Po smrtnih strelih agentov ameriške agencije za priseljevanje ICE v Minneapolisu, kjer je umrla ženska, se je vzdušje zaostrilo. Novoizvoljeni predsednik Trump je dejal, da je šlo za samoobrambo, medtem ko mu lokalne oblasti nasprotujejo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sredo javno pozval Združene države Amerike, naj izvedejo operacijo ugrabitve Ramzana Kadirova, voditelja ruske Čečenske republike. Zelenski trdi, da bi takšna poteza predstavljala močan pritisk na ruskega predsednika Vladimirja Putina in pomembno prispevala h končanju vojne v Ukrajini. Ukrajinsko vodstvo ob tem poudarja potrebo po agresivnejših metodah pritiska na Kremelj, medtem ko se spopadi na bojiščih nadaljujejo brez znakov umiritve. Istočasno je rusko ministrstvo za zunanje zadeve ostro odgovorilo na napovedi o morebitni namestitvi zahodnih enot v Ukrajini v okviru tako imenovane koalicije voljnih. Moskva je uradno sporočila, da bodo vse tuje vojaške sile na ukrajinskem ozemlju obravnavane kot legitimni bojni cilji. Po navedbah ruskih oblasti postajajo militaristične izjave nekaterih evropskih vlad vse nevarnejše in neposredno vodijo v stopnjevanje konflikta med Rusijo in Zahodom. Napetosti se povečujejo ravno v času, ko se v mednarodni skupnosti pojavljajo različni predlogi za nove mirovne pogovore, ki pa so zaradi radikalizacije retorike obeh strani vprašljivi. Medtem ko Kijev zahteva odločnejše posege zaveznikov, Moskva z jasnimi opozorili o napadih na zahodne sile utrjuje svojo pozicijo v konfliktu, kar dodatno zaostruje varnostne razmere v celotni regiji.

Donald Trump je izjavil, da je dogovor o končanju ruske invazije na Ukrajino bližje kot kdaj koli prej, vendar ni poročal o preboju glede ozemlja. Kremelj je potrdil, da se strinja s Trumpovo oceno, da je mir v Ukrajini postal bližji, in napovedal nov telefonski pogovor med Putinom in Trumpom v bližnji prihodnosti. Svetovalec Trumpa, Burns, je posvaril pred popolnim odzivom ZDA, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

Ameriški predsednik Donald Trump je v obsežnem intervjuju za The New York Times razkril svoje načrte za zunanjo in notranjo politiko, pri čemer je izpostavil odločen pristop do Venezuele, Nigerije in Kitajske. Trump je napovedal, da nameravajo Združene države Amerike po morebitnem padcu sedanjega režima v Venezueli prodajati tamkajšnjo nafto in s temi sredstvi financirati obnovo države na dobičkonosen način. Ob tem je kategorično zavrnil možnost pomilostitve venezuelskega voditelja Nicolasa Madura, prav tako pa ne namerava ugoditi prošnji za pomilostitev raperja Seana Diddyja Combsa. Na področju obrambe in mednarodnih odnosov je Trump povzročil precejšnje razburjenje z izjavo, da se kot vrhovni poveljnik čuti omejenega le z lastno moralo, pri čemer je zavrnil pomembnost mednarodnega prava kot mehanizma za omejevanje ameriške vojaške moči. Glede vojne v Ukrajini je ocenil, da si ruski predsednik Vladimir Putin želi mirovnega dogovora, hkrati pa je poudaril, da bi ZDA v primeru dogovora igrale le sekundarno vlogo pri vojaški pomoči. Moskva se po njegovih besedah ne boji evropskih zaveznic v Natu, temveč izključno moči Združenih držav. Predsednik je izdal tudi opozorilo Nigeriji zaradi domnevnega genocida nad kristjani in dopustil možnost ponovnih vojaških napadov na to državo. Glede vprašanja Tajvana je napovedal oster odziv na morebitno kitajsko uporabo sile. Na področju jedrske oborožitve je izrazil prepričanje, da bo po izteku pogodbe o omejevanju strateške ofenzivne oborožitve (New START) uspel doseči nov, za ZDA ugodnejši dogovor, ki bo odražal trenutna geopolitična razmerja.

Iranski zunanji minister Abbas Araqchi je med obiskom v Libanonu izjavil, da si Iran ne želi vojne, vendar je nanjo v celoti pripravljen, hkrati pa dopušča možnost smiselnih pogajanj z Združenimi državami Amerike. Araqchi je poudaril, da bi se pogovori lahko začeli le na podlagi vzajemnega spoštovanja in skupnih interesov, kar po njegovih besedah izključuje politiko diktiranja pogojev s strani Washingtona. Po navedbah iranskega ministra so pretekli poskusi Izraela in ZDA, da bi napadli Iran, doživeli strateški neuspeh. Minister je v Bejrutu pojasnil, da je Iran pripravljen na kakršen koli razvoj dogodkov v regiji. Izpostavil je razliko med pogajanji in sprejemanjem tujih diktatov ter poudaril, da bodo diplomatska prizadevanja mogoča le, ko bodo Združene države Amerike priznale suverenost in interese Teherana. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer Iran utrjuje svojo diplomatsko in vojaško držo. Besede zunanjega ministra odražajo uradno stališče Teherana, ki želi s kombinacijo vojaške pripravljenosti in diplomatske odprtosti zmanjšati pritisk mednarodne skupnosti. Araqchi je ponovil, da iranska strategija temelji na odvračanju, a da vrata za diplomacijo ostajajo odprta, če so izpolnjeni kriteriji enakopravnega obravnavanja obeh strani v procesu.

Donald Trump je izrazil domnevo, da bi lahko ameriški državni sekretar Marco Rubio, katerega starši so kubanski migranti, vodil operacijo v Venezueli iz osebnih razlogov, natančneje iz maščevanja.

Venezuelski notranji minister Diosdado Cabello je javnost obvestil, da je v sobotnem napadu ameriških sil v Venezueli življenje izgubilo sto ljudi. To je prva uradna potrditev števila smrtnih žrtev s strani venezuelskih oblasti po operaciji, ki jo je v Caracasu izvedla elitna enota ameriške vojske. Po poročanju tujih tiskovnih agencij je bil primarni cilj operacije zajetje ključnih političnih osebnosti v državi. Med vojaško akcijo so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Informacije o visokem številu žrtev bi lahko pomembno vplivale na mednarodno diplomacijo in prihodnje odnose med Caracasom in Washingtonom, zlasti v luči administracije predsednika Donalda Trumpa. Minister Cabello ostaja eden ključnih virov informacij o posledicah vdora na venezuelsko ozemlje. Dogodek predstavlja drastično zaostritev napetosti v regiji, saj gre za neposredno vojaško posredovanje z namenom odstranitve tujega državnega voditelja. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja poročila o žrtvah in se sprašuje o zakonitosti izvedene operacije na tujih tleh. Poročila o stotih smrtnih žrtvah med operacijo zajetja Madura dodatno obremenjujejo že tako kritične humanitarne in politične razmere v tej južnoameriški državi.

