proračunskega načrtovanja. Ko prehranjevanje zunaj doma postane vprašanje preživetja namesto užitka, to nakazuje na resno znižanje kakovosti življenja in erozijo kupne moči prebivalstva. Restavracije, ki so bile zgodovinsko stičišča družabnega življenja, se danes soočajo z izjemno ostrim konkurenčnim bojem za vsakega gosta. Panoga, ki je prisotna v vsakem mestu in vasi, poroča o novem trendu, kjer gostje jedilnike berejo z desne proti levi, torej najprej preverijo ceno in šele nato ponudbo hrane. Analitiki opozarjajo, da takšne spremembe niso zgolj prehodne narave, temveč so jasen indikator dolgotrajnih posledic inflacije in rastočih življenjskih stroškov, ki silijo verige hitre prehrane v agresivno oglaševanje najcenejših možnosti za ohranitev prometa.

Legendarni ameriški investitor Warren Buffett se je uradno upokojil z mesta glavnega izvršnega direktorja konglomerata Berkshire Hathaway, ki ga je vodil več kot šest desetletij. Pod njegovim vodstvom se je podjetje preoblikovalo iz propadajoče tekstilne tovarne v globalni finančni imperij, ki je danes vreden več kot bilijon dolarjev. Buffett, ki bo letos dopolnil 95 let, je svojo naložbeno pot v Berkshire Hathawayu začel leta 1962, ko je delnice kupoval po ceni okoli 7,60 dolarja. Danes vrednost delnice razreda A presega 755.000 dolarjev, kar predstavlja več kot 4,7-milijonodstotno kumulativno rast vrednosti. Ob Buffettovem odhodu podjetje razpolaga z rekordnimi 382 milijardami dolarjev v gotovini, kar sproža ugibanja o prihodnjih strateških potezah novega vodstva. Konglomerat, ki vključuje hčerinske družbe, kot sta GEICO in BNSF, ter obsežne lastniške deleže v podjetjih Apple, Coca-Cola in American Express, je v zadnjih 12 četrtletjih beležil neto prodajo delnic. Takšno kopičenje likvidnih sredstev nekateri analitiki interpretirajo kot pripravo na morebitni večji upad trga. Hkrati se v investicijskih krogih pojavljajo vprašanja, ali bo nova generacija voditeljev spremenila Buffettov konservativni odklonilen odnos do digitalnih sredstev, kot so kriptovalute.

Ameriški delniški trg je zadnji trgovalni teden v letu 2025 začel z upadom vrednosti glavnih indeksov. Indeks S&P 500 je v ponedeljek dopoldne padel za 0,4 odstotka, medtem ko sta Dow Jones Industrial Average in Nasdaq composite zabeležila 0,3- oziroma 0,6-odstotno znižanje. Trg so navzdol potisnile predvsem visoko vrednotene delnice tehnoloških podjetij, med katerimi sta Nvidia in Broadcom izgubila 2 oziroma 1,3 odstotka vrednosti. Negativno razpoloženje na trgu tehnologije so delno omilile energetske družbe, ki so pridobile na račun rasti cen nafte; ameriška lahka nafta se je podražila za 2,4 odstotka. Vlagatelji v tem tednu, ki bo zaradi praznovanja novega leta skrajšan, ne pričakujejo objav pomembnejših gospodarskih podatkov. Po podatkih orodja FedWatch skupine CME trgi trenutno pripisujejo skoraj 83-odstotno verjetnost scenariju, po katerem ameriška centralna banka Federal Reserve januarja ne bo spreminjala ključnih obrestnih mer. Donosnost 10-letnih državnih obveznic je padla na 4,11 odstotka, cena zlata pa se je po močni rasti v preteklem letu znižala za 3,5 odstotka, čeprav na letni ravni še vedno ohranja približno 66-odstotni donos.

