Varnostni svet Združenih narodov se bo v ponedeljek sestal na nujnem zasedanju, ki je bilo sklicano na zahtevo Ukrajine zaradi stopnjevanja ruskih zračnih napadov. Po poročanju francoskega dnevnika Le Monde so povod za sklic srečanja zadnji masovni napadi na civilno infrastrukturo, v katerih je bilo ubitih več ljudi, ter ruska uporaba nove balistične rakete srednjega dosega tipa Orešnik. Ukrajinska stran v svoji utemeljitvi poudarja, da je Rusija z uporabo najsodobnejšega orožja in usmerjenimi napadi na civiliste dosegla zastrašujočo raven vojnih zločinov in hudodelstev proti človečnosti. Napetosti so se dodatno zaostrile po nedavnih dogodkih, ko sta obe strani intenzivirali uporabo brezpilotnih letal in raketnih sistemov dolgega dosega, kar je povzročilo kaos v večjih mestih in na letališčih. Srečanje v New Yorku bo namenjeno obravnavi vojaške eskalacije in pritisku na mednarodno skupnost za odločnejše ukrepanje proti Moskvi. Diplomatska prizadevanja sicer potekajo vzporedno s poskusi mirovnih pogajanj, vendar zadnji ruski napadi z uporabo eksperimentalne tehnologije Orešnik nakazujejo na novo fazo konflikta, ki povečuje tveganje za širšo regionalno nestabilnost.

V okrožju Clay v ameriški zvezni državi Misisipi je bilo v petek v streljanju na treh različnih lokacijah ubitih najmanj šest oseb. Lokalni organi pregona so potrdili, da so osumljenca že pridržali in da ta ne predstavlja več nevarnosti za tamkajšnjo skupnost. Incidenti v mestu West Point so po navedbah tiskovne agencije Associated Press med seboj povezani, preiskava o motivih za napad pa še poteka. Šerif okrožja Clay Eddie Scott je prek družbenih omrežij sporočil, da je osumljenec v priporu, vendar sprva ni podal natančnega števila žrtev. Podatke o šestih smrtnih žrtvah je kasneje objavila televizijska mreža NBC News, ki se sklicuje na vire blizu preiskave. Okrožje Clay, ki se nahaja na severovzhodu države Misisipi, šteje približno 20.000 prebivalcev, dogodek pa je močno pretresel lokalno prebivalstvo. Gre za enega v nizu primerov nasilja z orožjem v Združenih državah Amerike, ki ponovno odpira vprašanja o nadzoru nad strelnim orožjem in varnosti v manjših lokalnih skupnostih. Ameriške oblasti v podobnih primerih običajno sprožijo obsežno preiskavo ozadja storilca, da bi ugotovile, ali je šlo za načrtovan napad ali dejanje v afektu. Identiteta žrtev in napadalca do uradne potrditve s strani mrliškega oglednika ostajata neobjavljeni.

Ameriški milijarder Elon Musk je stopnjeval besedni spor z britansko vlado in jo na svoji platformi X označil za fašistično. Odziv je sledil napovedi britanskih regulatorjev o preiskavi Muskovega klepetalnika z umetno inteligenco Grok, ki je v lasti podjetja xAI. Musk v zadnjem obdobju vse pogosteje kritizira uradni London, predvsem zaradi omejevanja svobode govora in regulacije tehnoloških velikanov. Spor se je osredotočil na delovanje umetne inteligence pri generiranju slik in vsebin na platformi X, ki bi lahko po mnenju britanskih oblasti spodbujale dezinformacije ali sovražni govor. Britanska vlada pod vodstvom premierja Keira Starmerja je v odzivu na Muskove prejšnje provokacije poudarila pomen odgovorne regulacije spletnih vsebin, medtem ko Musk vztraja, da gre za neupravičeno cenzuro in napad na tehnološki razvoj. Napetosti med Muskom in Združenim kraljestvom se krepijo že od poletnih nemirov v državi, ko je milijarder prav tako ostro kritiziral delovanje policije in pravosodja. Trenutni spor glede preiskave sistema Grok predstavlja nov vrhunec v zaostrenih odnosih, ki bi lahko vplivali na prihodnje naložbe tehnoloških podjetij v britansko gospodarstvo in na razvoj zakonodaje o umetni inteligenci v Evropi.

Nikaragvanski predsednik Daniel Ortega je v soboto obeležil 19 let neprekinjene vladavine, vendar pa njegov režim, ki ga vodi skupaj s soprogo Rosario Murillo, pretresa obdobje velike negotovosti. Čeprav je Ortega na oblasti že od leta 2007, se 80-letni voditelj trenutno sooča z destabilizacijo zaradi nedavne aretacije njegovega ključnega regionalnega zaveznika, venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki so ga v okviru vojaške misije pridržale sile Združenih držav Amerike. Zaradi napetih razmer in nepredvidljivih političnih posledic Madurove aretacije so oblasti v nicaragvanski prestolnici Managua v zadnjem trenutku odpovedale napovedan množičen pohod, s katerim bi proslavili obletnico vlade. Odpoved dogodka kaže na previdnost režima, ki je močno odvisen od politične in gospodarske podpore Venezuele, zdaj pa ostaja brez svojega najpomembnejšega strateškega partnerja v Latinski Ameriki. Analitiki ocenjujejo, da aretacija Madura predstavlja neposredno grožnjo stabilnosti Ortegovi administraciji, ki je že leta tarča mednarodnih kritik zaradi kršitev človekovih pravic in zatiranja opozicije. Izguba venezuelskega zaveznika bi lahko dodatno osamila Nikaragvo na mednarodnem prizorišču in spodbudila notranje pritiske na reforme ali menjavo oblasti, medtem ko se država pripravlja na negotovo politično prihodnost.

Ameriška vojska je v bliskoviti vojaški operaciji 3. julija 2024 v Venezueli zajela predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, kar je privedlo do njegovega takojšnjega padca z oblasti. Po tej dramatični vojaški intervenciji sta državi že začeli pogajanja o ponovni vzpostavitvi diplomatskih odnosov, kar predstavlja popoln preobrat v ameriško-venezuelskih odnosih. Dogodek je v mednarodni javnosti sprožil številne razprave o morebitnih vzporednicah z drugimi kriznimi žarišči, predvsem v povezavi z vprašanjem Tajvana. Strokovnjaki in analitiki, med njimi francoski politolog Marc Julienne, poudarjajo, da primera Venezuele in Tajvana nista primerljiva. Julienne izpostavlja, da Združene države Amerike na Tajvanu uveljavljajo ključne tehnološke in strateške interese, ki so bistveno večji kot v južnoameriški državi. Po njegovem mnenju Washington nikoli ne bi dopustil, da bi Kitajska izvedla podobno enostransko vojaško akcijo proti tajvanskemu vodstvu, saj otok predstavlja vitalno točko za svetovno proizvodnjo polprevodnikov. Kitajska stran dogajanje pozorno spremlja, vendar analitiki opozarjajo, da bi kakršen koli poskus kopiranja ameriškega modela posredovanja na Tajvanu naletel na oster mednarodni odpor. Operacija v Venezueli tako ostaja specifičen primer ameriškega neposrednega posredovanja v regiji, ki pa ne napoveduje nujno sprememb v politiki do Pekinga ali Tajpeja, temveč utrjuje status ZDA kot akterja, ki je pripravljen uporabiti silo za zaščito svojih varnostnih interesov.