Libanonska vojska je sporočila, da je zaključila prvo fazo načrta za razorožitev Hezbolaha, ki zajema območje med izraelsko mejo in reko Litani.

Po ameriškem napadu na Caracas in aretaciji Nicolása Madura, je Donald Trump izjavil, da so bili pripravljeni izvesti še en napad, če bi bilo potrebno. Venezuela je ostro obsodila ameriško vojaško agresijo. Nekdanji britanski obrambni minister je izdal ostro opozorilo Trumpu glede njegove baze oboževalcev MAGA po "drzni operaciji v Venezueli".

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo resno zaskrbljenost zaradi ameriškega zajetja tankerja »Mariner« v severnem Atlantiku in ga označilo za nezakonito operacijo. Zahtevalo je, da ZDA nemudoma prekinejo z nezakonitimi dejanji in se vrnejo k spoštovanju mednarodnega prava. Poudarili so, da so ZDA imele podatke o pripadnosti plovila.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da ne izključuje možnosti konca vojne z Rusijo do sredine leta 2026. Ta izjava prihaja v času, ko se Ukrajina spoprijema z intenzivnimi ruskimi napadi in hkrati poskuša okrepiti svoje obrambne zmogljivosti. Zelenski je ob tem poudaril, da so pogajanja z zavezniki dosegla nov mejnik, kar bi lahko prispevalo k hitrejšemu zaključku konflikta. Medtem ko se odvijajo diplomatske dejavnosti, se na terenu nadaljujejo spopadi. Ruske sile so nedavno izvedle nove napade z droni na Odeso, pri čemer so po ukrajinskih navedbah umrli najmanj dve osebi. Hkrati se Ukrajina spopada z izzivi pri novačenju vojakov, kar je predsednika Zelenskega privedlo do podpisa zakona, ki omogoča prostovoljno vojaško službo za državljane, starejše od 60 let. To kaže na resnost situacije na fronti in potrebo po dodatni delovni sili. Izjave Zelenskega o morebitnem koncu vojne do sredine leta 2026 so optimistične, a hkrati opozarjajo na dolgotrajnost konflikta. Kljub temu Ukrajina aktivno išče rešitve in krepi svojo obrambo, med drugim z razvojem programa dronov, ki se je izkazal za ključnega pri obrambi in napadih na ruske cilje, kot je bil nedavni uničujoči napad na ruski vojaški objekt v Stavropolu.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je prispel v Bejrut na svojo četrto potovanje po prevzemu funkcije. Namen obiska je srečanje in pogovori z libanonskimi uradniki. Med obiskom, ki se je začel danes, bo minister Aragči razpravljal o različnih temah, vključno z regionalnimi vprašanji in dvostranskimi odnosi med Iranom in Libanonom. Poseben poudarek bo na razpravah o morebitnih grožnjah, ki jih predstavlja izraelski režim, kot je sam napovedal. To kaže na Iranovo zaskrbljenost glede varnostne situacije v regiji in njegovega vpliva na Libanon. Pričakuje se, da bodo pogovori vključevali tudi širše regionalne izzive, saj Iran aktivno spremlja dogajanje na Bližnjem vzhodu. Obisk poudarja kontinuirano diplomatsko dejavnost Irana v regiji in njegovo željo po krepitvi odnosov z Libanonom.

Nekdanji podpredsednik Združenih držav Amerike Mike Pence se je v sredo zvečer v pogovoru za televizijsko hišo CNN zavzel za sklenitev finančnega dogovora, s katerim bi ZDA pridobile nadzor nad strateško pomembnim otokom Grenlandija. Pence je s tem predlogom ubral drugačno pot od predsednika Donalda Trumpa, ki v svojih razmišljanjih o prihodnosti otoka ni izrecno izključil niti vojaških možnosti. Pence je poudaril, da bi morebitna vojaška opcija za prevzem otoka lahko povzročila globoko krizo znotraj zveze NATO, saj je Grenlandija sestavni del Kraljevine Danske, ki je ključna zaveznica ZDA. Namesto tega predlaga pragmatičen finančni prevzem, ki bi po njegovem mnenju utrdil ameriške strateške interese na Arktiki, ne da bi pri tem ogrozil stabilnost mednarodnih zavezništev. Vprašanje Grenlandije postaja v krogih Bele hiše vse pogostejša tema pogovorov, predvsem zaradi njene geopolitične lege in bogatih naravnih virov. Razhajanja med Trumpom in Pencem glede načina pridobitve otoka kažejo na različne pristope znotraj ameriške administracije do vprašanja ozemeljske širitve in odnosov z evropskimi zaveznicami.