Greg Abel je uradno prevzel funkcijo glavnega izvršnega direktorja ameriškega multinacionalnega konglomerata Berkshire Hathaway, s čimer se je končalo več desetletij trajajoče obdobje pod vodstvom Warrena Buffetta. Legendarni vlagatelj Buffett je ob predaji poslov izrazil globoko zaupanje v svojega naslednika in poudaril, da bi Abla izbral pred katerim koli drugim investicijskim voditeljem za upravljanje svojih osebnih financ. Abel, ki je pred tem nadzoroval ne-zavarovalniške posle podjetja, se zdaj spopada z vodenjem enega največjih svetovnih poslovnih imperijev. Novi vodja se bo na svojem položaju moral soočiti s številnimi zahtevnimi izzivi, vključno z upravljanjem ogromnih gotovinskih rezerv podjetja, ki dosegajo rekordne ravni. Poleg finančnega upravljanja bo moral Abel ohraniti edinstveno kulturo podjetja in prevzeti širok nabor odgovornosti, ki jih je prej opravljal Buffett. Čeprav se je vodstvena struktura spremenila, se od novega direktorja pričakuje kontinuiteta v investicijski strategiji, ki temelji na dolgoročni vrednosti in stabilnosti.

Ameriški delniški indeksi so zadnji trgovalni dan leta 2025 zabeležili rahel upad vrednosti, s čimer se je končalo sicer izjemno uspešno leto za finančne trge. V sredo se je indeks S&P 500 znižal za 0,7 odstotka, industrijski indeks Dow Jones je izgubil 0,6 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa je zdrsnil za 0,8 odstotka. Trgovanje je bilo zaradi bližajočih se novoletnih praznikov pričakovano skromno, saj so številni vlagatelji že predčasno zaključili svoje pozicije. Kljub negativnemu trendu v zadnjih štirih dneh trgovanja je leto 2025 za Wall Street predstavljalo eno najuspešnejših obdobij v zadnjem času. Indeks S&P 500 je v celotnem letu pridobil 16,4 odstotka vrednosti, k čemur je ključno prispevalo navdušenje nad razvojem umetne inteligence in optimizem glede gospodarske rasti. Trgi so v tem obdobju pokazali precejšnjo odpornost na trgovinske napetosti in občasno negotovost v svetovnem merilu, kar je vlagateljem prineslo nadpovprečne letne donose.

Družba MSCI Inc. je napovedala, da bo 15. januarja sporočila svojo odločitev glede vključitve podjetij, ki imajo v svojih rezervah znatne količine bitcoina, v svoje svetovne borzne indekse. Ta odločitev bi lahko pomembno vplivala na prihodnje sprejemanje kriptovalut v korporativnem svetu, saj bi morebitna izključitev takšnih podjetij iz uveljavljenih meril povzročila prisilno prodajo delnic v vrednosti več milijard dolarjev. S tem bi se spremenil tudi način, kako Wall Street dojema bitcoin kot sredstvo za upravljanje likvidnosti v podjetjih. MSCI, ki upravlja več kot 246.000 delniških indeksov, služi kot ključni usmerjevalec za investicijske sklade, ki upravljajo s približno 18,3 bilijona dolarjev premoženja. Ker so ti indeksi temelj za številne naložbene portfelje, bi izključitev podjetij z izpostavljenostjo bitcoinu pomenila, da bi morali številni skladi, ki sledijo tem indeksom, nemudoma prodati svoje deleže v teh podjetjih. To bi ustvarilo velik prodajni pritisk na trgu in potencialno odvrnilo druga podjetja od naložb v digitalna sredstva.

Ministrstvo za energetiko Združenih držav Amerike je v ponedeljek objavilo odločitev o dodelitvi naročil v skupni vrednosti 2,7 milijarde ameriških dolarjev trem podjetjem, ki bodo v naslednjem desetletju krepila domače zmogljivosti za bogatenje urana. Gre za strateški korak v okviru širših prizadevanj administracije predsednika Donalda Trumpa za doseganje večje energetske neodvisnosti in okrepitev jedrskega sektorja. Sredstva bodo podjetjem omogočila razširitev proizvodnje goriva, ki je ključnega pomena za delovanje ameriških jedrskih elektrarn in zmanjšanje odvisnosti od tujih dobaviteljev. Ta naložba predstavlja pomemben premik v ameriški energetski politiki, saj si država prizadeva oživiti svojo jedrsko dobavno verigo, ki je bila v zadnjih desetletjih podvržena močni tuji konkurenci. Z dodelitvijo teh sredstev želi vlada zagotoviti dolgoročno stabilnost oskrbe z energijo, hkrati pa spodbuditi tehnološki razvoj na področju bogatenja urana. Odločitev odraža prednostno nalogo nove administracije, da okrepi nacionalno varnost preko energetske samozadostnosti in zmanjša vpliv mednarodnih trgov na domače cene električne energije.