Sirska vojska je 10. januarja 2026 uradno razglasila zaključek vojaške operacije v Alepu, s katero so vladne sile pod svoj nadzor vrnile mestne četrti, ki so jih pred tem obvladovale kurdske Sirske demokratične sile (SDF). Kljub razglasitvi premirja je stavbo pokrajinske uprave v Alepu napadel brezpilotni letalnik kurdskih sil. Incident se je zgodil le nekaj minut po koncu tiskovne konference, na kateri sta nastopila guverner Alepa in sirski minister za informiranje, kar kaže na krhke varnostne razmere v mestu po nedavnih spopadih. Operacija sirske vojske se je začela konec tedna, ko so vladne sile sprožile ofenzivo proti kurdskim formacijam, ki jih podpirajo Združene države Amerike. Po navedbah uradnih virov v Damasku so kurdski borci kršili dogovor o prekinitvi ognja, kar je sprožilo oster odziv sirske vojske in posledično njihov izgon iz strateško pomembnih delov mesta. Po poročanju agencije Reuters so sirske oblasti potrdile, da so vsi mestni predeli zdaj pod popolnim nadzorom državnih sil. Napetosti med vladnimi silami in kurdskimi skupinami v Alepu so se stopnjevale že konec leta 2025, ko so se začeli prvi resnejši oboroženi spopadi. Ponovna vzpostavitev nadzora s strani sirske vojske predstavlja pomemben preobrat v razmerju moči na severu države, kjer se prepletajo interesi različnih lokalnih in mednarodnih akterjev. Humanitarne razmere v mestu ostajajo zaostrene, saj so zadnji boji povzročili nov val razseljevanja civilnega prebivalstva.

Analitiki agencije Bloomberg so predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa pozvali, naj sprejme predlog ruskega predsednika Vladimirja Putina za enoletno podaljšanje pogodbe o ukrepih za nadaljnje zmanjšanje in omejevanje strateškega ofenzivnega orožja (pogodba Novi START oziroma DSNV). Po mnenju strokovnjakov je podaljšanje tega sporazuma ključnega pomena za ohranjanje svetovne varnosti in stabilnosti, saj predstavlja zadnji delujoči steber nadzora nad jedrskim orožjem med velesilama. V Moskvi so medtem pojasnili, da se Vladimir Putin ne namerava prilagajati pričakovanjem ameriškega voditelja, temveč vztrajno zagovarja ruske nacionalne interese. Aleksej Čepa, podpredsednik odbora državne dume za mednarodne zadeve, je izjavil, da takšna drža povzroča razočaranje pri Trumpu, ki je morda pričakoval večjo popustljivost ruske strani. Kljub temu ruska stran ohranja predlog o podaljšanju pogodbe kot konstruktivno pot za preprečitev nove oboroževalne tekme. Ameriški mediji poudarjajo, da bi morala Washington in Moskva kljub trenutnim napetostim in Trumpovim ultimatom najti skupni jezik pri strateških vprašanjih. Pobuda prihaja v času, ko se odnosi med državama dodatno zaostrujejo zaradi Trumpovih zahtev glede reševanja konfliktov v Ukrajini in drugih mednarodnih vprašanj, kjer so stališča obeh prestolnic močno razhajajoča.

Iranska revolucionarna garda (IRGC) je izdala strogo opozorilo protestnikom, ki po celotni državi izražajo nezadovoljstvo z vladajočim režimom, in poudarila, da sta varnost države ter zaščita pridobitev islamske revolucije iz leta 1979 njuni prednostni nalogi. Vojaško vodstvo je dejanja protestnikov označilo za delo sovražnih sil in napovedalo odločno ukrepanje, če bodo demonstracije ogrozile strateško infrastrukturo ali javno lastnino. Po poročanju tujih tiskovnih agencij so se protesti razširili že v več kot 180 mest. Napetosti v državi so se dodatno stopnjevale po pozivu Reze Pahlavija, sina pokojnega iranskega šaha, ki je državljane pozval k zasedbi središč vseh večjih mest. Njegov poziv k državljanski neposlušnosti je sprožil nove množične shode, na katerih so demonstranti odkrito kritizirali verski in politični vrh države. Iranska vojska je v odzivu na dogajanje obljubila zaščito javnega premoženja in pozvala prebivalce, naj ne postanejo orodje v rokah tujih sovražnikov. Dogajanje v Iranu predstavlja enega največjih izzivov za tamkajšnje oblasti v zadnjih desetletjih. Revolucionarna garda, ki je v preteklosti že krvavo zatrla podobne upore, je tokratno mejo ukrepanja postavila pri varovanju državne stabilnosti. Medtem ko se protesti krepijo, mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja možnosti za nadaljnjo eskalacijo nasilja med varnostnimi silami in civilnim prebivalstvom.

Politični voditelji Grenlandije so v skupni izjavi ostro zavrnili ponovne pozive ameriškega predsednika Donalda Trumpa k prevzemu otoka pod nadzor Združenih držav Amerike. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je skupaj s štirimi predsedniki strank poudaril, da bodo o prihodnosti otoka odločali izključno tamkajšnji prebivalci, ki si ne želijo postati del ameriškega ozemlja. Odziv sledi Trumpovim petkovim izjavam, v katerih je Grenlandijo označil za nujno strateško pridobitev, s katero bi preprečili širjenje vpliva Rusije in Kitajske na Arktiki. Trump je ob tem opozoril, da bo Washington cilj dosegel na »lažji ali težji način«, Bela hiša pa med možnostmi za prevzem omenja celo uporabo vojaške sile. Napetosti med Washingtonom in Københavnom so se s tem dodatno zaostrile, saj je Grenlandija polavtonomno ozemlje pod dansko krono in pomembna zaveznica v okviru zveze NATO. Ameriška administracija vztraja, da je lastništvo nad otokom prioriteta nacionalne varnosti, saj bi s tem preprečili, da bi tekmici, kot sta Rusija in Kitajska, postali neposredni sosedi ZDA v severnem polarnem krogu. Kljub temu grenlandski politiki poudarjajo svojo identiteto in avtonomijo ter zavračajo kakršne koli poskuse kupovanja ozemlja, kar temelji na neuspešnih ameriških poskusih v preteklosti in nedavnih diplomatskih sporih z Dansko. Dogajanje predstavlja resno diplomatsko krizo znotraj severnoatlantskega zavezništva, saj Trumpove grožnje z vojaško silo neposredno spodkopavajo suverenost evropske zaveznice Danske. Medtem ko Washington uporablja pravne argumente in zakone o tujih sovražnikih za opravičevanje svoje politike, se Evropska unija in nordijske države vse bolj povezujejo v podporo Grenlandiji. Grenlandski voditelji so v zaključku izjave potrdili, da ostajajo zavezani ohranitvi statusa, ki jim ga podeljuje trenutna ureditev z Dansko, hkrati pa odklanjajo vlogo v novi geopolitični trgovini z ozemlji.

V javnosti se je pojavil nov videoposnetek, ki prikazuje dogajanje tik pred smrtjo 37-letne ženske pod streli ameriškega uradnika v Minneapolisu. Posnetek, narejen z mobilnim telefonom, nudi nov pogled na srečanje med žrtvijo in pripadnikom varnostnih sil, kar bi lahko bilo ključno pri razjasnitvi okoliščin uporabe smrtonosne sile v tem primeru. Preiskovalci zdaj analizirajo to perspektivo, ki dopolnjuje predhodne informacije o dogodku. Incident je v ameriški javnosti ponovno sprožil razprave o policijskih postopkih in upravičenosti uporabe strelnega orožja v spornih situacijah. Podrobnosti o tem, ali je bila žrtev oborožena oziroma ali je predstavljala neposredno grožnjo, za zdaj ostajajo predmet nadaljnje preiskave. Ameriške oblasti se pri ugotavljanju dejanskega stanja vse bolj zanašajo na tovrstne amaterske posnetke očividcev. Ti namreč pogosto zapolnijo vrzeli v uradnih poročilih ali posnetkih policijskih kamer. Lokalna skupnost v Minneapolisu z zanimanjem spremlja razvoj dogodkov, saj so takšni primeri v preteklosti že povzročili obsežne nemire.