Namestnik vodje kabineta Bele hiše Stephen Miller je v nedavni izjavi podal trditev, da realni svet temeljito upravljata sila in moč. Miller je poudaril, da so tovrstna načela »železni zakoni sveta«, ki prevladujejo nad mednarodnimi pravili in diplomatskimi vljudnostmi. Po njegovih besedah razprave o mednarodnem bontonu ne odražajo dejanskega stanja globalne politike, temveč so v ospredju predvsem zmogljivosti posameznih držav za uveljavljanje lastnih interesov. Takšna retorika odraža premik v zunanji politiki Združenih držav Amerike proti bolj realistični ali celo transakcijski doktrini, ki daje prednost nacionalni moči pred večstranskimi dogovori. Izjava je sprožila odzive v diplomatskih krogih, saj nakazuje na zmanjševanje pomena mednarodnih institucij in norm, ki so bile vzpostavljene po drugi svetovni vojni. Millerjeve besede potrjujejo usmeritev trenutne administracije k politiki moči kot primarnemu sredstvu za doseganje geopolitičnih ciljev.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim so Združene države Amerike začele postopek umika iz 66 mednarodnih organizacij in multilateralnih okvirov. Med njimi je 31 agencij in struktur pod okriljem Združenih narodov (ZN), kar predstavlja eno največjih sprememb v zunanji politiki države v smeri izolacionizma. Trump je odločitev utemeljil z nujnostjo zaščite ameriške suverenosti in zmanjšanja vpliva globalističnih struktur na notranje zadeve države. Memorandum, ki ga je podpisal predsednik, zveznim agencijam nalaga takojšen začetek postopkov za prekinitev članstva in sodelovanja v navedenih entitetah. Ta poteza sledi Trumpovim predvolilnim obljubam o reviziji mednarodnih obveznosti, ki po njegovem mnenju škodujejo ameriškim gospodarskim in političnim interesom. Odločitev je že sprožila burne odzive v mednarodni skupnosti, saj bi umik financiranja in podpore ZDA lahko ohromil delovanje številnih humanitarnih in razvojnih programov. Analitiki opozarjajo, da gre za nadgradnjo Trumpove politike iz preteklega leta, ko so ZDA že zapustile nekatere ključne kulturne in izobraževalne agencije. Z najnovejšim ukazom se Washington oddaljuje od tradicionalne vloge vodilne sile v svetovnem multilateralizmu, kar odpira prostor za večji vpliv drugih velesil v mednarodnih institucijah. Seznam vseh organizacij, ki jih ukaz zadeva, za zdaj še ni bil v celoti javno objavljen, vendar vključuje širok spekter organov ZN.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so ruske sile protizračne obrambe v noči na četrtek, med 7. in 8. januarjem, prestregle in uničile 66 ukrajinskih brezpilotnih letal letalskega tipa. Napadi so se zgodili nad sedmimi regijami Ruske federacije ter nad Azovskim in Črnim morjem. Posebej je bilo poudarjeno, da so v dveh urah zjutraj, med 7. in 9. uro po moskovskem času, uničili še 11 brezpilotnih letal nad Krasnodarskim okrajem. Podrobneje, 14 brezpilotnih letal je bilo sestreljenih nad Republiko Krim, 13 nad Azovskim morjem, 12 nad Črnim morjem in 11 nad Krasnodarskim okrajem. Poleg tega so nevtralizirali šest brezpilotnih letal nad Rostovsko oblastjo, pet nad Orjolsko oblastjo, po dva nad Kursko in Volgograjsko oblastjo ter enega nad Brjansko oblastjo. Ruske oblasti so prav tako poročale o tem, da je prejšnjo noč zračna obramba sestrelila 129 dronov, kar kaže na intenzivnost tovrstnih napadov in obrambnih operacij. Medtem je ukrajinski podpredsednik vlade Oleksij Kuleba izjavil, da potekajo dela za ponovno vzpostavitev ogrevanja in oskrbe z vodo za več kot milijon ljudi v jugovzhodni Dnepropetrovski oblasti, po ruskih napadih na ključno infrastrukturo. Ruski napad pozno sinoči je skoraj v celoti prekinil oskrbo z električno energijo v dveh regijah na jugovzhodu Ukrajine, vključno z Dnepropetrovsko oblastjo. Strokovnjaki iz družbe Zaporižjaoblenergo so uspeli obnoviti oskrbo z električno energijo prebivalcem dela Zaporoške oblasti, ki je pod nadzorom ukrajinske vlade. Ukrajinske zračne sile so sporočile, da so uničile 70 od 97 ruskih brezpilotnih letal, ki so jih ruske sile izstrelile iz različnih smeri, vključno z območji v Rusiji in začasno okupiranem Krimu.

V mestu Minneapolis v Združenih državah Amerike so agenti ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo, 7. januarja 2026, smrtno ustrelili 37-letno Renee Nicole McLean Good. Žrtev, sicer mati treh otrok in pesnica, je bila po navedbah lokalnih poročil ustreljena od blizu, kar so ujeli tudi videoposnetki, ki so se hitro razširili v javnosti. Dogodek je sprožil val ogorčenja in množične proteste v mestu, kjer so se prebivalci zbrali v znak protesta proti policijskemu nasilju in metodam dela imigracijskih oblasti. Preiskava dogodka še poteka, vendar so objavljeni posnetki, ki prikazujejo trenutek streljanja, povzročili močne čustvene odzive in dodatno zaostrili odnose med lokalno skupnostjo in zveznimi organi. Aktivisti in prebivalci zahtevajo odgovornost za dejanje, ki ga mnogi opisujejo kot hladnokrvni uboj. Agencija ICE se na podrobna vprašanja o okoliščinah streljanja še ni odzvala s celovitim pojasnilom, kar še povečuje nezaupanje javnosti. Incident ponovno odpira vprašanja o pooblastilih in usposobljenosti agentov ICE za delovanje v urbanih okoljih ter o uporabi smrtonosne sile. Minneapolis, ki je bil v preteklosti že prizorišče večjih nemirov zaradi policijskega nasilja, se ponovno sooča z napetostmi, medtem ko se družina žrtve pripravlja na pravni boj za ugotovitev resnice o njeni smrti.