Davčne uprave v Združenih državah Amerike in Združenem kraljestvu so v začetku leta 2026 uvedle pomembne novosti, ki vplivajo na milijone zavezancev. Ameriški davčni urad (IRS) je napovedal, da bo uradno začel sprejemati davčne napovedi 26. januarja, nekaterim skupinam pa je omogočil oddajo že 9. januarja. Kljub optimizmu vodstva se pojavljajo opozorila o morebitnih zamudah zaradi zmanjšanja števila zaposlenih, kar je posledica varčevalnih ukrepov novega oddelka za učinkovitost vlade. V Združenem kraljestvu se medtem davčni zavezanci spopadajo s težavami zaradi napak v programski opremi urada HMRC, ki ne vključuje pravilno povišanih stopenj davka na kapitalski dobiček. Zaradi tega približno 800.000 samozaposlenih in najemodajalcev tvega visoke globe, če svojih obveznosti ne bodo izračunali ročno. Britanska vlada prav tako načrtuje znižanje neobdavčenih olajšav za varčevalne račune ISA z aprilom 2027, kar je sprožilo val depozitov, saj so varčevalci samo v novembru vložili rekordnih 5,1 milijarde funtov. Spremembe odražajo širši globalni trend digitalizacije in strožjega nadzora nad dohodki. V Indiji se pred objavo proračuna za leto 2026 stopnjujejo razprave o davčnih olajšavah za avtomobilska posojila, medtem ko Združeno kraljestvo uvaja obvezno digitalno poročanje za vse, ki zaslužijo več kot 50.000 funtov. Davčni strokovnjaki opozarjajo, da gre za največje vsebinske in procesne spremembe v zadnji generaciji, ki od zavezancev zahtevajo bistveno večjo angažiranost.

Podjetje GameStop je objavilo podrobnosti novega kompenzacijskega paketa za svojega izvršnega direktorja Ryana Cohena, ki je v celoti odvisen od doseganja določenih, pomembnih poslovnih ciljev. Cohen ne bo prejel nobene zagotovljene plače, kar vključuje odsotnost plače, denarnih bonusov in delnic, ki bi se izplačevale skozi čas. Njegovo nadomestilo je v celoti 'tvegano', kar pomeni, da bo izplačan le, če bo podjetje doseglo pomembne tržne in operativne cilje. Cilj je zagotoviti, da so Cohenove spodbude neposredno usklajene z ustvarjanjem dolgoročne vrednosti za delničarje GameStopa. Za polno izplačilo nadomestila bo moral Cohen povečati tržno kapitalizacijo podjetja na 100 milijard dolarjev in doseči kumulativni EBITDA (dobiček pred obrestmi, davki, depreciacijo in amortizacijo) v višini 10 milijard dolarjev. Kompenzacijski paket vključuje delniške opcije za nakup več kot 171,5 milijona navadnih delnic po ceni 20,66 dolarja za delnico. Ta struktura je podobna paketu plač, ki so ga delničarji odobrili za Elona Muska, izvršnega direktorja Tesle, kjer bi Musk prejel delnice Tesle v vrednosti bilijona dolarjev, če bi v naslednjem desetletju dosegel določene cilje uspešnosti. Potencialno izplačilo v višini 35 milijard dolarjev je torej povsem odvisno od masivnega preobrata za to nestanovitno podjetje za video igre, ki je v preteklosti že doživelo izjemne skoke in padce na borzi, znano kot 'memestock'. Delničarji morajo ta paket še odobriti.

Tisoči medicinskih sester v nekaterih največjih newyorških bolnišnicah so napovedali stavko, ki se bo začela v ponedeljek, če ne bo dosežen dogovor. Do stavke bi lahko prišlo v času hude sezone gripe, tri leta po podobni stavki, ki je že povzročila motnje v delovanju nekaterih zdravstvenih ustanov.