V petek zvečer se je v mestu West Point v okrožju Clay v Mississippiju zgodil strelski pohod, v katerem je umrlo najmanj šest ljudi. Oblasti so aretirale osumljenca in zagotovile, da javnost ni več ogrožena. Šerif Eddie Scott je na Facebooku objavil, da je bilo zaradi nasilja izgubljenih več nedolžnih življenj. Streljanje se je zgodilo na treh različnih lokacijah. West Point leži blizu meje z Alabamo.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je ponovil svojo namero o prevzemu Grenlandije in ob tem opozoril, da bodo Združene države Amerike uporabile silo, če ozemlja ne bo mogoče pridobiti sporazumno. Po navedbah Trumpa je takšen korak nujen za zaščito ameriških strateških interesov, saj naj bi v nasprotnem primeru otok v prihodnosti lahko zasedli Rusija ali Kitajska. Trumpova retorika nakazuje na zaostritev zunanjepolitičnih stališč glede arktičnega območja, ki postaja vse pomembnejše prizorišče geopolitičnega tekmovanja med svetovnimi velesilami. Izjave so sprožile diplomatsko zaskrbljenost, saj Trump poudarja, da je pripravljen izbrati "težjo pot", če se Danska oziroma grenlandske oblasti ne bodo odzvale na ponudbe za prodajo ozemlja. Gre za oživitev ideje iz njegovega prvega mandata, ki pa je bila takrat s strani danskega političnega vrha odločno zavrnjena kot nesmiselna. Ponovni pritisk na prevzem ozemlja sovpada s Trumpovim splošnim pristopom k zaostrovanju carinske politike in mednarodnih trgovinskih odnosov, kar dodatno destabilizira tradicionalna zavezništva. Analitiki opozarjajo, da takšne grožnje s silo proti ozemlju zavezniške države članice zveze NATO predstavljajo nevaren precedens v sodobni diplomaciji. Združene države Amerike si prizadevajo okrepiti svojo prisotnost na Arktiki predvsem zaradi bogatih naravnih virov in novih pomorskih poti, ki se odpirajo zaradi taljenja ledu. Kljub temu pa Trumpova napoved o uporabi "trde roke" postavlja vprašanje o prihodnji varnostni arhitekturi v regiji in odnosu med Washingtonom in evropskimi prestolnicami.

Prebivalci arhipelaga Čagos v Indijskem oceanu so se neposredno obrnili na predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa s prošnjo, naj prepreči načrtovan prenos nadzora nad otočjem z Združenega kraljestva na Mavricij. Britanska vlada je namreč predhodno napovedala namero o predaji arhipelaga, kar je med lokalnim prebivalstvom povzročilo zaskrbljenost glede njihove prihodnosti in varnosti. V zameno za ameriško diplomatsko ter politično posredovanje so predstavniki otočanov ponudili nenavadno potezo, in sicer preimenovanje enega izmed otokov po ameriškem predsedniku. Poziv prihaja v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o suverenosti nad strateško pomembnimi območji v Indijskem oceanu, kjer imajo Združene države Amerike na otoku Diego Garcia ključno vojaško oporišče. Prebivalci Čagosa upajo, da bo Trumpova administracija, ki poudarja pomen ameriških strateških interesov in moči, prepoznala vrednost ohranitve sedanjega statusa oziroma zagotavljanja njihove avtonomije pod ameriškim pokroviteljstvom. Po njihovem mnenju bi prenos suverenosti na Mavricij ogrozil stabilnost regije. Diplomatska pobuda otočanov predstavlja poskus izkoriščanja Trumpovega specifičnega pristopa k zunanji politiki, ki pogosto temelji na osebnih dogovorih in simbolnih gestah. Čeprav uradni Washington še ni podal formalnega odgovora na to ponudbo, je predlog o poimenovanju otoka po Trumpu že pritegnil precejšnjo pozornost svetovnih medijev. Vprašanje arhipelaga Čagos ostaja eno izmed najbolj kompleksnih dekolonizacijskih vprašanj, ki vključuje interese velikih sil, pravice staroselcev in vprašanja globalne varnosti.

Reza Pahlavi, sin zadnjega iranskega šaha, ki živi v izgnanstvu v Združenih državah Amerike, je 10. januarja 2026 preko družbenega omrežja X pozval protestnike v Iranu k stopnjevanju aktivnosti in nasilnemu zavzetju mestnih središč. Pahlavi je v svojem nagovoru državljane spodbudil, naj preidejo z mirnih demonstracij na vzpostavitev nadzora nad ključnimi točkami v državi, kar bi po njegovem mnenju privedlo do padca trenutnega režima Islamske republike. Nekdanji prestolonaslednik je poudaril, da je za uspeh gibanja nujna vključitev delavcev iz ključnih gospodarskih panog, ki bi s stavkami in aktivno udeležbo ohromili delovanje države. Njegov poziv k »zasedbi in zadržanju mestnih središč« predstavlja pomemben zasuk v retoriki opozicije v izgnanstvu, saj neposredno spodbuja h konkretnim akcijam za strmoglavljenje oblasti. Iranske oblasti se na poziv uradno še niso odzvale, vendar so v preteklosti tovrstne dejavnosti Pahlavija označevale za spodkopavanje državne varnosti pod pokroviteljstvom tujih sil. Razmere v državi ostajajo napete, saj Pahlavi svoje privržence poziva k pripravljenosti na odločilne korake v boju proti trenutni ureditvi, ki je bila vzpostavljena po islamski revoluciji leta 1979.

Ameriške vojaške sile so v natančno načrtovani operaciji v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura, ob tem pa je bilo ubitih 32 pripadnikov kubanskih varnostnih sil in 23 venezuelskih vojakov. Oblasti v Havani so potrdile izgubo svojih pripadnikov, med katerimi jih je 21 delovalo pod okriljem ministrstva za notranje zadeve, ki nadzoruje obveščevalne službe, 11 pa jih je bilo članov revolucionarnih oboroženih sil. Operacija, ki je temeljila na popolni tajnosti in faktorju presenečenja, predstavlja velik udarec za kubansko obveščevalno mrežo. Strokovnjaki ocenjujejo, da je dogodek razkril resne pomanjkljivosti v presoji kubanskih obveščevalnih služb, ki so režim v Caracasu prepričale, da Združene države Amerike ne bodo tvegale neposrednega napada na venezuelsko ozemlje. Ubiti Kubanci so bili verjetno zadolženi za neposredno varovanje Madura, kar kaže na tesno prepletenost varnostnih struktur obeh držav. Venezuelska stran je ob izgubi svojih vojakov izrazila obžalovanje, medtem ko o morebitnih ranjenih v operaciji ni uradnih podatkov. Napad na vojaški kompleks v venezuelski prestolnici je bil po besedah analitikov pripravljan več mesecev. Uspeh ameriških sil v regiji, ki velja za obveščevalno trdnjavo Havane, postavlja pod vprašaj prihodnjo stabilnost venezuelskega režima in vpliv Kube v Latinski Ameriki. Dogodek pomeni eno najresnejših stopnjevanj napetosti med Washingtonom in Caracasom v zadnjih desetletjih.

V ameriškem mestu Minneapolis so se močno povečale napetosti po incidentu, v katerem je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) ubil Renee Good. Po pričevanju soseda Romana Bucka so se agenti po streljanju obnašali skrajno nespoštljivo, saj so truplo žrtve iz avtomobila izvlekli brez vsakršne pietete, nato pa se v bližini sproščeno pogovarjali o načrtih za obrok. Dogodek je v mestu, ki ga je že leta 2020 pretresel umor Georgea Floyda, znova obudil občutke ogroženosti in nezaupanja v organe pregona. Lokalno prebivalstvo se na nove nemire pripravlja z izjemno previdnostjo, saj v restavracijah že načrtujejo evakuacijske poti, strah pa se je razširil tudi med pripadnike plemena Sioux. Buck je opisal pretresljive prizore, ko so si prebivalci v neposredni bližini dogodka iz oči spirali solzivec, medtem ko so agenti ostali na prizorišču in kazali popolno indiferentnost do tragičnega izida svojih dejanj. Incident je sprožil val ogorčenja nad metodami dela zveznih agentov in njihovo domnevno brezbrižnostjo do človeških življenj. Situacija v Minneapolisu ostaja negotova, saj se skupnosti spopadajo s ponovno travmatizacijo zaradi policijskega in zveznega nasilja. Kritiki opozarjajo, da takšni dogodki le še poglabljajo prepad med državnimi institucijami in državljani, zlasti v mestu, ki je postalo globalni simbol boja za pravičnost in reformo varnostnih organov. Odziv zveznih oblasti na obtožbe o neprimernem vedenju agentov na terenu za zdaj še ni znan.

