Ameriški podpredsednik J. D. Vance je na februarski varnostni konferenci v Münchnu podal odmeven govor, ki je po mnenju nekdanje avstrijske zunanje ministrice Karin Kneissl predstavljal ključen trenutek v transatlantskih odnosih. Vance je v svojem nastopu poudaril, da glavna nevarnost za Evropo ne prihaja iz zunanjosti, temveč iz njenih lastnih notranjih struktur, pri čemer je izpostavil domnevno cenzuro in odtujenost vladajočih elit od državljanov. Njegove izjave, da so protidemokratični trendi v državah, kot sta Nemčija in Velika Britanija, večja grožnja svobodi kot ruska invazija, so povzročile oster odziv med evropskimi zavezniki. Dogodek je sprožil korenite spremembe v mednarodni diplomaciji, saj je govoru sledila serija diplomatskih premikov, vključno s telefonskim pogovorom med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom. Ta komunikacija je po besedah Kneisslove odprla pot za pogajanja o rešitvi konflikta v Ukrajini. Hkrati je leto 2025 zaznamovala sprememba ameriške retorike, ki pod vodstvom Trumpove administracije daje prednost neposrednemu dogovarjanju z Rusijo in zmanjševanju vojaške pomoči Ukrajini. Evropski voditelji so se ob tem spopadali z izzivom ohranjanja stabilnosti zavezništva NATO in iskanja novih poti za zagotavljanje varnosti na celini brez brezpogojne podpore Washingtona.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek za novega vodjo svojega urada imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR). Imenovanje prihaja v času okrepljenih diplomatskih prizadevanj pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje vojne, ki traja že skoraj štiri leta. Zelenski je ob tem poudaril, da se mora država zdaj osredotočiti na varnostna vprašanja, razvoj obrambnih sil in mirovna pogajanja, kar so področja, ki jih nadzoruje urad predsednika. Budanov je na položaju zamenjal Andrija Jermaka, ki ga je Zelenski razrešil zaradi preiskav protikorupcijskih organov o domnevnih nepravilnostih v energetskem sektorju. Istočasno se strani spopadata z novimi obtožbami glede napadov na civilne cilje. Ruske oblasti so sporočile, da je število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z dronom na kavarno v okupirani vasi Horli v regiji Herson naraslo na 27, med žrtvami pa naj bi bila tudi dva mladoletnika. Kijev je obtožbe o napadih na civiliste odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Dmitro Lihovij je izjavil, da njihove sile dosledno spoštujejo norme mednarodnega humanitarnega prava in izvajajo napade izključno na ruske vojaške cilje ter objekte energetske infrastrukture, ki služijo vojski.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so posebne enote vojske Združenih držav Amerike v odmevni operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Po poročanju ameriških medijev sta oba trenutno na poti v New York, kjer bosta predvidoma predana pravosodnim organom. Trump je ob tem objavil fotografije operacije in zajetega Madura na krovu ameriškega plovila, kar je označil za zgodovinski uspeh svoje administracije v boju proti narkoterorizmu. Predsednik Trump je v televizijskem nagovoru poudaril, da bodo ZDA neposredno sodelovale pri določanju prihodnosti Venezuele po padcu Madurovega režima. Operacijo je v živo spremljal iz posebnega operativnega centra, kjer je s svojo ekipo nadzoroval potek akcije. Trump je ob tem ostro kritiziral tudi mehiško vlado in predsednico, češ da so nedejavni v boju proti mogočnim narkokartelom, ki po njegovem mnenju dejansko obvladujejo Mehiko namesto izvoljenih oblasti. Dogodek pomeni drastično stopnjevanje ameriške zunanje politike v Latinski Ameriki.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je prek svojega tiskovnega predstavnika izrazil globoko zaskrbljenost zaradi vojaških napadov Združenih držav Amerike na tarče v Venezueli. Guterres je opozoril, da tovrstna enostranska dejanja pomenijo kršitev mednarodnih norm in bi lahko ustvarila nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Po njegovih besedah uporaba vojaške sile zunaj okvirov mednarodnega prava ogroža regionalno stabilnost in suverenost držav. Napad se je zgodil v kontekstu močno zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevali skozi celotno leto 2025. Združene države Amerike so pod upravo predsednika Donalda Trumpa svojo vojaško dejavnost utemeljile z bojem proti kriminalnim tolpam, kot je Tren de Aragua, ki so jih označile za teroristične organizacije. Kljub temu so Združeni narodi poudarili nujnost reševanja sporov prek diplomatskih poti in spoštovanja listine ZN, saj bi nadaljnje stopnjevanje konfliktov lahko privedlo do humanitarne katastrofe v regiji.