Severna Koreja je izstrelila več balističnih raket v smeri vzhodnih voda, le nekaj ur pred odhodom južnokorejskega predsednika v Kitajsko. Kim Jong Un je opazoval testne polete hipersoničnih raket in poudaril potrebo po krepitvi jedrskega odvračanja države. Južnokorejski Urad za nacionalno varnost je pozval Severno Korejo, naj ustavi provokacije po izstrelitvi raket v Vzhodno morje.

Rusija je priznala, da je tanker Bella 1 ruski in je ZDA poslala diplomatsko noto, v kateri zahteva prekinitev zasledovanja tankerja, ki ga ameriške oblasti že dva tedna preganjajo zaradi prevoza venezuelske nafte. Nota je bila poslana ameriškemu zunanjemu ministrstvu in Svetu za nacionalno varnost Bele hiše.

Kitajski BYD je v letu 2025 prodal 2,26 milijona električnih vozil in prehitel Teslo v globalni prodaji električnih vozil. Na Norveškem so električna vozila dosegla rekordni 96-odstotni delež na trgu avtomobilov v letu 2025, predvsem zaradi prodaje Tesle. Ford, BMW in VW pa naj bi v Veliki Britaniji ukinili nekatere priljubljene modele avtomobilov.

Državna tožilka New Yorka je vložila tožbo proti Trumpovi administraciji zaradi zaustavitve dveh večjih projektov vetrnih elektrarn na morju, ki naj bi oskrbovali z elektriko več kot milijon domov. Tožba je bila vložena zaradi suspenza gradnje teh projektov. Poleg tega je sodnik ponovno izjavil, da je tožilec, ki ga je imenoval Trump, nezakonito na položaju.

Azijske borze so teden začele z občutno rastjo, medtem ko so se svetovni trgi odzvali na novico o ameriški zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura med vikendom. Indeksa v Tokiu in Seulu sta dosegla rekordne vrednosti, saj so vlagatelji ocenjevali dolgoročne posledice političnih sprememb v Venezueli na svetovno energetsko stabilnost. Čeprav so se cene surove nafte sprva le rahlo zvišale, so plemenite kovine, vključno z zlatom, srebrom in platino, zabeležile strmo rast, saj so vlagatelji v času geopolitične negotovosti iskali varna zatočišča. Analitiki opozarjajo, da je venezuelska naftna industrija po letih mednarodnih sankcij in slabega upravljanja v izjemno slabem stanju. Čeprav bi država lahko na dolgi rok podvojila ali celo potrojila trenutno proizvodnjo, ki znaša približno 1,1 milijona sodčkov na dan, bodo za vrnitev na zgodovinske ravni potrebna leta obsežnih investicij. Kljub temu so finančni trgi burno reagirali na ameriško posredovanje, kar je povzročilo premike tako na delniških kot surovinskih trgih po vsem svetu.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro posvaril iranske oblasti, da so Združene države Amerike pripravljene in oborožene za posredovanje, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trumpova izjava prihaja v času, ko se v Iranu širijo nemiri zaradi hiperinflacije in gospodarske krize, ki so po zadnjih podatkih zahtevali že šest smrtnih žrtev. Predsednik je poudaril, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, če bodo iranske sile, kot je to po njegovih besedah običajno, začele pobijati demonstrante. Odziv Irana je bil hiter in opozorilen; Ali Larijani, svetovalec vrhovnega voditelja, je Donalda Trumpa pozval k previdnosti glede njegovih vojakov. Teheran je opozoril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje destabiliziralo regijo in neposredno škodovalo interesom ZDA na Bližnjem vzhodu. Medtem so oblasti v Teheranu aretirale trideset oseb zaradi domnevnega kršenja javnega reda, protestno gibanje pa se je s tržnic, kjer trgovci zapirajo trgovine zaradi nevzdržnih cen, razširilo na univerze in v večja mesta po vsej državi.

Račun na družbenem omrežju X v perzijskem jeziku, ki trdi, da predstavlja izraelsko obveščevalno službo Mossad, je v ponedeljek javno pozval k protestom v Iranu. V objavi je bilo namigovano, da ima izraelska agencija na terenu prisotne svoje operativce, ki sodelujejo pri demonstracijah. Poziv se je pojavil v času, ko se Iran spopada s hudo gospodarsko krizo, ki so jo sprožili visoka inflacija, strmoglavljenje vrednosti nacionalne valute in zaostrene sankcije Združenih držav Amerike. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer so v Teheranu in drugih delih države izbruhnili protesti, na katere se je odzval tudi iranski predsednik Masoud Pezeshkian. Ta je sprejel odstop guvernerja centralne banke in napovedal nujne reforme denarnega ter bančnega sistema za zaščito kupne moči prebivalstva. Izraelski mediji omenjeni profil na omrežju X obravnavajo kot uradno glasilo Mossada, kar dodatno stopnjuje napetosti med državama v regiji.