Ameriški predsednik Donald Trump vse bolj odkrito izraža nezadovoljstvo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki ga po poročanju britanskega časnika The Telegraph zdaj vidi kot glavno oviro pri doseganju miru v Ukrajini. Viri blizu ameriški administraciji navajajo, da Trumpova potrpežljivost z ruskim voditeljem usiha, saj naj bi ga Putinove diplomatske igre in pomanjkanje sodelovanja pri mirovnih pogajanjih vse bolj iritirali. Trump menda zdaj Putina ocenjuje kot večjo oviro za stabilizacijo regije, kot je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ta premik v odnosu odraža spremembo v strategiji Bele hiše, kjer so nekdaj bolj spravljive tone zamenjali znaki frustracije. Po navedbah neimenovanih virov Trump ne namerava več dopuščati ruskih zavlačevalnih taktik, ki ovirajo njegove predvolilne ali tekoče zunanjepolitične obljube o hitri rešitvi ukrajinskega konflikta. Stopnjevanje pritiska na Kremelj se odraža tudi v Trumpovih razmišljanjih o novih ukrepih, s katerimi bi Rusijo prisilili k pogajalski mizi. Spremenjen odnos ameriškega predsednika bi lahko pomenil preobrat v mednarodnih prizadevanjih za končanje vojne. Medtem ko je Trump v preteklosti večkrat kritiziral ukrajinsko stran, se težišče krivde za nadaljevanje sovražnosti zdaj očitno seli proti Moskvi. To bi lahko vodilo do tesnejšega sodelovanja med Washingtonom in Kijevom pri določanju pogojev za morebitno premirje, hkrati pa povečuje tveganje za dodatno zaostritev odnosov med Združenimi državami Amerike in Rusko federacijo.

Voditelji petih grenlandskih političnih strank so v skupni izjavi ostro nasprotovali pozivom predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa k priključitvi otoka. Grenlandsko politično vodstvo je ameriško stran pozvalo k prenehanju nespoštljivega odnosa in poudarilo, da otok ne želi postati del ameriškega ozemlja. Izjava, ki je bila objavljena na spletni strani tamkajšnje vlade, jasno izraža enotno politično voljo proti kakršnemu koli prevzemu s strani Washingtona. Politični akterji so v dokumentu poudarili suverenost in avtonomijo otoka znotraj danskega kraljestva. Poudarek je bil predvsem na zahtevi po medsebojnem spoštovanju med državama, kar je odgovor na neformalne, a odmevne diplomatske težnje ameriške administracije po strateški širitvi na Arktiko. Skupna izjava predstavlja uradno stališče grenlandske vlade in opozicije, ki sta v tem vprašanju popolnoma usklajeni. Dogajanje odraža širšo geopolitično napetost glede nadzora nad arktičnimi viri in strateškimi potmi. Grenlandska stran je s tem dejanjem zaprla vrata ugibanjem o morebitni prodaji ali prenosu ozemlja, ki so se v zadnjem obdobju pojavila v mednarodnem tisku. Združene države Amerike so bile pozvane, naj otok obravnavajo kot enakopravnega partnerja in ne kot predmet transakcije.

Ameriški milijarder in filantrop Bill Gates je svoji nekdanji soprogi Melindi French Gates nakazal približno osem milijard ameriških dolarjev za njeno zasebno fundacijo Pivotal Philanthropies. Kot razkrivajo nedavno objavljene davčne napovedi, ki so jih povzeli ameriški mediji, gre za eno največjih posamičnih donacij v zgodovini zasebnega darovanja. S tem prenosom sredstev je fundacija Pivotal Philanthropies postala ena največjih zasebnih ustanov v Združenih državah Amerike. Melinda French Gates je že pred časom napovedala, da se bo po ločitvi od Billa Gatesa osredotočila na lastne filantropske projekte, predvsem na področju opolnomočenja žensk in družin, kar nakazano bogastvo sedaj v celoti omogoča. Kljub ločitvi nekdanja zakonca še naprej sodelujeta pri vodenju njune skupne fundacije Bill & Melinda Gates Foundation, vendar pa zadnja finančna transakcija kaže na postopno osamosvajanje njunih dobrodelnih dejavnosti. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo ta poteza močno vplivala na globalno pokrajino filantropije, saj bosta sedaj dve neodvisni in izjemno premožni organizaciji zasledovali različne razvojne cilje.

Ameriška diplomatska delegacija je prispela v Caracas na prvo oceno stanja po vojaški operaciji Združenih držav Amerike, v kateri so zajeli dosedanjega venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Delegacijo vodi John McNamara, vršilec dolžnosti ameriškega veleposlanika v Kolumbiji, spremljajo pa ga varnostne enote enote za venezuelska vprašanja. Obisk pomeni prvo prisotnost ameriških uradnikov v prestolnici po letih diplomatskih napetosti in sledi Madurovemu prevozu v New York, kjer se je na zveznem sodišču že izrekel za nedolžnega glede obtožb o narkoterorizmu. Operacija, ki se je začela 3. januarja 2026 z bombardiranjem ciljev v Caracasu in aretacijo ključnih voditeljev, se je zdaj razširila na mednarodne vode. Administracija Donalda Trumpa je odredila vojaški zajem dveh tankerjev z venezuelsko nafto, med katerimi je ladja Sophia, kar kritiki označujejo za kršitev mednarodnega prava in suverenosti. Medtem ko Washington napoveduje upravljanje države do vzpostavitve stabilne prehodne oblasti, je britanski premier Keir Starmer že izrazil podporo ameriškim ukrepom proti venezuelskemu režimu. V državi se hkrati krepijo gospodarski interesi, saj naftni velikan Chevron, ki je imel v Venezueli že predhodna dovoljenja za omejeno delovanje, zdaj prevzema strateško vlogo pri sanaciji naftnega sektorja. Rusija, ki je bila dolgoletna zaveznica Madura, se je od dogajanja distancirala in ni ponudila močnejše podpore padlemu voditelju, kar je omogočilo hitro uveljavitev ameriških načrtov v regiji. Trumpova administracija je ob tem obljubila takojšnje zaprtje zloglasnih centrov za mučenje, ki jih je uporabljal chavistični režim.