Nicolás Maduro je na sodišču v New Yorku zanikal krivdo za obtožbe, rekoč, da je pošten človek in še vedno predsednik Venezuele. Njegova žena se je na sodišču pojavila z obvezami. Emmanuel Macron je kritiziral ameriški pristop, medtem ko EU ocenjuje, da je to priložnost za Venezuelo, vendar je za pravne ocene še prezgodaj. Viktor Orbán pa je izrazil mnenje o liberalcih.

Ameriška vojska je v kirurško natančni vojaški operaciji na ozemlju Venezuele zajela predsednika Nicolása Madura. Po poročanju uradnega Washingtona so pripadniki specialnih sil Madura pridržali in ga prepeljali v prostore pod ameriškim nadzorstvom. Operacija se je odvila po mesecih stopnjevanja napetosti in neposrednih vojaških napadov na venezuelsko infrastrukturo, ki so se začeli konec leta 2025. Čeprav je bil Maduro osrednja figura venezuelske oblasti in dedič chavističnega gibanja, strokovnjaki za Latinsko Ameriko opozarjajo, da režim v Caracasu kljub njegovi aretaciji za zdaj ostaja nedotaknjen. Zajetje Madura sledi dolgotrajni gospodarski krizi, množičnemu odseljevanju prebivalstva in očitkom o represiji nad opozicijo, ki so zaznamovali njegovo vladavino. Administracija predsednika Donalda Trumpa je Madura že dlje časa obtoževala vpletenosti v narkoterorizem, kar je služilo kot podlaga za stopnjevanje vojaških dejavnosti v Karibskem morju. Trenutno stanje v Venezueli ostaja negotovo, saj mednarodna skupnost pričakuje odziv preostalih članov režima in morebitne premike opozicije pod vodstvom Maríe Corine Machado.

Ameriška vojska je v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja, izvedla obsežen in presenetljiv napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so sile ZDA izvedle operacijo z namenom zajetja in izročitve Madura, ki ga Washington že dlje časa obtožuje diktatorstva in vpletenosti v trgovino z narkotiki. Napadi so bili usmerjeni na ključne vojaške točke v Caracasu in okolici, vključno z letalsko bazo La Carlota in vojaškim oporiščem Fuerte Tiuna. Venezuelski minister za obrambo Vladimir Padrino López je ameriške sile obtožil, da so z raketami in izstrelki iz bojnih helikopterjev zadele tudi stanovanjska območja in s tem ogrozile civilno prebivalstvo. V odzivu na napad je napovedal množično mobilizacijo vseh razpoložljivih kopenskih, zračnih in pomorskih sil za obrambo države. Čeprav so ameriški viri operacijo opisali kot kirurško natančno, venezuelska stran trenutno še zbira podatke o morebitnih žrtvah med civilisti. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in krepitve ameriške vojaške prisotnosti v Karibih.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaški zračni napad na tarče v Venezueli, kar predstavlja prvo tovrstno posredovanje na celini v zadnjih treh desetletjih. Operacija je vključevala bombardiranje uradnih vladnih poslopij in vojaških baz v prestolnici Caracas, kjer so odjeknile številne eksplozije. Dogodek je sprožil takojšen mednarodni odziv, pri čemer se je britanski premier Keir Starmer že distanciral od napadov in poudaril, da Združeno kraljestvo pri operaciji ni sodelovalo na nikakršen način. Napad se je zgodil po mesecih stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom, ko so ameriški uradniki že predhodno napovedovali ostrejše ukrepe proti administraciji Nicolása Madura. Trumpova administracija je operacijo označila za napad na kirurško izbrane cilje, medtem ko venezuelska stran dogajanje opisuje kot imperialistično agresijo in kršitev suverenosti. Britanska vlada namerava v kratkem vzpostaviti stik z Belo hišo, da bi pridobila podrobnejše informacije o dejanskem stanju na terenu in razlogih za nenadno vojaško posredovanje.