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili obsežni protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial. Demonstracije, ki so se začele med trgovci na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile v več kot 30 mest po državi. Protestniki izražajo ogorčenje nad nevzdržnimi gospodarskimi razmerami, saj je inflacija dosegla 42,2 odstotka, cene hrane pa so narasle za več kot 70 odstotkov. Zaradi nezaupanja v domačo valuto se prebivalci vse pogosteje zatekajo k uporabi stabilnih kriptovalut, da bi zaščitili svoje prihranke. Po poročanju tujih agencij so varnostne sile na nemire odgovorile s silo, pri čemer je bilo ubitih najmanj devet ljudi, številni pa so bili aretirani. Predsednik Masud Pezeškian je priznal legitimnost gospodarskih zahtev prebivalstva, vendar je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej hkrati opozoril pred delovanjem "izgrednikov". Medtem ko oblasti za podpihovanje nemirov obtožujejo tuje akterje, predvsem ZDA in Izrael, se protesti kljub represiji nadaljujejo šesto zaporedno noč. Razmere v državi ostajajo napete, saj se gospodarska kriza stopnjuje v širše politično nezadovoljstvo z versko-političnim vrhom.

Nenehno naraščanje povpraševanja po tehnologijah umetne inteligence je povzročilo strmo rast cen pomnilniških čipov, kar predstavlja resno grožnjo evropskemu digitalnemu razvoju in operaterjem podatkovnih centrov. Zaradi pomanjkanja strateških surovin in geopolitičnih napetosti med Združenimi državami Amerike in Kitajsko so se moduli RAM preobrazili iz običajnega blaga v ključni strateški vir nove ekonomije. Administracija predsednika Donalda Trumpa je nedavno uvedla 25-odstotne izvozne dajatve na čipe za Kitajsko, kar kaže na uporabo čipov kot geopolitičnega vzvoda, podobno kot se je to zgodilo pri dobavi utekočinjenega zemeljskega plina Evropi. Globalni trg elektronike se že odziva na te spremembe, saj so cene pomnilniških modulov DRAM in NAND od začetka leta 2025 narasle za skoraj 100 odstotkov. Tehnološki velikan Samsung Electronics zaradi višjih proizvodnih stroškov razmišlja o podražitvi prihajajoče serije pametnih telefonov Galaxy S26, medtem ko so kitajski proizvajalci, kot sta Infinix in Tecno, cene svojih naprav že dvignili. Strokovnjaki opozarjajo, da Evropa trenutno nima ustrezne strategije, s katero bi se spopadla s to cenovno spiralo, kar bi lahko dolgoročno upočasnilo digitalizacijo in razvoj industrijskih procesov na celini.

Po poročilih o protestih zaradi padca vrednosti riala, se je pojavila informacija, da je guverner iranske centralne banke Mohammad Reza Farzin odstopil, nasledil pa naj bi ga Abdolnasser Hemmati. Centralna banka zanika poročila o odstopu Farzina. Poročajo tudi, da so varnostne sile v Iranu razglasile izredno stanje.