Poljska je izrazila pripravljenost na morebitno napotitev nemških vojakov na svoje ozemlje, da bi s tem podprla prizadevanja za dosego premirja v Ukrajini. To izjavo je podal poljski zunanji minister Radosław Sikorski, kar nakazuje na morebitno novo fazo v mednarodnih prizadevanjih za stabilizacijo razmer na vzhodu Evrope. Čeprav podrobnosti o naravi in obsegu te morebitne napotitve niso bile navedene, odločitev Varšave odraža njeno zavezanost k iskanju rešitev za konflikt in zagotavljanju varnosti v regiji. Ta poteza je del širših razprav o prihodnosti ukrajinskih beguncev in vojaško sposobnih moških, ki so se zatekli v Evropo, vključno z Nemčijo in Poljsko. Hkrati potekajo intenzivne razprave o finančni pomoči ukrajinskim moškim, ki so zmožni za vojaško službo. Nemčija namreč razmišlja o ukinitvi državljanske pomoči za več kot 150.000 ukrajinskih moških, starih od 18 do 63 let, ki so v Nemčiji in so vojaško sposobni. Ta pobuda sledi prejšnjim prizadevanjem za okrepitev ukrajinske obrambe in dolgoročnejše varnostne ureditve v Evropi. Poleg tega se ta odločitev Poljske nanaša tudi na širšo geopolitično sliko, vključno z naraščajočimi napetostmi in opozorili o ranljivosti zveze NATO. Nedavni napadi z droni na rusko ozemlje in sprejetje zakona v Ukrajini o dvigu starostne meje za vstop v vojsko poudarjajo resnost situacije. Medtem ko se številni ukrajinski begunci želijo vrniti domov, so takšne odločitve ključne za oblikovanje stabilne in varne prihodnosti v regiji.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump in njegov ključni svetovalec Stephen Miller sta razkrila radikalne načrte za prihodnjo zunanjo politiko Združenih držav Amerike, ki vključujejo morebiten prevzem Grenlandije. Miller, ki zaseda položaj namestnika vodje osebja Bele hiše, je v pogovoru za medije poudaril, da ZDA pri uveljavljanju svojih interesov v tujini niso omejene z mednarodnim pravom, temveč le z moralno presojo predsednika. Takšna retorika odraža ideološki premik k imperialističnemu pristopu, kjer naj bi svetovna ureditev temeljila predvsem na vojaški in gospodarski sili. Trumpova administracija Grenlandijo vidi kot ključno točko za zagotavljanje nacionalne varnosti, zlasti zaradi povečane prisotnosti ruskih in kitajskih plovil v arktičnih vodah. Medtem ko so nekateri uradniki omenjali možnost odkupa otoka od Danske, se v ožjih krogih pojavljajo celo namigi o morebitni vojaški okupaciji, če diplomatska pot ne bi bila uspešna. Predsednik Trump je ob tem kritiziral obstoječe obrambne zmogljivosti na otoku in poudaril, da si ZDA ne morejo privoščiti varnostnih lukenj v svoji neposredni bližini. Napovedana doktrina vzbuja skrbi v mednarodni skupnosti, saj neposredno izziva suverenost evropskih držav in obstoječe mednarodne pogodbe, vključno s tisto iz leta 1951, ki trenutno ureja ameriški dostop do oporišč na Grenlandiji. Millerjeve izjave o 'prostih rokah' v Venezueli in na Arktiki kažejo na konec obdobja večstranskih sporazumov in začetek obdobja unilateralnega delovanja, ki ga vodi izključno ameriški interes, neodvisno od mnenja zaveznikov ali mednarodnih institucij.

Sodnik v New Yorku je zavrnil zahtevo Harveyja Weinsteina za novo sojenje. Weinstein razmišlja o priznanju krivde za nerešeno obtožbo posilstva, da bi se izognil tretjemu sojenju v New Yorku.

Ameriški regulatorji za varnost cevovodov so v ponedeljek naložili rekordno globo v višini 9,6 milijona ameriških dolarjev podjetju Third Coast, ki je odgovorno za obsežno izlitje nafte v Mehiškem zalivu leta 2023. Gre za najvišjo kazen, ki jo je ta organ kdajkoli izrekel, in je bila posledica uhajanja približno 1,1 milijona galon nafte v bližini obale Louisiane. Kljub rekordnemu znesku strokovnjaki ocenjujejo, da globa za podjetje ne bo predstavljala večjega finančnega bremena. Preiskava je pokazala, da so pomanjkljivosti v infrastrukturi in nadzoru privedle do ene največjih okoljskih nesreč v regiji v zadnjih letih. Čeprav je kazen simbolno pomembna zaradi svoje višine, kritiki opozarjajo, da tovrstni zneski morda ne bodo zadostovali kot odvračilni dejavnik za velike energetske korporacije, ki upravljajo s ključno infrastrukturo v občutljivih morskih ekosistemih.

Ameriško podjetje Ocean Infinity, specializirano za morsko robotiko, je več kot desetletje po izginotju letala družbe Malaysia Airlines na letu MH370 uradno začelo novo iskalno akcijo na morskem dnu Indijskega oceana. Iskalna operacija, ki naj bi trajala do 55 dni, temelji na uporabi izpopolnjene tehnologije in avtonomnih podvodnih vozil, s katerimi želijo odkriti razbitine letala, ki je leta 2014 skrivnostno izginilo med letom iz Kuala Lumpurja v Peking. Nova operacija se je pričela na podlagi decembrske napovedi malezijskega ministrstva za promet, ki je po dolgem premoru odobrilo ponovno preiskavo določenih območij oceana. Kljub številnim preteklim poskusom mednarodne skupnosti, da bi locirali letalo z 239 ljudmi na krovu, ostaja usoda MH370 ena največjih ugank v zgodovini letalstva. Trenutna misija podjetja Ocean Infinity velja za ključno prizadevanje, da bi končno pojasnili vzroke nesreče in družinam žrtev zagotovili potrebne odgovore.

Kambodžanske oblasti so v torek aretirale in Kitajski izročile Chena Zhija, 38-letnega poslovneža z dvojnim državljanstvom (kitajskim in kambodžanskim), ki je domnevno vodil eno največjih transnacionalnih kriminalnih mrež v Aziji. Aretacija in izročitev sta sledili večmesečni preiskavi in sta bili izvedeni na zahtevo kitajskih oblasti. Chen Zhi, ustanovitelj in predsednik multinacionalnega konglomerata Prince Group, naj bi bil po navedbah ameriških zveznih tožilcev odgovoren za vodenje spletne prevare, ki je oškodovala žrtve po vsem svetu in izkoriščala žrtve trgovine z ljudmi. Njegovo kambodžansko državljanstvo je bilo decembra preklicano. Ameriško ministrstvo za finance in britansko zunanje ministrstvo sta oktobra obtožila Chena Zhija vodenja transnacionalne kriminalne mreže, ki je izvajala goljufije s kriptovalutami, trgovino z ljudmi in pranje denarja. Obtožbe ZDA proti Chenu vključujejo goljufije in pranje denarja, ki izvirajo iz vodenja večmilijardne spletne prevare iz Kambodže. Ameriški tožilci trdijo, da je Chen usmerjal operacije delovnih taborišč v Kambodži, kjer so bili trgovani delavci zaprti v zaporom podobnih objektih, obdanih z visokimi zidovi in bodečo žico. Skupaj s Chenom Zhijem sta bila aretirana in izročena še dva kitajska državljana. Primer poudarja razširjenost centrov za spletne prevare po jugovzhodni Aziji, ki so po ocenah Urada ZN za droge in kriminal oškodovali žrtve po vsem svetu za milijarde dolarjev z navideznimi naložbenimi shemami.