Ameriški predsednik Donald Trump je svojo dolgoletno politično zaveznico in kongresnico Marjorie Taylor Greene prijavil tajni službi ZDA. Trump sumi, da je kongresnica lani aktivistom razkrila lokacijo njegove večerje v Washingtonu, kar naj bi ogrozilo njegovo varnost. Do prijave prihaja po tem, ko sta se vplivna politika javno sprla glede objave zaupnih dosjejev o pokojnem spolnem prestopniku Jeffreyju Epsteinu, kar je povzročilo globok razkol v njunem dosedanjem zavezništvu. Spor med vodilnima osebnostma republikanske stranke se je v zadnjem obdobju močno zaostril. Marjorie Taylor Greene, ki je veljala za eno najbolj zvestih Trumpovih podpornic, se je znašla pod pritiskom, ko je Trumpove očitke o izdaji javno zavrnila in jih usmerila nazaj proti predsedniku. Po poročanju medija Axios so njeni podporniki zdaj razdeljeni, kongresnica pa poroča tudi o prejemu številnih nasilnih groženj, ki so sledile Trumpovim javnim napadom. Dogodek odraža širšo nestabilnost znotraj ameriške administracije in stopnjevanje napetosti med predsednikom ter nekaterimi člani kongresa. Analitiki ocenjujejo, da bi lahko uporaba tajne službe za obračun s političnimi zavezniki sprožila dodatne ustavnopravne polemike o mejah predsedniških pooblastil. Odnosi med akterjema ostajajo napeti, medtem ko preiskava o morebitnem odtekanju informacij o predsednikovem gibanju še poteka.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napovedal obisk v Washingtonu, kjer si bo po lastnih navedbah prizadeval za zaustavitev morebitne svetovne vojne. Obisk poteka v času izjemno zaostrenih odnosov med državama, saj je ameriški predsednik Donald Trump Kolumbijo označil za »zelo bolno državo«. Petrovo potovanje v Združene države Amerike je odgovor na stopnjevanje napetosti v regiji, kjer so diplomatska trenja dosegla kritično točko. Napetosti med Bogoto in Washingtonom so se dodatno poglobile po ameriških vojaških aktivnostih v regiji, ki so sledile napadom na Venezuelo. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je kolumbijskega voditelja neposredno obtožila odgovornosti za proizvodnjo in dobavo kokaina na ameriški trg. Te obtožbe so služile kot podlaga za Trumpove izjave o morebitni vojaški operaciji proti Kolumbiji, kar je sprožilo mednarodno zaskrbljenost. Petro s svojim obiskom poskuša stabilizirati razmere in preusmeriti dialog stran od vojaških groženj. Njegova retorika o »ustavljanju svetovne vojne« odraža resnost razmer v Latinski Ameriki, kjer bi morebiten neposreden spopad med ZDA in Kolumbijo lahko destabiliziral celotno poloblo. Kolumbijski predsednik poudarja, da je diplomatska rešitev nujna za ohranitev regionalnega miru in preprečitev širšega globalnega konflikta.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je zunanjemu ministru Juanu Ramonu de la Fuenteju naročila, naj vzpostavi stik z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, da bi razjasnila stališča po nedavnih izjavah predsednika ZDA Donalda Trumpa o morebitnih vojaških napadih na narkokartele na mehiškem ozemlju. Sheinbaum si prizadeva za diplomatsko pot in dialog, s katerima bi preprečili enostranske posege sosednje države. Napetosti so narasle po Trumpovih napovedih o agresivnejšem boju proti organiziranemu kriminalu, ki vključujejo tudi neposredne napade na kartele znotraj mehiških meja. Mehiška vlada tovrstne napovedi obravnava kot vprašanje nacionalne suverenosti in poudarja pomen usklajenega mednarodnega sodelovanja namesto nepooblaščenih vojaških akcij. Zunanji minister De la Fuente bo v pogovorih z ameriško stranjo skušal doseči dogovor o skupnem pristopu k varnostnim izzivom, ki ne bi kršil mednarodnega prava. Mehika poudarja, da je stabilnost v regiji mogoče doseči le s spoštovanjem neodvisnosti obeh držav in krepitvijo obveščevalnega sodelovanja.

Kanadski filmski režiser Paul Haggis, najbolj znan po s filmsko nagrado oskar nagrajenem filmu Usodna nesreča (Crash), je sklenil finančno poravnavo z nekdanjo publicistko, ki ga je obtožila posilstva. Po poročanju revije Variety bo Haggis oškodovanki plačal približno dva milijona ameriških dolarjev. S tem sta strani zaključili dolgotrajen pravni spor, ki izvira iz civilne tožbe na newyorškem sodišču. Poravnava sledi sodbi iz novembra 2022, ko je porota odločila, da je režiser odgovoren za posilstvo Haleigh Breest v svojem stanovanju leta 2013. Takrat mu je sodišče naložilo plačilo desetih milijonov dolarjev odškodnine, vendar se je Haggis na odločitev pritožil. Z novo sklenjenim dogovorom se je višina zneska znatno znižala, s čimer se je režiser izognil nadaljnjim pravnim postopkom in morebitnim višjim stroškom. Haggis je skozi celoten postopek zanikal kakršno koli kaznivo dejanje in trdil, da je bil odnos sporazumen. Kljub temu je civilna porota v New Yorku po večtedenskem sojenju verjela tožnici. Režiser se je v preteklosti spopadal tudi z drugimi obtožbami spolnih zlorab, kar je močno vplivalo na njegovo kariero v filmski industriji.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je nakazal možnost uporabe vojaške sile proti mamilarskim kartelom na ozemlju Mehike. Trump je v svojih izjavah ponovil obtožbe, da Mehika dopušča prehajanje prepovedanih drog in nezakonitih migrantov čez južno mejo ZDA, pri čemer je mehiške oblasti obtožil, da so izgubile nadzor nad državo v korist kriminalnih združb. Napoved stopnjevanja agresivnosti sledi nedavni operaciji ameriških komandosov v Caracasu, kjer so ugrabili venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki ga Washington obtožuje trgovine z drogami. Ameriška administracija pod Trumpovim vodstvom vztraja, da so narkokarteli v Mehiki postali neposredna grožnja nacionalni varnosti ZDA. Od septembra 2025 so ameriške sile v Karibskem morju izvedle napade na najmanj 35 plovil, ki naj bi bila povezana s tihotapljenjem mamil. Predsednik ZDA poudarja, da je bilo v teh operacijah uničenih 97 odstotkov zaseženih drog, vendar zdaj razmišlja o razširitvi operacij neposredno na kopensko ozemlje sosednje države. Meksiko se na napovedi morebitnih posegov v svojo suverenost še ni uradno odzval s konkretnimi protiukrepi, vendar tovrstna retorika močno zaostruje diplomatske odnose med državama. Trumpova administracija opisuje migrante kot nasilne kriminalce, s čimer upravičuje strožje mejne ukrepe in morebitno vojaško posredovanje zoper organiziran kriminal, ki po njegovih besedah dejansko vodi mehiško državo.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno izrazil trdno namero Združenih držav Amerike za prevzem nadzora nad Grenlandijo, pri čemer je poudaril, da bo cilj dosežen »zlepa ali zgrda«. Trump je svoje zahteve utemeljil s strateško varnostjo ter zaščito naravnih virov, saj meni, da bi si otok v nasprotnem primeru lahko prisvojili Rusija ali Kitajska. Kot del strategije za pridobitev podpore lokalnega prebivalstva naj bi ameriška administracija prebivalcem Grenlandije ponujala do 100.000 dolarjev za prostovoljni pristop k ZDA. Najnovejše izjave pomenijo stopnjevanje retorike, ki se je začela že konec leta 2025 z imenovanjem posebnega odposlanca za Grenlandijo. Predsednik Trump vztraja, da je lastništvo nad otokom nujno za ameriške nacionalne interese, ne glede na nasprotovanje Danske ali avtonomnih oblasti na otoku. Njegovi nastopi nakazujejo na agresivnejšo zunanjo politiko, ki vključuje tudi neposredne grožnje z uporabo sile oziroma manj diplomatskih metod, če pogajanja ne bodo uspešna. Dogajanje povzroča precejšnjo diplomatsko napetost med Washingtonom in Københavnom. Medtem ko Grenlandija poskuša ohraniti svojo avtonomijo, ZDA krepijo svojo prisotnost v regiji, kar vključuje tudi napovedi o gradnji novih vojaških zmogljivosti. Trumpova administracija je ob tem že sprožila postopke za umik iz številnih mednarodnih organizacij, kar dodatno potrjuje njihovo usmerjenost k unilateralnim potezam na svetovnem prizorišču.