Demokratski člani ameriškega kongresa so ostro obsodili visoke uradnike administracije predsednika Donalda Trumpa in jih obtožili, da so zakonodajalcem namerno podajali neresnične informacije glede načrtov v Venezueli. Po navedbah kongresnikov so uradniki na nedavnih brifingih zagotavljali, da Združene države Amerike ne načrtujejo zamenjave režima v Caracasu, kar se je po izvedbi obsežne vojaške operacije in zajetju predsednika Nicolása Madura izkazalo za zavajanje. Demokrati sedaj zahtevajo podrobno pojasnilo in celovit načrt za prihodnost Venezuele. Kritike so usmerjene predvsem v dejstvo, da je administracija le nekaj mesecev pred napadom zanikala namere o invaziji, medtem ko so se v ozadju očitno pripravljale vojaške dejavnosti. Kongresniki opozarjajo, da je bila s tem kršena ustavna vloga kongresa pri odločanju o vojnih operacijah. Razmere so se dodatno zapletle po Trumpovi napovedi o vzpostavitvi ameriške uprave v državi, kar je v neposrednem nasprotju s prejšnjimi zagotovili o spoštovanju suverenosti in omejenosti posegov.

Rusija in Ukrajina sta si ob začetku novega leta izmenjali ostre obtožbe o namernem ciljanju civilnega prebivalstva, potem ko je v ukrajinskem napadu z droni na zasedeno regijo Herson umrlo najmanj 27 ljudi. Moskva trdi, da je ukrajinska vojska z brezpilotnimi letalniki napadla hotel in kavarno v naselju Horli, kjer je potekala novoletna proslava. Po navedbah ruskih okupacijskih oblasti so med žrtvami izključno civilisti, število mrtvih pa je po prvotnih poročilih o 24 žrtvah naraslo na 27. Istočasno se v mednarodni javnosti pojavljajo nasprotujoče si informacije glede domnevnih ukrajinskih operacij znotraj ruskega ozemlja. Medtem ko Rusija vztraja pri trditvah o poskusih napadov na rezidenco predsednika Vladimirja Putina, ameriška obveščevalna agencija CIA te navedbe zavrača. Po ocenah ameriških uradnikov naj bi Ukrajina ciljala vojaške objekte v širši regiji, ne pa neposredno ruskega voditelja. Donald Trump je ob tem izrazil dvom v pristnost ruskih poročil o neposredni ogroženosti Putina, saj naj bi šlo za poskus krepitve domače propagande ob vstopu v četrto leto vojne. Dinamika spopadov se tako seli v sfero povračilnih udarcev, kjer obe strani uporabljata vse večje število brezpilotnih letalnikov za napade na cilje za frontno črto.