V streljanju pred cerkvijo v Salt Lake Cityju sta bili ubiti dve osebi, šest pa je bilo ranjenih. Policija je identificirala žrtvi streljanja. Ena od žrtev naj bi si prizadevala, da bi se oddaljila od življenja v tolpi in odvisnosti.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je potrdil, da je v kopenski operaciji za zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura v Caracasu sodelovalo približno 200 ameriških vojakov. Operacija, ki je bila izvedena v središču venezuelske prestolnice, je potekala ob sodelovanju lokalnih organov pregona. Hegseth je v svojem nagovoru v ladjedelnici Newport News v Virginiji poudaril, da so ameriške sile uspešno izpolnile pravne naloge brez lastnih žrtev. Akcija je bila usmerjena v privedbo osebe, ki so jo ameriške pravosodne oblasti iskale zaradi številnih obtožb. Po besedah Hegsetha so elitne enote vstopile v samo jedro Caracasa, da bi zagotovile spoštovanje pravnih predpisov Združenih držav Amerike. Minister je sodelujoče vojake označil za »velike Američane«, ki so izpolnili tvegano misijo v tujini.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Avstralske oblasti so vložile obtožnico za dvojni umor proti osmim najstnikom, ki so osumljeni brutalnega napada z maščevalnim motivom. Žrtvi, dva dečka, sta bila lani v zahodnem Melbournu napadena z mačetami, ko sta se peš vračala s košarkarskega treninga. Policija sumi, da je bil napad načrtovan kot povračilni ukrep, kar poudarja naraščajočo problematiko nasilja med mladostniškimi tolpami v mestnih predmestjih. Sočasno se je na sodišču znašel tudi moški, obtožen umora sojetnika v zaporu. Obtoženec je pred sodnikom dejal, da je ubil svojo žrtev, ker naj bi šlo za storilca spolnih kaznivih dejanj nad otroki. Ta primer znova odpira vprašanja o varnostnih protokolih v avstralskih kaznilnicah in pojavu tako imenovane zaporniške pravičnosti, kjer zaporniki sami izvajajo nasilne ukrepe proti obsojenim pedofilom. Dogodka odražata širši trend nasilnih kaznivih dejanj z maščevalnim motivom, ki se v zadnjem obdobju pojavljajo v različnih oblikah kazenskopravnih postopkov. Medtem ko se oblasti spopadajo z nasiljem z noži med mladostniki, sodni sistem obravnava primere, kjer posamezniki jemljejo pravico v svoje roke, kar vodi v dodatno stopnjevanje brutalnosti v družbi.

V ameriški zvezni državi Minnesota se obeta obsežna operacija zveznih organov, saj v somestje Minneapolis in Saint Paul (Twin Cities) prihaja približno 2.000 agentov Ministrstva za domovinsko varnost. Po informacijah virov, na katere se sklicuje mreža ABC News, bodo agenti, ki prihajajo iz različnih uradov po celotni državi, sodelovali pri izvajanju ukrepov na področju priseljevanja in preiskovanju obsežnih goljufij v socialnih programih. Ministrstvo za domovinsko varnost natančnega števila napotenih uslužbencev zaradi zagotavljanja njihove varnosti ni želelo potrditi, vendar so navedli, da je število podvrženo spremembam glede na operativne potrebe. Zvezna država Minnesota se je v zadnjih mesecih znašla pod strogim nadzorom zvezne vlade tako zaradi vprašanj nezakonitega priseljevanja kot tudi zaradi obtožb o razširjenih finančnih prevarah v okviru socialnih storitev. Decembra lani je urad za priseljevanje in carine (ICE) že sprožil operacijo Metro Surge, ki je bila v veliki meri usmerjena proti tamkajšnji somalijski skupnosti. Nova napotitev agentov predstavlja nadgradnjo teh prizadevanj in odziv na kritike o pomanjkljivem nadzoru nad porabo javnih sredstev v zvezni državi, kar je v zadnjem času postalo predmet nacionalne razprave v Združenih državah Amerike.

Nova javnomnenjska raziskava inštituta Ipsos, ki je bila izvedena za potrebe tiskovne agencije, je razkrila, da le tretjina prebivalcev Združenih držav Amerike podpira vojaški napad na Venezuelo z namenom odstavitve predsednika Nicolása Madura. Rezultati kažejo na precejšnjo zadržanost ameriške javnosti do neposrednega vpletanja v notranje zadeve latinskoameriške države, saj večina vprašanih ne soglaša z agresivnim pristopom Washingtona. Poleg nizke podpore samemu napadu je raziskava izpostavila tudi globoko zaskrbljenost glede dolgotrajnosti morebitnega konflikta. Kar 72 odstotkov vprašanih Američanov je izrazilo strah pred možnostjo, da bi se Washington zapletel v dolgotrajno in izčrpavajoče vojaško posredovanje v Venezueli. Ti podatki kažejo na močan odpor javnosti do scenarijev, ki spominjajo na pretekle dolgotrajne ameriške intervencije v tujini, kar bi lahko vplivalo na nadaljnje zunanjepolitične odločitve ameriške administracije glede venezuelske krize.

Namestnik direktorja ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI Dan Bongino je 3. januarja 2026 uradno odstopil s svojega položaja po manj kot letu dni vodenja agencije pod administracijo predsednika Donalda Trumpa. Njegov odhod sledi napetemu obdobju, ki so ga zaznamovali notranji pretresi in javni spori z ministrstvom za pravosodje, predvsem glede ravnanja z dokumentacijo v primeru pokojnega Jeffreyja Epsteina. Bongino, nekdanji komentator in podcaster, se je v središču kritik znašel predvsem zaradi nasprotujočih si trditev glede Epsteinovega seznama strank in okoliščin njegove smrti. Mandat namestnika direktorja je dodatno obremenilo poročanje o številnih konfrontacijah s pravosodno ministrico Pam Bondi, pri čemer so se nesoglasja nanašala predvsem na domnevne napake pravosodnega ministrstva pri preiskavi mreže spolnih zlorab. Bongino je ob slovesu prek družbenih omrežij izrazil hvaležnost predsedniku Trumpu in direktorju FBI Kashu Patelu ter napovedal vrnitev v civilno življenje. Njegov odstop velja za zaključek kratkega, a kontroverznega poglavja reform v vrhu zvezne policije, ki so močno polarizirale ameriško javnost.

