ZDA po Venezueli grozijo Iranu z vojaškim posredovanjem zaradi protestov

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je razglasil izredne razmere na nacionalni ravni, da bi preprečil zaplembo venezuelskih sredstev s strani sodišč ali upnikov. Ukrep je usmerjen predvsem v zaščito prihodkov od prodaje venezuelske surove nafte, ki so shranjeni na računih ministrstva za finance Združenih držav Amerike. Bela hiša je potrdila, da je bil ukaz podpisan v sredo z namenom ohranitve nadzora nad finančnimi sredstvi v času politične in gospodarske krize v Venezueli. S tem korakom je Washington blokiral poskuse tujih podjetij in upnikov, da bi prek sodnih postopkov poplačali dolgove iz zamrznjenega premoženja venezuelske državne naftne družbe PDVSA. Po nekaterih ocenah bi lahko ta poteza ogrozila poplačilo do 12 milijard dolarjev dolgov, ki jih imajo ameriška in druga podjetja do Venezuele. Administracija s tem ukrepom dejansko prevzema nadzor nad razpolaganjem s temi sredstvi, kar povečuje pritisk na režim v Caracasu in hkrati ščiti ameriške zunanjepolitične interese. Finančni strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko številne terjatve podjetij zaradi tega ukrepa postale nične ali pa bi bilo njihovo poplačilo odloženo za nedoločen čas. Ukrep odraža zaostrovanje ameriške politike do Venezuele in uporabo izrednih pooblastil za upravljanje z mednarodnimi finančnimi tokovi, ki so povezani z nacionalno varnostjo Združenih držav Amerike. Odločitev bo verjetno sprožila nove pravne spore na ameriških sodiščih glede pravic upnikov do zaseženega premoženja.

Med protesti v Iranu je po navedbah iranskih oblasti umrlo 11 ljudi. Iranski svet za informacijsko tehnologijo je Združene države Amerike obtožil, da vodijo proteste. Sekretar iranskega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je izjavil, da protestniki želijo sprožiti državljansko vojno in tuje vmešavanje. Poročajo tudi o pogromih in ubojih pripadnikov varnostnih sil v Teheranu.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je 8. marca napovedalo uradno preiskavo prevzema kitajskega zagonskega podjetja za umetno inteligenco Manus, ki ga namerava kupiti ameriška korporacija Meta. Kitajske oblasti bodo preverile skladnost posla z veljavno zakonodajo, kar po mnenju analitikov kaže na močno zaostritev nadzora nad izvozom občutljivih tehnologij umetne inteligence. Postopek preverjanja bi lahko trajal do šest mesecev, kar bi znatno upočasnilo ali celo ogrozilo izvedbo te večmilijardne transakcije. Strokovnjaki opozarjajo, da se Meta poleg izvoznih omejitev lahko sooči tudi s protimonopolno preiskavo. Ker Manus velja za eno najbolj obetavnih podjetij na področju avtonomnih agentov umetne inteligence, Peking s tem dejanjem ščiti nacionalne interese in tehnološko suverenost. Ta poteza odraža širši trend v kitajski politiki, kjer država aktivno posega v prevzeme, ki vključujejo prenos kritičnega znanja v tujino, predvsem v Združene države Amerike. Preiskava poteka v času povečanih napetosti med velesilama na področju tehnološke prevlade. Kitajska s tem sporoča, da ne bo dovolila nekontroliranega odliva naprednih algoritmov, ki so bili razviti na njenih tleh. Analitiki v Hongkongu poudarjajo, da bo ta primer služil kot precedens za prihodnje tuje investicije v kitajski tehnološki sektor, saj postavlja jasne meje pri prodaji podjetij z visoko strateško vrednostjo zahodnim korporacijam.