Vrhunec napetosti med Moskvo in Kijevom se nadaljuje z ruskimi trditvami o neuspelem ukrajinskem poskusu atentata na predsednika Vladimirja Putina. Ruske oblasti so sporočile, da so ameriškim uradnikom predale dešifrirane podatke z zajetega ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki naj bi v noči z 28. na 29. december letel proti Putinovi rezidenci v regiji Novgorod. Kremelj je predajo dokazov pospremil z močno medijsko kampanjo, s katero želi Washingtonu dokazati neposredno ukrajinsko odgovornost za napad na vrh ruskega vodstva. Medtem ko Moskva obtožuje Ukrajino terorizma, ukrajinska obveščevalna služba opozarja, da gre za operacijo pod lažno zastavo. Po navedbah Kijeva Kremelj namenoma širi dezinformacije in uprizarja napade na lastnem ozemlju, da bi diskreditiral Ukrajino in oviral mirovna prizadevanja, ki jih posreduje novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump. Razmere na terenu ostajajo krvave; v ukrajinskem napadu z droni na vas pod ruskim nadzorom naj bi na silvestrovo umrlo 24 civilistov, kar dodatno stopnjuje dinamiko povračilnih ukrepov med sprtima stranema.

Združene države Amerike so v soboto, 4. januarja, izvedle obsežne letalske napade na cilje v venezuelski prestolnici Caracas. Operacija je v javnosti sprožila precejšnjo pozornost zaradi nenavadnega porasta naročil pic v restavracijah s hitro prehrano v bližini Pentagona le nekaj ur pred začetkom napadov. Gre za fenomen, ki ga javnost pogosto povezuje z obsežnimi nočnimi aktivnostmi ameriškega obrambnega ministrstva pred začetkom večjih vojaških operacij. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po napadih razglasil izredne razmere zaradi zunanjega vmešavanja, medtem ko so se na družbenih omrežjih vrstila ugibanja o t. i. pizza metru kot indikatorju prihajajočih vojaških aktivnosti. Ameriška administracija uradno še ni podala podrobnejših pojasnil o obsegu škode, vendar so viri potrdili močne eksplozije v bližini ključnih vladnih poslopij v Caracasu.

Ruske oblasti so sporočile, da je bilo v ukrajinskem napadu z droni na vas Horli v zasedeni regiji Herson na silvestrovo ubitih najmanj 24 civilistov, več kot 50 pa je ranjenih. Po navedbah Moskve so trije brezpilotni letalniki zadeli hotel in kavarno, kjer so domačini praznovali novo leto, med žrtvami pa naj bi bil tudi otrok. Ruski preiskovalni odbor je dogodek označil za teroristično dejanje in sprožil kazensko preiskavo, hkrati pa Kremelj ameriški strani predaja domnevne dokaze o vpletenosti ukrajinskih sil. Ukrajinski generalštab je obtožbe o napadih na civilne cilje zavrnil in poudaril, da njihove sile delujejo izključno v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter ciljajo le vojaško in energetsko infrastrukturo. Predsednik Volodimir Zelenski je ob tem opozoril, da je Rusija v novoletni noči nad Ukrajino izstrelila več kot 200 dronov, ki so poškodovali elektroenergetsko omrežje v sedmih regijah. Medsebojno stopnjevanje napadov se dogaja v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj za mir, ki jih vodijo Združene države Amerike, pri čemer Zelenski ocenjuje, da je mirovni sporazum že 90-odstotno pripravljen. Kot odziv na varnostne razmere je Zelenski na mesto vodje kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe (GUR). Imenovanje prihaja po odstavitvi Andrija Jermaka zaradi korupcijskih preiskav v energetskem sektorju. Budanov bo po novem zadolžen za varnostna vprašanja, razvoj obrambnih sil in vodenje mirovnih pogajanj, kar kaže na premik ukrajinske politike k še tesnejšemu povezovanju obveščevalnih in diplomatskih dejavnosti v ključni fazi vojne.