V Venezueli je podpredsednica Delcy Rodriguez prevzela predsedniške funkcije po tem, ko so sile Združenih držav Amerike ugrabile dosedanjega predsednika Nicolasa Madura in ga odpeljale iz države. Rodriguezova, ki velja za ključno figuro chavizma, se je znašla v središču političnega preobrata, kjer mora krmariti med ohranitvijo režimske kontinuitete in pritiski administracije Donalda Trumpa. Država se trenutno spopada z izjemno gospodarsko stisko, množičnim izseljevanjem prebivalstva in neposredno grožnjo nove ameriške vojaške akcije. Nova voditeljica se sooča z zahtevami Washingtona po podreditvi venezuelskih energetskih interesov ameriškim ciljem. Analitiki ocenjujejo, da bo pragmatizem Rodriguezove ključen za preprečitev popolnega kaosa v državi, ki ga povzroča nastali vakuum moči. Njene prihodnje poteze bodo pokazale, ali bo državo uspela stabilizirati ali pa bo prisiljena v popolno kapitulacijo pred zahtevami ZDA, medtem ko v režimskih krogih vlada precejšnja negotovost glede prihodnosti političnega sistema.

Iranski vojaški vrh je napovedal možnost izvedbe preventivnega napada na Izrael kot odgovor na stopnjevanje sovražne retorike iz Tel Aviva in Washingtona. Vrhovni poveljnik iranske vojske Amir Hatami je poudaril, da Teheran ne bo pustil groženj brez odgovora in da je pripravljenost njihovih oboroženih sil na najvišji ravni doslej. Napetosti so se dodatno zaostrile po izjavah ameriškega senatorja Lindseyja Grahama, ki je napovedal, da bo Donald Trump v primeru zatiranja protestov v Iranu morda ukazal usmrtitev vrhovnega voditelja Alija Hameneja. Izraelski premier Benjamin Netanjahu naj bi po navedbah analitikov načrtno spodbujal stopnjevanje konflikta z Iranom, pri čemer kot glavni povod uporablja iranske teste balističnih izstrelkov in notranje proteste v državi. Netanjahu si prizadeva v svoja prizadevanja za zamenjavo režima v Teheranu vključiti tudi ameriškega predsednika Trumpa, ki mu je že v preteklosti svetoval pri odločitvi o umiku iz iranskega jedrskega sporazuma. Izrael naj bi pripravljal teren za nove vojaške operacije, ki bi bile po pričakovanjih precej intenzivnejše od preteklih spopadov. Medtem iz regije prihajajo nepotrjena poročila o umiku nebistvenega osebja z ameriških veleposlaništev v Izraelu in Libanonu, kar bi lahko nakazovalo na prihajajoč vojaški spopad. Analitiki opozarjajo, da bi se lahko konflikt razširil tudi na libanonsko ozemlje. Razmere ostajajo izjemno negotove, saj obe strani krepita svojo vojaško držo, medtem ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja možnosti za izbruh nove vojne na Bližnjem vzhodu.

Podpredsednik JD Vance je bil kritiziran zaradi odziva na smrt ameriške državljanke, ki jo je povzročil agent ICE. Priča je zanikala uradno različico dogodkov o streljanju agenta ICE v Minneapolisu. Senatorji zahtevajo preiskavo streljanja, v katerem je umrla mati iz Minneapolisa, Renee Good. Razkrite so bile dodatne informacije o agentu ICE, ki je streljal.

Zgornji srednji zahod Združenih držav Amerike je v torek zajelo nevarno zimsko vreme z ledenim deževjem in gosto meglo, kar je močno otežilo jutranji promet. Meteorologi so za regijo Northland izdali opozorila pred poledico, saj so napovedali nabiranje ledu do debeline pol centimetra. Čeprav so bile količine padavin relativno majhne, je tanek sloj ledu na neobdelanih voziščih, mostovih in nadvozih povzročil spolzke vozne razmere prav v času jutranje prometne konice. Poleg poledice je težave povzročala tudi gosta megla, zaradi katere je bila vidljivost močno zmanjšana po celotnem območju, vključno z gorovjem Iron Range. Vremenske razmere se bodo po napovedih čez dan sicer stabilizirale, saj se bo območje nizkega zračnega tlaka pomaknilo proti vzhodu, temperature pa se bodo gibale tik nad lediščem. Kljub temu vremenoslovci opozarjajo na nevarnost ponovnega sneženja in vdora hladnejšega zraka z močnimi sunki vetra v prihodnjih dneh. Dogajanje sledi nizu ekstremnih vremenskih nihanj v začetku leta 2026, ko so se prebivalci regije spopadali tako z arktičnim mrazom kot z nenadnimi otoplitvami. Na Aljaski so prebivalce obalnih območij, kot je Jakolof Bay, dodatno opozorili na nevarnost poplavljanja obalnih zemljišč zaradi visoke plime in nevihtnega vala. Izboljšanje razmer se pričakuje v sredo in četrtek, ko bodo temperature v nekaterih delih države narasle nad ničlo.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa se sooča z ostrimi kritikami in naraščajočimi civilnimi nemiri po obsežni vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so elitne enote zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Vojaški poseg, v katerem je sodelovalo približno 150 letal, je po prvih poročilih zahteval najmanj 80 življenj, med katerimi so bili tudi civilisti. Medtem ko Washington trdi, da je bila operacija nujna zaradi boja proti narkoterorizmu in domnevnih povezav Madura s karteli, kritiki opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in ustanovne listine Združenih narodov. Operacija je sprožila obsežen odziv levega političnega pola in nevladnih organizacij, ki so v nekaj urah po ugrabitvi organizirale proteste in digitalne kampanje proti ameriškemu imperializmu. Javnomnenjska raziskava agencije Ipsos je razkrila, da 72 odstotkov Američanov izraža strah pred pregloboko vpletenostjo v venezuelske notranje zadeve. Kljub zajetju vodstva države venezuelski varnostni aparat, vključno z vojsko in obveščevalnimi službami, ostaja nedotaknjen, kar povečuje tveganje za nastanek nevarnega političnega vakuuma in morebitne državljanske vojne. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je že napovedal uporabo pomorske blokade za nadzor nad venezuelskimi naftnimi rezervami.

Donald Trump je napovedal umik ZDA iz več deset mednarodnih organizacij in agencij ZN. Med njimi so tudi tiste, ki se ukvarjajo s podnebnimi spremembami.