Ekonomist Igbal Gulijev, dekan Fakultete za finančno ekonomijo na MGIMO, je v analizi za medij aif.ru pojasnil razloge, zaradi katerih Združene države Amerike obravnavajo venezuelsko nafto kot svojo lastnino. Gulijev izpostavlja preplet zgodovinskih, ekonomskih in geopolitičnih dejavnikov, ki določajo ameriško strategijo v regiji. Po njegovih navedbah so izjave nekdanjega in ponovno izvoljenega predsednika Donalda Trumpa o pripadnosti venezuelskih naravnih virov ZDA utemeljene na prepričanju o zgodovinski upravičenosti in zaščiti ameriških investicij. Ta retorika je služila kot ideološka podlaga za nedavne zaostritve v odnosih med državama. Analiza prav tako poudarja, da se ZDA v Venezueli neposredno spopadajo z vplivom Kitajske, ki je v zadnjih desetletjih postala ključna gospodarska partnerica Caracasa. Gre za strateški boj za nadzor nad največjimi svetovnimi zalogami nafte, pri čemer Washington poskuša omejiti kitajsko prisotnost v svoji tradicionalni interesni sferi. Ekonomski vidik vključuje tudi zahtevke ameriških naftnih podjetij za odškodnine zaradi pretekle nacionalizacije njihovega premoženja pod vodstvom pokojnega Huga Chaveza in sedanjega predsednika Nicolasa Madura, kar Washington interpretira kot krajo ameriškega kapitala.

Ameriška zvezna uprava za letalstvo (FAA) je ponovno odprla zračni prostor nad Karibi po napadu ZDA na Venezuelo.

V ZDA se je število prostih delovnih mest zmanjšalo na skoraj petletno najnižjo raven, kar nakazuje na ohlajanje trga dela kljub gospodarski rasti. Romunski indeks PMI v predelovalnih dejavnostih se je decembra sicer izboljšal, vendar ostaja v območju krčenja. Ukrajinska obveščevalna služba je poročala, da je rusko gospodarstvo vstopilo v obdobje stagnacije. Za Bližnji vzhod je bilo določenih šest globalnih energetskih smernic, ki bodo vplivale na regijo do leta 2026, pri čemer so naftne družbe ohranile ključno vlogo v globalni energetski oskrbi.

Administracija v Washingtonu je podaljšala operativno licenco za delovanje Naftne industrije Srbije (NIS) do 23. januarja. Odločitev ameriških oblasti prihaja po 84 dneh sankcij, ki so bile uvedene proti srbskemu energetskemu podjetju, v katerem ima večinski delež ruski Gazprom Neft. Podaljšanje licence omogoča nadaljnje nemoteno poslovanje podjetja v obdobju veljavnosti novega dovoljenja. Novico o podaljšanju licence je prvi sporočil srbski nacionalni medij RTS, ki se sklicuje na vire v Washingtonu. Ta poteza ameriške administracije je ključnega pomena za srbski energetski sektor, saj NIS predstavlja hrbtenico energetske oskrbe v državi. Čeprav so podrobnosti o morebitnih novih omejitvah ali pogojih v okviru te licence skope, odločitev zagotavlja kratkoročno stabilnost podjetja na mednarodnih trgih.

V Iranu so se v začetku januarja 2026 stopnjevali množični protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki so prerasli v oster diplomatski spor med Teheranom in Washingtonom. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social objavil vrsto opozoril iranskim oblastem, kar je sprožilo buren odziv uradnega Teherana. Iranski uradniki so na Trgu Palestine v Teheranu postavili nov stenski napis z opozorilom ameriškim vojakom, s čimer so dodatno zaostrili retoriko v regiji. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpova opozorila Iranu sprožila notranjepolitične razprave. Republikanski kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo osredotočenost na Iran in poudaril, da bi se morale ZDA prednostno ukvarjati z domačimi težavami namesto z vmešavanjem v tuje krize. Napetosti so neposredna posledica decembrskih dogodkov, ko je Trump podprl možnost napadov na iranske jedrske objekte, kar je iranski predsednik Masud Pezeškian označil za nesprejemljivo agresijo, na katero bo Iran odgovoril s silo.