Združene države Amerike so po nasilni odstavitvi in aretaciji v Caracasu venezuelskega voditelja Nicolása Madura prepeljale v New York, kjer se bo pred sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o trgovini z drogami in terorizmu. Maduro je v Brooklynu opravil t.i. »perp walk«, medtem ko so ga varnostni organi v lisicah in pod strogim nadzorom vodili pred novinarje. Po navedbah ameriškega tožilstva je Maduro vpleten v zaroto, povezano z narkoterorizmom, ki naj bi poplavila ZDA s kokainom. Operacija, ki je privedla do padca Madura, predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti med Washingtonom in Caracasom. Medtem ko je v Venezueli oblast začasno prevzela dosedanja podpredsednica, v državi vlada velika negotovost glede prihodnje politične stabilnosti. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je s to potezo uresničila dolgoletne grožnje o odstranitvi avtokratskega voditelja, ki je Venezueli vladal več kot dvanajst let. Razmere v državi ostajajo napete, mednarodna skupnost pa je glede legitimnosti ameriškega vojaškega posredovanja močno razdeljena.

Ameriške posebne enote so v soboto v Caracasu prijele odstavljenega venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljale v New York. Maduro je trenutno pridržan v zveznem pripornem centru Metropolitan v Brooklynu, kjer čaka na sojenje zaradi obtožb, povezanih z narkoterorizmom, uvozom kokaina in potnimi listinami. Aretacija sledi stopnjevanju napetosti in ameriškim vojaškim operacijam na venezuelskem ozemlju, ki so se začele konec preteklega leta pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Medtem ko so Venezuelci v izgnanstvu, zlasti v Miamiju in Buenos Airesu, novice o padcu diktatorja proslavili z bučnimi uličnimi praznovanji, so v prestolnici Caracas poročali o protestih proti ameriškemu posredovanju. Politična prihodnost Venezuele ostaja negotova, saj so ulice prestolnice po aretaciji ostale razmeroma prazne, varnostne razmere pa so napete. Trumpova administracija je aretacijo označila za ključen korak v boju proti kriminalnim strukturam v Latinski Ameriki, medtem ko kritiki in zavezniki prejšnjega režima operacijo vidijo kot nezakonito tujo intervencijo.