Indonezija je v soboto, 10. januarja 2024, začasno onemogočila dostop do klepetalnika Grok, ki je v lasti podjetja xAI Elona Muska. Odločitev za blokado je posledica tveganja, da bi umetna inteligenca ustvarjala pornografsko vsebino oziroma seksualizirane podobe, s čimer je Indonezija postala prva država na svetu, ki je v celoti prepovedala dostop do tega orodja. Ukrepi indonezijskih oblasti sledijo številnim kritikam in obsodbam vlad ter regulatorjev od Evrope do Azije. Več držav je že sprožilo uradne preiskave zaradi spornih vsebin, ki jih generira aplikacija. Podjetje xAI je sicer pred tem napovedalo, da bo omejilo možnosti ustvarjanja in urejanja slik zgolj na plačljive naročnike, medtem ko poskušajo odpraviti pomanjkljivosti v varnostnih mehanizmih. Čeprav so se tehnološka podjetja trudila vzpostaviti zaščito, so raziskovalci opozorili na vrzeli, ki omogočajo zlorabo orodja za neprimerne namene. Indonezijska vlada s to potezo poudarja svojo strogo politiko glede spletnih vsebin, ki kršijo lokalne moralne in zakonske standarde, hkrati pa to postavlja precedens za regulacijo generativne umetne inteligence na globalni ravni.

Ameriški igralec Daniel Stern, ki je svetovno slavo dosegel z vlogo nerodnega roparja Marva v prvih dveh filmih franšize Sam doma, je prejel denarno kazen zaradi poskusa koriščenja storitev prostitucije. Po poročanju ameriškega portala TMZ se je incident zgodil 10. decembra 2025 v hotelu v kraju Camarillo v zvezni državi Kalifornija, kjer je 68-letni igralec poskušal najeti omenjene storitve. Organi pregona so igralcu izrekli globo, potem ko so razkrili njegove namere v hotelskem okolju. Čeprav podrobnosti o višini kazni in morebitnih dodatnih sodnih postopkih niso v celoti znane, so tuji mediji novico povzeli kot nepričakovan škandal veterana hollywoodske filmske industrije. Stern se na navedbe v medijih še ni uradno odzval. Dogodek je pritegnil precejšnjo pozornost javnosti predvsem zaradi Sternove prepoznavnosti v kultni božični klasiki, ki ostaja priljubljena po vsem svetu. Igralec, ki je v svoji karieri nastopil v številnih projektih, se je s tem dejanjem znašel sredi pravnih težav v Kaliforniji, kjer je nudenje in iskanje plačljivih spolnih uslug pod določenimi pogoji kaznivo dejanje.

Venezuelska vlada pod vodstvom vršilke dolžnosti predsednice Delcy Rodríguez je v petek napovedala začetek diplomatskih pogovorov z Združenimi državami Amerike o obnovitvi medsebojnih odnosov. Do diplomatskega premika prihaja le nekaj dni po tem, ko so ameriške sile v Caracasu pridržale dosedanjega predsednika Nicolása Madura in ga odpeljale iz države. Ameriški diplomatski predstavniki so že obiskali venezuelsko prestolnico, kjer so z lokalnimi uradniki razpravljali o možnosti ponovnega odprtja veleposlaništva. Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa povečale vpliv v državi, kar je privedlo do prvih znakov sodelovanja z novo prehodno oblastjo. V sklopu teh prizadevanj je Venezuela začela izpuščati politične zapore, kar je bila ena od ključnih zahtev Washingtona. Med izpuščenimi so posamezniki, ki so bili zaprti zaradi kritik na račun Madurovega režima, pred zapori pa so se v petek zbrali svojci, ki so pričakali prve osvobojene ujetnike. Venezuelski zunanji minister Yván Gil je potrdil, da je bil sprožen proces za ponovno vzpostavitev diplomatskih misij v obeh državah. Ameriško stran je na pogovorih zastopal John McNamara, višji diplomat iz sosednje Kolumbije, ki je ocenil pogoje za postopno obnovitev delovanja predstavništev. Venezuelska stran je napovedala, da bo v kratkem poslala svojo delegacijo v Washington, medtem ko se Rodríguez o stabilizaciji razmer v regiji posvetuje tudi s predsednikoma Brazilije in Kolumbije.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izrazil pripravljenost na pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom glede boja proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelske nafte. Poudaril je pripravljenost Venezuele na sprejem ameriških investicij v naftnem sektorju in sodelovanje v boju proti trgovini z drogami. Prav tako je Trumpova 'diplomacija z vojaškimi ladjami' povzročila močan padec v venezuelski proizvodnji nafte.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v nedavnem intervjuju izjavil, da je njegova država pripravljena na pogovore z Združenimi državami Amerike o preprečevanju trgovine z drogami, sprejemu ameriških investicij v venezuelski naftni sektor in sodelovanju v boju proti trgovini z drogami. Maduro je že v preteklosti izrazil željo po dialogu z Donaldom Trumpom, kljub zaostrenim pritiskom ZDA na Venezuelo.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za resne pogovore z ZDA, vključno s sprejemanjem ameriških naložb v venezuelskem naftnem sektorju in usklajevanjem boja proti trgovini z drogami. Kljub temu je ameriška 'diplomacija topnjač' povzročila močan upad venezuelske proizvodnje nafte, saj naj bi preprečevala pretok venezuelske nafte v Azijo.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost na pogovore z ZDA o sporazumu za preprečevanje trgovine z mamili in sprejem ameriških naložb v venezuelski naftni sektor. Kljub temu pa se leta 2026 pričakujejo ameriški zračni napadi na Venezuelo.

Nekdanji visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell je v intervjuju za španski časnik El País poudaril, da Združene države Amerike niso več ključna zaveznica evropskega bloka. Borrell je svojo oceno podal po objavi nove strategije nacionalne varnosti Bele hiše 5. decembra 2025, ki po njegovih besedah prinaša spremenjene zahteve in prioritete Washingtona. Izjave nekdanjega prvega diplomata Unije odražajo vse večje razhajanje v strateških interesih med Brusljem in Washingtonom. Borrell je v pogovoru izpostavil, da se mora Evropa v prihodnje bolj zanašati na lastne sile in razvijati svojo strateško avtonomijo. Njegove besede prihajajo v času, ko se čezatlantski odnosi spopadajo z novimi pritiski, povezanimi z varnostno politiko in gospodarskimi vprašanji. Čeprav so ZDA desetletja veljale za neomajnega partnerja, nekdanji zunanjepolitični predstavnik meni, da so se geopolitična razmerja nepopravljivo spremenila, kar zahteva korenit premik v evropski zunanji politiki in manjše zanašanje na ameriško podporo.

Guverner Floride Ron DeSantis je podpisal nalog za usmrtitev 64-letnega Ronalda Palmerja Heatha, ki je bil obsojen zaradi umora potujočega trgovca med ropom pred več kot tremi desetletji. Heath bo s tem postal prva oseba, ki jo bodo v tej ameriški zvezni državi usmrtili v letu 2026. Usmrtitev naj bi izvedli z metodo srtne injekcije, kar ostaja standardna praksa v tamkajšnjem pravosodnem sistemu. Ronald Palmer Heath je bil spoznan za krivega nasilnega dejanja, ki se je končalo s smrtjo žrtve, sodni postopki pa so trajali več let, preden je bila izrečena dokončna smrtna kazen. Guverner DeSantis, predstavnik republikanske stranke, je s tem nadaljeval svojo politiko zagovarjanja najstrožjih kazni, potem ko je v preteklem letu podpisal rekordnih 19 nalogov za usmrtitve. Odločitev ponovno odpira razprave o uporabi smrtne kazni v sodobnem pravosodju. Dogodek odraža širši trend v določenih delih Združenih držav Amerike, kjer se kljub mednarodnim kritikam in postopnemu opuščanju smrtne kazni v drugih zveznih državah ohranja stroga kaznovalna politika. Napovedana usmrtitev bo pod drobnogledom zagovornikov človekovih pravic, ki opozarjajo na etične vidike tovrstnega kaznovanja in dolgotrajnost bivanja obsojencev v t.i. vrstah za smrt.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po ameriškem zračnem napadu in aretaciji pokazal bolj spravljiv ton do ZDA. Izrazil je pripravljenost za resne pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o boju proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelskega naftnega sektorja. Maduro je dejal, da je Venezuela pripravljena sprejeti ameriške investicije v naftni sektor in sodelovati v boju proti trgovini z drogami.