V kalifornijskem zabaviščnem parku Disneyland se je med zimskimi počitnicami zgodil nasilen incident, v katerem je oče utrpel hude poškodbe glave. Do spora je prišlo v vrsti za priljubljeno atrakcijo Indiana Jones Adventure, ko so se obiskovalci sprli zaradi domnevnega preskakovanja vrste. Po navedbah prič se je verbalni konflikt hitro sprevrgel v fizično obračunavanje, v katerem je bil moški huje poškodovan. Policija v Anaheimu je potrdila, da dogodek že preiskujejo kot nasilen napad. Zabaviščni park je bil v času incidenta zaradi praznikov močno zaseden, kar je dodatno stopnjevalo napetosti med čakajočimi obiskovalci. Varnostna služba parka in policisti so morali posredovati, da so preprečili nadaljnje nasilje, medtem ko so poškodovanega očeta oskrbeli reševalci. Za zdaj podrobnejših informacij o stanju žrtve ali morebitnih aretacijah policija še ni razkrila.

Po poročanju New York Times naj bi ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Podpredsednica Venezuele, Delsy Rodriguez, je na zasedanju Sveta za nacionalno obrambo izjavila, da je Maduro edini zakoniti predsednik in da so ZDA začele vojaško agresijo. Trump je izjavil, da ZDA ne bodo napadle Kube in da ne bodo namestile vojakov v Venezueli, če bo podpredsednica Rodriguez sodelovala z Washingtonom. ZDA naj bi ohranile omejitve na venezuelsko nafto, da bi ohranile vpliv na Caracas.

V več kolumbijskih mestih, vključno s prestolnico Bogoto in obmejnim mestom Cucuta, so potekali množični protesti proti ameriškim vojaškim operacijam v sosednji Venezueli in grožnjam predsednika ZDA Donalda Trumpa. Demonstracije je spodbudil kolumbijski predsednik Gustavo Petro, ki je ameriško zajetje venezuelskega voditelja Nicolasa Madura v Caracasu označil za ugrabitev. Napetosti so se stopnjevale, ko je Trump na vprašanje o morebitnem vojaškem posredovanju v sami Kolumbiji odgovoril, da se mu to zdi dobra zamisel, kar je v državi sprožilo val ogorčenja. Protestniki so na ulicah vzklikali protiameriška gesla in mahali s kolumbijskimi zastavami, pri čemer so izražali nasprotovanje širjenju ameriških vojaških dejavnosti v Južni Ameriki. Predsednik Petro je dogodke v Venezueli obsodil kot kršitev suverenosti in pozval k nacionalni mobilizaciji. Kljub izrazito napetemu ozračju sta se Petro in Trump v sredo dogovorila za srečanje, na katerem naj bi obravnavala nastalo krizo, ki neposredno vpliva na stabilnost celotne regije. Kriza je tesno povezana z nedavnimi dogodki, ko je bil Maduro prepeljan v Združene države Amerike, kjer se sooča z obtožbami narkoterorizma. Kolumbijska javnost in oblast sta zaskrbljeni, da bi se ameriški imperialistični apetiti po naravnih virih in nafti prenesli tudi na njihovo ozemlje, kar bi lahko privedlo do dolgotrajne destabilizacije in oboroženih spopadov v neposredni bližini strateško pomembnih energetskih nahajališč.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Nemška vlada je v Berlinu ostro obsodila izjave nekdanjega ruskega predsednika in sedanjega namestnika predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrija Medvedjeva, ki je v svojem zadnjem javnem nastopu namignil na možnost ugrabitve nemškega kanclerja Friedricha Merza. Medvedjev je te grožnje izrekel v kontekstu odziva na nedavno operacijo ameriških specialnih enot, ki so po navodilih predsednika ZDA Donalda Trumpa ugrabile venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Medvedjev je Merza označil za "neonacista" in dejal, da bi bila njegova ugrabitev odličen zasuk v mednarodnem dogajanju. Tiskovni predstavnik nemške vlade Sebastian Hille je poudaril, da Berlin tovrstna dejanja najodločneje obsoja, vendar vlada kljub agresivni retoriki Kremplja za zdaj ne namerava dodatno zaostriti varnostnih ukrepov za zaščito kanclerja. Hille je dodal, da so varnostne službe, ki skrbijo za kanclerjevo varnost, med najboljšimi na svetu in da je Merz dobro zaščiten. Medvedjev, ki je v zadnjih letih postal eden najbolj radikalnih glasov v Rusiji, je še navedel, da bi bil takšen scenarij realističen in da bi nemški državljani zaradi Merzove politike trpeli manj, če bi bil odstranjen.

Ameriška aretacija venezuelskega predsednika Madura je sprožila mednarodno pozornost in razhajanja. Maduro se je na sodišču v New Yorku izrekel za nedolžnega in se označil za »vojnega ujetnika«, s čimer je po mnenju strokovnjakov poskušal izpodbijati Trumpovo razlago operacije kot izvajanje zakona. Poteza ZDA je povzročila razkol v mednarodni skupnosti in sprožila vprašanja o legitimnosti ameriškega posredovanja v Venezueli.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za New York Times izjavil, da je odločitev o morebitnem vojaškem posredovanju na Tajvanu v rokah kitajskega predsednika Ši Džinpinga. Trump je ob tem poudaril, da bi bil z morebitno spremembo statusa quo zelo nezadovoljen, vendar verjame, da Ši do konca njegovega mandata leta 2029 ne bo ukrepal. Po njegovih besedah Ši razume Tajvan kot del Kitajske, zato so nadaljnje poteze odvisne predvsem od kitajskega vodstva, čeprav upa, da do stopnjevanja napetosti ne bo prišlo. Izjave so odmevale v kontekstu nedavne ameriške vojaške operacije v Venezueli, kjer je bil ugrabljen predsednik Nicolas Maduro. Kitajske oblasti so nad ameriškim ravnanjem v Južni Ameriki izrazile globoko pretresenost, saj je bila Venezuela njihova ključna partnerica v regiji. Trump je zavrnil primerjavo med obema primeroma in pojasnil, da Tajvan za Kitajsko ne predstavlja enake grožnje, kot jo je Madurov režim predstavljal za varnost Združenih držav Amerike. Kljub zaostrenim odnosom analitiki opozarjajo, da bi Kitajska padec Madura lahko izkoristila za uresničevanje lastnih strateških ciljev v rivalstvu z Washingtonom. Pekinška diplomacija se trenutno odziva na nepredvidljive poteze Trumpove administracije, ki z ugrabitvijo Madura in izjavami o Tajvanu prinašajo novo negotovost v globalno geopolitično ravnovesje. ZDA s tem sporočajo, da so pripravljene na drastične ukrepe, hkrati pa puščajo odprta vrata kitajski suverenosti nad vprašanjem Tajvana.