Nemški borzni indeks Dax je v sredo prvič v zgodovini presegel psihološko mejo 25.000 točk, vendar se je njegova rast v četrtek nekoliko umirila. Kljub spodbudnim podatkom iz nemške industrije, ki so indeks dopoldne potisnili celo nad 25.200 točk, so vlagatelji postali previdni. Ob polnoči se je vrednost indeksa Dax znižala za 0,1 odstotka in se ustalila pri 25.097 točkah, medtem ko je indeks srednje velikih podjetij MDax padel za 0,8 odstotka na 31.809 točk. Na upočasnitev rasti na evropskih trgih so močno vplivala dogajanja na ameriških borzah v New Yorku. Čeprav sta indeksa Dow Jones Industrial in S&P 500 sprva dosegala rekordne vrednosti, so se te pozneje znašle pod pritiskom. Glavni razlog za negotovost na trgih so bile izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki so se med drugim nanašale na orožarsko industrijo, kar je vneslo nemir med vlagatelje na obeh straneh Atlantika. Analitiki ocenjujejo, da bo meja 25.000 točk v kratkem času verjetno vzdržala, vendar opozarjajo na negotove napovedi iz tujine, ki obremenjujejo nadaljnjo rast. Medtem ko je ameriški Dow Jones še vedno na poti proti mejniku 50.000 točk, so evropski vlagatelji zaradi pričakovanih dodatnih izgub v Združenih državah Amerike začeli unovčevati dobičke, kar je povzročilo trenutno korekcijo tečajev na frankfurtski borzi.

Francosko podjetje Orano, ki je specializirano za rudarjenje in predelavo urana, je od Ministrstva za energijo Združenih držav Amerike prejelo finančno podporo v višini 900 milijonov dolarjev. Sredstva so namenjena gradnji nove tovarne za obogateni uran v Oak Ridgeu v zvezni državi Tennessee. Celotna naložba v projekt je ocenjena na približno 5 milijard dolarjev, začetek proizvodnje pa v podjetju načrtujejo na začetku prihodnjega desetletja. To odločitev so v družbi Orano označili za pomemben mejnik pri širitvi svojih zmogljivosti na ameriškem trgu. Projekt predstavlja ključen del širše strategije administracije pod vodstvom Donalda Trumpa, ki si prizadeva za krepitev domače jedrske proizvodnje in zmanjšanje odvisnosti od uvoza ruskega urana. Ameriško ministrstvo je ob tem napovedalo skupni paket financiranja v višini 2,7 milijarde dolarjev, namenjen razvoju zmogljivosti za bogatenje urana na tleh ZDA. Orano namerava pogodbo dokončno potrditi v prvi polovici leta, nato pa nadaljevati z razvojem obrata, ki bo ključen za oskrbo z energijo v prihodnosti.

Umetna inteligenca (UI) je postala ključno gonilo sprememb v maloprodajnem sektorju in na trgu dela, so pokazala najnovejša poročila in napovedi za leto 2026. V Kanadi so se inženirji za UI in svetovalci za to področje uvrstili na vrh seznama najhitreje rastočih poklicev, kar kaže na strukturne premike v gospodarstvu, kjer več kot polovica strokovnjakov načrtuje menjavo zaposlitve. Tehnološki velikani, kot so SAP, Blue Yonder in NVIDIA, so hkrati predstavili nove rešitve, ki z uporabo agentne UI in prostorske inteligence optimizirajo dobavne verige ter personalizirajo nakupovalno izkušnjo. Podjetja v sektorju maloprodaje in blaga za široko porabo (CPG) so znatno povečala proračune za UI, pri čemer se 91 odstotkov podjetij že poslužuje teh tehnologij ali pa jih aktivno preučuje. Napredne rešitve vključujejo digitalne nakupovalne asistente in sisteme za natančno napovedovanje povpraševanja, kar neposredno vpliva na večjo produktivnost zaposlenih in donosnost poslovanja. Prevzem podjetja Pathr.ai s strani Standard AI še dodatno potrjuje trend integracije računalniškega vida za analizo gibanja kupcev v fizičnih trgovinah. Ob hitrem razvoju pa so se odzvali tudi regulatorji. Britanski urad informacijskega pooblaščenca (ICO) je objavil obsežno poročilo o izzivih, ki jih prinaša agentna UI pri varstvu osebnih podatkov. Ker ti sistemi vse pogosteje samostojno opravljajo transakcije in finančne operacije, ICO poziva razvijalce k vgradnji transparentnosti in varnostnih protokolov že v začetni fazi razvoja. Poudarek je na vzpostavitvi orodij za revizijo in avtentikacijo, ki bodo preprečila morebitne zlorabe v okolju, kjer UI deluje kot avtonomen agent.

Grška komunistična partija (KKE) je ostro kritizirala sporazum EU-Mercosur in ga označila za "sovražno dejanje" proti grškim kmetom, živinorejcem, čebelarjem in ribičem. KKE je za sprejetje sporazuma okrivila grško vlado.