Kitajski veleposlanik pri Združenih narodih je na nujni seji Varnostnega sveta ZN ostro obsodil vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli. Po poročanju kitajske medijske skupine CMG je Peking izrazil globoko nasprotovanje zunanji vojaški intervenciji v latinskoameriški državi, ki bi po njihovem mnenju lahko dodatno destabilizirala regijo in kršila načela mednarodnega prava. Kitajski predstavnik je v svojem nagovoru pozval k mirnemu reševanju notranjepolitičnih vprašanj Venezuele brez zunanjega vmešavanja. Dogajanje v Varnostnem svetu odraža zaostrovanje odnosov med velikimi silami glede vprašanja suverenosti in humanitarne krize v Venezueli. Združene države Amerike po drugi strani svoja dejanja utemeljujejo z zaščito demokratičnih procesov in varnostnih interesov, kar pa Kitajska označuje za kršitev listine Združenih narodov. Napetost med državami ostaja visoka, saj se vprašanje Venezuele spreminja v širše polje geostrateškega merjenja moči.

Odbor za nadzor v predstavniškem domu Združenih držav Amerike je izdal poziv za pričanje ameriškemu milijarderju Nevilleu Royu Singhamu, ki naj bi prek mreže nevladnih organizacij financiral radikalne proteste proti zvezni agenciji za priseljevanje in carine (ICE). Republikanska kongresnica Anna Paulina Luna trdi, da je Singhamovo finančno omrežje, ki ima sedež na Kitajskem in je tesno povezano s tamkajšnjo komunistično partijo, delovalo kot poveljniško in podporno vozlišče za organizacijo nemirov po državi. Preiskovalci sumijo, da so bila ta sredstva uporabljena za spodbujanje državljanskih nemirov in delitev znotraj ameriške družbe. Singham naj bi aktiviral omrežje nevladnih organizacij takoj po streljanju v Minneapolisu, ko so se po državi razširili protesti skrajno levih aktivistov. Po besedah kongresnice Lune so bili ti dogodki, vključno z lanskoletnimi nemiri v Los Angelesu, del širšega prizadevanja za oviranje dela zveznih agentov pri deportacijah. Preiskava se osredotoča na to, ali Kitajska prek Singhamovih financ neposredno vpliva na destabilizacijo ameriških notranjih zadev z uporabo tako imenovanega "industrijskega kompleksa za proteste". Analitiki opozarjajo, da gre za zapleten sistem financiranja, ki vključuje netransparentne sklade. Singham, ki se ga drži vzdevek "tovariš", naj bi finančno podpiral marksistične in socialistične skupine, ki izražajo protiameriška stališča. Kongresni odbor sedaj zahteva vpogled v finančne tokove in dokumentacijo, ki bi potrdila ali ovrgla neposredno vpletenost kitajskega političnega vrha v financiranje uličnih nemirov v Združenih državah Amerike.

Oblasti v Novi Mehiki so izdale nalog za aretacijo igralca in režiserja Timothyja Busfielda zaradi obtožb o spolni zlorabi otroka. Kriminalna prijava navaja, da naj bi se Busfield neprimerno dotikal otroka na snemanju televizijske serije, kjer je deloval kot režiser in igralec. Preiskavo je vodilo policijsko okrožje Albuquerque.

Ameriški predsednik Donald Trump je na srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije v Beli hiši napovedal obsežne strateške posege v Venezueli in na Grenlandiji. Trump je zatrdil, da bodo ameriška naftna podjetja investirala približno 100 milijard dolarjev v obnovo venezuelske naftne infrastrukture, potem ko so ZDA po aretaciji Nicolása Madura začele izvajati načrt za prevzem nadzora nad tem ključnim gospodarskim sektorjem. Administracija naj bi od ameriških korporacij zahtevala obsežne koncesije v zameno za dostop do venezuelskih virov. Hkrati je predsednik Trump ponovno izpostavil vprašanje Grenlandije in poudaril, da bodo Združene države Amerike glede tega otoka ukrepale ne glede na mnenje tamkajšnjih oblasti ali mednarodne skupnosti. Trump je napovedal, da bo preprečil kakršne koli poskuse Rusije in Kitajske za uveljavitev vpliva na tem strateško pomembnem območju, ki ga Washington zdaj obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti. Srečanje z naftarji v vzhodni sobi Bele hiše je tako služilo kot platforma za predstavitev nove agresivne zunanje politike, usmerjene v energetsko dominanco. Napovedi so sledile stopnjevanju napetosti po januarskih dogodkih v Venezueli, vključno z bombardiranjem in ugrabitvami, ki so tlakovale pot ameriškemu posredovanju. Medtem ko administracija poudarja gospodarske koristi in varnostni vidik, evropski zavezniki in mednarodni analitiki opozarjajo na kršenje suverenosti vpletenih ozemelj. Trumpova retorika nakazuje, da ZDA ne bodo odstopile od svojih namer pri preoblikovanju svetovnega energetskega zemljevida v svojo korist.

V javnosti se je pojavil nov videoposnetek, ki prikazuje dogodke neposredno pred smrtjo 37-letne Renee Nicole McLean Good, ki jo je prejšnjo sredo v Minneapolisu ustrelil agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross. Posnetek, ki ga je s svojim mobilnim telefonom posnel agent sam, razkriva trenutke interakcije med uslužbencem in žrtvijo, preden je Ross izvlekel orožje in sprožil usodni strel. Dogodek je v ameriški javnosti sprožil burne odzive, zlasti po tem, ko je videoposnetek na družbenih omrežjih delil podpredsednik ZDA J. D. Vance. Vance je ob objavi posnetka stopil v bran agentu in trdil, da je bil ta v življenjski nevarnosti ter da je streljal v samoobrambi. Po njegovih besedah posnetek zavrača navedbe, da ženska agenta ni ogrožala z vozilom. Na posnetku je videti vozilo znamke Honda Pilot, s katerim je žrtev ustavila pravokotno na cesto in ovirala promet, medtem ko se ji je Ross približeval s strani voznika. Kljub Vanceovim trditvam kritiki opozarjajo na brutalnost incidenta, saj posnetek vključuje tudi zadnje besede žrtve, ki so bile po navedbah medijev pomirjujoče narave. Incident se je zgodil 7. januarja 2026 v kontekstu izvajanja operacij službe ICE pod okriljem nove ameriške administracije. Smrt matere treh otrok in pesnice je v Minneapolisu, ki ima zgodovino napetosti zaradi policijskega nasilja, znova razplamtela razprave o mejah pooblastil zveznih agentov in upravičenosti uporabe smrtonosne sile v civilnih postopkih.

V petek se je v San Franciscu pričelo sojenje petim sedanjim in nekdanjim študentom Univerze Stanford, ki so med propalestinskimi protesti junija 2024 zasedli prostore rektorata. Skupina je bila obtožena kaznivega dejanja vandalizma in nepooblaščenega vstopa, potem ko so se zabarikadirali v pisarne predsednika in prorektorja univerze. Tožilstvo študentom očita povzročitev gmotne škode in namerno onemogočanje delovanja varnostnih kamer, univerza pa zahteva povračilo stroškov v višini 329.000 ameriških dolarjev. Dogodek predstavlja redek primer, ko se protestniki s kampusa dejansko spopadajo s sodnim procesom zaradi svojih dejanj. Prvotno je policija aretirala dvanajst oseb, vendar se je večina odločila za priznanje krivde ali dogovor s tožilstvom. Preostalih pet obtožencev vztraja pri nedolžnosti, njihovo sojenje pa poteka v času, ko ameriške izobraževalne ustanove zaostrujejo disciplinske in pravne ukrepe proti udeležencem množičnih demonstracij. V letu 2024 je bilo na ameriških univerzah med propalestinskimi protesti skupno aretiranih približno 3.200 oseb. Sojenje na Stanfordu sledi širšemu trendu sankcioniranja študentskega aktivizma v Združenih državah Amerike. Podobno stroge ukrepe je izvedla tudi Univerza Columbia, ki je pred kratkim kaznovala skoraj 80 študentov zaradi zasedbe knjižnice in postavitve taborišč. Čeprav so se številne univerze soočile s pritiski glede svobode govora, se v primeru Stanforda poudarek seli na vprašanje lastninske škode in kršenja varnostnih protokolov, kar bo ključna točka v dokaznem postopku.