Administracija predsednika Trumpa je umaknila Združene države Amerike iz 66 mednarodnih organizacij, med drugim tudi iz agencije ZN za prebivalstvo in pogodbe ZN, ki ureja mednarodna podnebna pogajanja. Odločitev je bila sprejeta v okviru širšega umika ZDA iz globalnega sodelovanja.

Vojna mornarica Združenih držav Amerike je uvedla nov standardiziran preizkus telesne pripravljenosti, namenjen izključno pripadnikom bojnih enot, vključno z elitnimi tjulnji (SEAL), potapljači in tehnično-podpornim osebjem za odstranjevanje eksplozivnih sredstev. Novi letni preizkus vključuje specifične discipline, kot so plavanje, tek, sklece in vzgibi, ki so prilagojeni zahtevam operativnega delovanja na terenu. Cilj posodobljenega testiranja je zagotoviti najvišjo stopnjo pripravljenosti osebja, ki opravlja najzahtevnejše naloge v mornarici. Zahteve novega preizkusa se razlikujejo glede na specifično vejo enot, pri čemer so za pripadnike SEAL in posadke za specialno bojevanje določeni nekoliko višji standardi v primerjavi s tehnično-podpornimi potapljači in osebjem za odstranjevanje eksplozivov (EOD). Pripadniki bodo morali test uspešno opraviti enkrat letno, kar bo služilo kot merilo za njihovo operativno sposobnost. Ta poteza pomeni odmik od splošnih standardov telesne pripravljenosti mornarice in poudarja pomen specializiranega usposabljanja. Nova ureditev odraža prizadevanja ameriške vojske za modernizacijo fizičnih standardov in njihovo približevanje dejanskim potrebam v boju. S tem mornarica sledi zgledu ostalih vej oboroženih sil, ki so že uvedle specifične bojne teste. Odločitev poudarja visoka pričakovanja do osebja v specialnih operacijah, kjer sta telesna moč in vzdržljivost ključnega pomena za uspeh misij.

Ameriška tajna služba in policija v Cincinnatiju sta v ponedeljek, 5. januarja 2025, pridržali 26-letnega moškega, ki je s kladivom razbil več oken na domu ameriškega podpredsednika JD Vancea v zvezni državi Ohio. Osumljenec, ki so ga identificirali kot Williama DeFoorja, je poskušal vdreti v rezidenco nekaj po polnoči, vendar so ga policisti na kraju dogodka fizično obvladali in mu odvzeli prostost. Podpredsednik Vance je prek družbenega omrežja X sporočil, da sta bila z družino v času incidenta v Washingtonu in da niso bili neposredno ogroženi. Po podatkih lokalnih oblasti se DeFoor sooča z obtožbami zaradi poškodovanja tuje stvari, ogrožanja varnosti, oviranja uradnih postopkov, neupravičenega vstopa na tujo posest in vandalizma. Preiskava o motivih za napad še poteka, policija pa primera za zdaj ne povezuje z načrtovanim političnim nasiljem.

Zohran Mamdani je po polnoči zaprisegel kot 112. župan New Yorka na mali zasebni slovesnosti na opuščeni postaji podzemne železnice Old City Hall. Prisego je vodila newyorška državna tožilka Letitia James. Kot demokratični socialist je Mamdani obljubil, da se bo spopadel s krizo dostopnosti v mestu.

Državna prometna policija ameriške zvezne države Missouri je sporočila, da je v času novoletnih praznikov na tamkajšnjih cestah življenje izgubilo pet oseb. Po besedah nadzornika patrulje, polkovnika Michaela A. Turnerja, se je v uradnem obdobju štetja od 31. decembra do 4. januarja v prometnih nesrečah poškodovalo še 87 ljudi. Preliminarni statistični podatki kažejo na številne incidente na državnih cestah, medtem ko o nesrečah na vodi ali utopitvah niso poročali. Policisti so v tem obdobju obravnavali večje število prometnih nesreč, ki so se končale s smrtnim izidom ali telesnimi poškodbami. Kljub povečanemu nadzoru na cestah so se najhujše nesreče zgodile v različnih delih države, vključno z območji v bližini mest Jefferson City in Columbia. Oblasti so ob objavi podatkov poudarile pomen varnosti v cestnem prometu med prazničnimi konci tedna, ko je gostota prometa običajno višja.

Madžarski premier Viktor Orban je v svojem zadnjem javnem nagovoru zatrdil, da se je z letom 2025 končalo obdobje liberalnega svetovnega reda, ki ga po njegovem mnenju nadomešča doba narodov. Orban je v svojem govoru izpostavil ključne izzive, s katerimi se po njegovem mnenju spopadata Madžarska in celotna Evropa, pri čemer je poudarek dal predvsem vprašanjem energetske suverenosti, migracijam in gospodarskemu razvoju. Ob kritičnem pogledu na trenutno politiko Evropske unije je madžarski predsednik vlade ponovil svoje stališče glede razločevanja med politiko vojne in miru. V istem nastopu je izrazil odobravanje nad ameriškimi operacijami v Venezueli, hkrati pa je institucije v Bruslju ponovno obtožil neučinkovitosti. Njegove izjave nakazujejo na nadaljevanje strategije krepitve nacionalne suverenosti in odmikanja od skupnih evropskih liberalnih vrednot, kar utegne dodatno zaostriti odnose znotraj evropskega bloka.

Komunistična partija Grčije (KKE) je ostro kritizirala grško vlado zaradi nedavnega obsežnega izpada sistemov v letalskem prometu, ki je povzročil t. i. black-out na letališčih po državi. Po mnenju stranke so glavni razlogi za kolaps zastarela infrastruktura in pomanjkanje strokovnega osebja, kar naj bi bila neposredna posledica vladne politike, ki daje prednost dobičku pred varnostjo potnikov in zaposlenih. KKE trdi, da vlada namesto jasnih odgovorov o vzrokih ponuja le prazne obljube o modernizaciji in iskanju krivcev. V izjavi za javnost je tiskovni urad centralnega komiteja KKE poudaril, da so kontrolorji zračnega prometa in drugi letališki delavci že dlje časa opozarjali na kritično stanje sistemov, vendar so bila njihova opozorila prezrta. Stranka meni, da gre za sistemski problem privatizacije in varčevalnih ukrepov, ki ogrožajo osnovno varnostno infrastrukturo v prometnem sektorju. Odziv ministra za infrastrukturo in promet so označili za nezadosten, saj se po njihovem mnenju izogiba prevzemu odgovornosti za slabo upravljanje javnega sektorja.