Po poročanju svetovnih medijev je ameriška operacija v Venezueli sprožila vrsto odzivov. Trump in njegova administracija so podali izjave o državah, ki jezijo Washington. The New York Times poroča, da je aretacija Madura pokazala Trumpovo željo po prevladi ZDA v Južni Ameriki, njegovi "javni plesi" pa so prepričali del njegovega kroga v potrebo po napadu na Venezuelo.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je v soboto sporočila, da je usoda predsednika Nicolása Madura in prve dame Cilie Flores neznana, potem ko so sile Združenih držav Amerike izvedle obsežno vojaško operacijo v državi. Po navedbah venezuelskih oblasti je ameriška vojska napadla več vojaških oporišč v Caracasu, La Guairi in Aragui, kar je povzročilo smrtne žrtve med vojaki in civilisti. Ameriški predsednik Donald Trump je kmalu zatem trdil, da so ameriške sile Madura in njegovo soprogo zajele, medtem ko je Rodríguezova dejanje označila za ugrabitev in imperialistično agresijo ter zahtevala dokaz o njunem življenju. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale z odobritvijo tajnih operacij Cie in povečano vojaško prisotnostjo ZDA v Karibih. Medtem ko uradni Caracas trdi, da gre za nezakonit napad na suvereno državo, je vodja španske opozicije Alberto Núñez Feijóo dogajanje izkoristil za poziv k demokratični tranziciji pod vodstvom Edmunda Gonzáleza in Maríe Corine Machado. Razmere v Venezueli ostajajo izjemno nestabilne, saj lokacija predsednika ostaja nepreverjena, mednarodna skupnost pa se odziva na nenaden vojaški poseg ZDA.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru izrazil trdno prepričanje v rusko zmago v Ukrajini, ki jo je označil za del eksistencialnega boja proti Zahodu. Nagovor, ki je bil predvajan ob vstopu v leto 2026, je bil usmerjen predvsem v krepitev morale vojakov, ki jih je Putin označil za junake, ter pozivanje k narodni enotnosti po skoraj štirih letih trajajočega konflikta. Ruski voditelj se v govoru ni podrobneje dotaknil morebitnih mirovnih pogajanj, kljub nedavnim diplomatskim prizadevanjem pod okriljem Združenih držav Amerike. Hkrati so se močno zaostrile napetosti zaradi ruskih obtožb, da je Ukrajina z 91 droni poskušala napasti Putinovo rezidenco v regiji Novgorod. Moskva je incident označila za gnusno teroristično dejanje in napovedala revizijo svojih pogajalskih izhodišč, kar predstavlja resno oviro za mirovni proces. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe zavrnil kot popolno izmišljotino in laž, namenjeno spodkopavanju pogovorov. Ameriški predsednik Donald Trump je po telefonskem pogovoru s Putinom izrazil ogorčenje nad poročili o napadu, čeprav konkretnih dokazov za ukrajinsko vpletenost Rusija ni predložila. Medtem so ruske sile stopnjevale napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, v zadnjem napadu z droni na Odeso pa je bilo ranjenih šest ljudi, vključno s tremi otroki.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo sobotni ameriški vojaški napad na Venezuelo, ki ga je označilo za dejanje oborožene agresije. Po navedbah Moskve je ameriški predsednik Donald Trump potrdil izvedbo zračnih napadov in zatrdil, da so ameriške sile zajele venezuelskega voditelja Nicolasa Madura ter ga prepeljale iz države. Ruska diplomacija poudarja, da za takšno vojaško akcijo ni bilo nobene vzdržne pravne podlage, temveč naj bi prevladala ideološka sovražnost nad diplomacijo. Moskva je zaradi dogodkov pozvala k nujnemu zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov in opozorila pred nadaljnjo eskalacijo napetosti v regiji. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Medtem ko Združene države Amerike svoje dejanje upravičujejo z bojem proti kriminalu, Rusija trdi, da so bili ti razlogi le pretveza za nasilno spremembo režima. Situacija ostaja negotova, saj so ruski uradniki pozvali k mednarodni vzdržnosti, medtem ko poročila o usodi Madura in stanju na terenu v Venezueli po napadih še naprej prihajajo v javnost. Dogodek je povzročil oster odziv mednarodnih zaveznikov Venezuele, ki opozarjajo na kršenje suverenosti in mednarodnega prava.

Po zajetju Nicolása Madura so se oglasili različni akterji. Venezuelska podpredsednica je zahtevala izpustitev Madura in njegove žene Cilie Flores po ameriškem bombardiranju in zajetju. FMLN je obsodil vojaške akcije proti Venezueli in zahteval Madurjevo izpustitev, medtem ko je Srednjeameriški parlament pozval k mirnemu prehodu oblasti. V Venezueli je po odstavitvi Madura napeto vzdušje, medtem ko so v Venezueli potekala praznovanja.

Ameriške posebne enote so v bliskoviti vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Bela hiša pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa vztraja, da ne gre za vojno dejanje ali napad na suvereno državo, temveč za operacijo »zakona in reda« z namenom izvršitve sodnega naloga zaradi obtožb o trgovini z drogami. Donald Trump se je s to pravno konstrukcijo izognil potrebi po predhodnem obveščanju kongresa v skladu z resolucijo o vojnih pooblastilih iz leta 1973, hkrati pa poskušal zmanjšati politično tveganje pred domačim volilnim telesom. Operacija je sprožila ostre odzive ključnih zaveznikov venezuelskega režima. Rusija, Kitajska in Iran so obsodili ameriško posredovanje; Kremelj je dejanje označil za »oboroženo agresijo« in opozoril na nepredvidljive posledice za mednarodno ravnovesje. Kljub trditvam o zakonitosti operacije, ki naj bi temeljila na 2. členu ameriške ustave o zaščiti ameriškega osebja pred neposrednimi grožnjami, so se v mednarodni javnosti pojavili posnetki Madura tik pred zajetjem, ko je še odgovarjal na vprašanja novinarjev, kar nakazuje na presenetljivost in hitrost ameriškega posega.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so ZDA napovedale, da bodo upravljale Venezuelo do varnega prehoda. Trump je obljubil zaprtje chavističnega centra za mučenje v Caracasu. Rusija se ni odzvala z močno podporo Maduru. Venezuelci v New Yorku so proslavljali Madurov padec. Zaradi ameriške akcije v Venezueli obstaja tveganje, da bodo trgovci z mamili pobegnili v Brazilijo.