Nicolás Maduro je ZDA ponudil pogovore o boju proti trgovini z mamili in dostop ameriškim podjetjem do venezuelskega olja. Trump je izjavil, da bodo ZDA vodile Venezuelo med prehodnim obdobjem po zajetju Madura in njegove žene. CNN poroča, da naj bi bil Maduro pred prevozom v New York odpeljan v Guantanamo. Ameriška državna tožilka Pam Bondi je sporočila, da bosta Maduro in njegova žena kazensko preganjana v New Yorku.

Vrhovni organi pregona v Filadelfiji so po torkovem uboju aktivistke Renee Nicole Good v Minneapolisu zavzeli ostro stališče proti zveznim agentom Trumpove administracije. Okrožni tožilec Larry Krasner je napovedal pregon vseh zveznih agentov ICE, ki bi v mestu kršili zakonodajo ali izvajali nezakonite postopke. Krasner je dejanja zvezne agencije označil za fašistična in poudaril, da posnetki streljanja kažejo na hudo kršitev protokolov organov pregona. Istočasno z notranjimi napetostmi se administracija predsednika Donalda Trumpa sooča s kritikami glede zunanje politike. Jennifer Kavanagh iz raziskovalne organizacije Defense Priorities opozarja, da agresivno širjenje vojaške prisotnosti v Latinski Ameriki, na Bližnjem vzhodu in v Aziji nevarno izčrpava ameriške oborožene sile. Trumpova odločitev za vojaško posredovanje v Venezueli z namenom odstavitve Nicolasa Madura je v regijo pritegnila več kot 10.000 pripadnikov vojske in desetino ameriške mornarice. Kljub povečanim stroškom v Evropi, ki letno znašajo več deset milijard dolarjev, in okrepljenim operacijam v Iranu ter obrambi Izraela, Združene države Amerike niso zmanjšale svoje prisotnosti v Aziji. Analitiki svarijo, da takšna razporeditev sil, ki vključuje tudi neomajno podporo Tajvanu, povečuje tveganje za varnost ameriške domovine, saj so viri preveč razpršeni po svetu.

Ameriški vojaški analitik Andrej Martjanov je v izjavi za kanal YouTube zatrdil, da za nedavnimi napadi na rusko ozemlje in zasedena območja v Ukrajini stojijo zahodne obveščevalne službe. Po njegovih besedah so te organizacije odgovorne za usmerjanje napadov z brezpilotnimi letalniki, ki so ciljali na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti, ter za obstreljevanje civilnih objektov, vključno s kavarno v naselju Horli v regiji Herson. Martjanov v svojih trditvah poudarja, da akcije, kot je bil domnevni poskus napada na predsedniško rezidenco, ne bi bile mogoče brez neposredne logistične in obveščevalne podpore Zahoda. Ruska stran te dogodke označuje za teroristična dejanja, Martjanov pa s svojimi izjavami utrjuje narativ o neposredni vpletenosti tujih sil v konflikt. Čeprav analitik ni predložil konkretnih dokazov za svoje navedbe, njegove besede odmevajo v ruskih medijih kot potrditev teorij o zunanji agresiji.

Donald Trump je izjavil, da je dogovor o končanju ruske invazije na Ukrajino bližje kot kdaj koli prej, vendar ni poročal o preboju glede ozemlja. Kremelj je potrdil, da se strinja s Trumpovo oceno, da je mir v Ukrajini postal bližji, in napovedal nov telefonski pogovor med Putinom in Trumpom v bližnji prihodnosti. Svetovalec Trumpa, Burns, je posvaril pred popolnim odzivom ZDA, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Veleposlaništvo Ukrajine v Združenih državah Amerike je uradno potrdilo, da se med posadko tankerja Marinera (znanega tudi pod imenom Bella 1), ki pluje pod rusko zastavo, nahaja 17 ukrajinskih državljanov. Plovilo je pred kratkim pridržala ameriška obalna straža, kar je sprožilo diplomatsko posredovanje ukrajinske strani. Veleposlanica Ukrajine v ZDA, Olga Stefanišina, je pojasnila, da so ukrajinski organi v stiku s pristojnimi ameriškimi institucijami glede statusa in varnosti svojih državljanov. Kljub dejstvu, da tanker pluje pod zastavo države agresorke, ukrajinska diplomacija zagotavlja konzularno pomoč svojemu osebju na krovu, ki opravlja delo v okviru mednarodnih pomorskih pogodb. Identiteta in natančno zdravstveno stanje članov posadke za zdaj ostajata neznana javnosti, vendar ameriške oblasti tesno sodelujejo z ukrajinskim diplomatskim predstavništvom. Incident poudarja kompleksnost mednarodnih pomorskih odnosov v času zaostrenih geopolitičnih razmer med Zahodom in Rusko federacijo.

Sedemnajstletni Javarius Hurd je v petek na sodišču v zvezni državi Wisconsin priznal krivdo za uboj paznika med fizičnim spopadom v zaporu. Obtoženi je vložil poseben ugovor neprištevnosti, s čimer trdi, da zaradi duševne bolezni ali napake v času dejanja ni bil sposoben razumeti protipravnosti svojega ravnanja ali se ravnati po zakonu. Incident se je zgodil v času, ko je bil Hurd že v pridržanju, usodni napad pa se je sprevrgel v tragedijo, ko je paznik podlegel poškodbam po pretepu. Kljub priznanju uboja obramba vztraja, da Hurd ne bi smel biti obsojen na zaporno kazen, temveč bi mu morali odrediti psihiatrično zdravljenje. Sodišče bo zdaj presojalo o njegovem duševnem stanju in odgovornosti za dejanje. Primer ponovno odpira vprašanja o varnostnih razmerah v ameriških zaporih in ravnanju z mladoletnimi prestopniki, ki imajo zgodovino duševnih težav. Sodni postopek se bo nadaljeval s strokovnimi mnenji izvedencev psihiatrične stroke, ki bodo določili, ali bo obtoženec končal v zaporniški celici ali v varovani psihiatrični ustanovi.

Mehika je Združenim državam Amerike po osmih letih na begu izročila 39-letnega Humberta Rodrigueza Martineza, ki je osumljen umora Daniela Reyesa v mestu Anaheim. Martinez naj bi leta 2017 z nožem do smrti zabodel novega partnerja svoje nekdanje dekle, nato pa pobegnil čez mejo v Mehiko, kjer se je izogibal roki pravice vse do nedavne aretacije in uspešno izvedenega postopka izročitve. Ameriški organi pregona so za Martinezom, ki je v času kaznivega dejanja v državi bival nezakonito, razpisali tiralico z varščino v višini dveh milijonov dolarjev. 32-letni Reyes je podlegel poškodbam takoj po napadu, preiskovalci pa so Martineza hitro identificirali kot glavnega osumljenca, vendar je ta pred prijetjem uspel zapustiti kalifornijsko okrožje Orange. Izročitev Martineza predstavlja zaključek dolgoletnega mednarodnega sodelovanja med ameriškimi in mehiškimi pravosodnimi organi. Osumljenec bo zdaj stopil pred sodišče v okrožju Orange, kjer se bo spopadel z obtožnico za umor, za katero mu grozi dolgoletna zaporna kazen. Primer ponovno izpostavlja vprašanja o čezmejnem kriminalu in sodelovanju pri kazenskem pregonu med sosednjima državama.

V Južni Karolini so potrdili 99 novih primerov ošpic, kar je pričakovano povečanje po praznikih, zaradi potovanj in družinskih srečanj. Izbruh se je razširil tudi v Severno Karolino in Ohio.