Donald Trump je po napadu na Venezuelo zagrozil s potencialno vojaško operacijo v Kolumbiji in ponovil, da potrebujejo Grenlandijo, saj naj bi bila Danska nezmožna skrbeti zanjo. Opozoril je tudi Kubo in Mehiko. Poleg tega je dejal, da bo predsednica Venezuele Delcy Rodriguez doživela usodo Madura, če ne bo poslušala nasvetov ZDA.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli in prevozu v ZDA so se pojavili različni mednarodni odzivi. Ameriški predsednik Trump je objavil fotografijo Madura v lisicah in dejal, da so Venezuelci zdaj svobodni. Župan New Yorka, Zohran Mamdani, je operacijo označil za »vojno dejanje«, medtem ko so v Trujillu državljani proslavljali njegovo zajetje. Trump je razkril, da so ZDA v pogovorih z venezuelsko podpredsednico Delcy Rodríguez.

Novoletna praznovanja v vasi Horli v zasedeni regiji Herson se so sprevrgla v tragedijo, ko je ukrajinski napad z droni na kavarno in hotel zahteval najmanj 24 smrtnih žrtev, med katerimi je tudi otrok, več kot 50 oseb pa je bilo ranjenih. Ruske oblasti so napad označile za namerno dejanje terorizma proti civilistom, medtem ko je ukrajinska stran obtožbe o ciljanju civilnih objektov zavrnila in poudarila, da njihove sile napadajo izključno vojaške cilje v skladu z mednarodnim pravom. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti, saj sta obe strani v novoletnem obdobju izvedli obsežne napade; Rusija je nad Ukrajino izstrelila rekordnih 205 dronov, ki so močno poškodovali energetsko infrastrukturo. Incident resno ogroža trenutna mirovna pogajanja pod okriljem Združenih držav Amerike, saj Moskva incident izkorišča za utrjevanje svoje retorike o nezanesljivosti Kijeva. Kljub temu je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v novoletnem nagovoru optimistično dejal, da je mirovni sporazum že 90-odstotno pripravljen, a hkrati opozoril, da ne bo pristal na pogoje, ki bi pomenili kapitulacijo ali zgolj začasno premirje. V ozadju diplomatskih trenj je ameriška obveščevalna služba CIA zavrnila ruske trditve o domnevnem ukrajinskem poskusu atentata na Vladimirja Putina z dronom, kar je podprl tudi predsednik Donald Trump z javno kritiko ruske strani, češ da prav Moskva ovira pot do miru.

V vasi Horli v zasedeni regiji Herson je bilo na silvestrovo v napadu z ukrajinskimi droni ubitih najmanj 24 ljudi, več kot 50 pa je bilo ranjenih. Po navedbah ruskih oblasti so trije brezpilotni letalniki zadeli hotel in kavarno, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Kijev je obtožbe o namernem ciljanju civilistov zavrnil in poudaril, da ukrajinske sile napadajo izključno vojaške in energetske objekte v skladu z mednarodnim pravom. Obenem je ukrajinska stran Rusijo obtožila, da je na silvestrovo proti Ukrajini izstrelila več kot 200 dronov, ki so poškodovali energetsko infrastrukturo v sedmih regijah. Dogajanje sovpada s povečanimi napetostmi v času, ko potekajo intenzivna diplomatska prizadevanja pod vodstvom ZDA za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne. Predsednik Volodimir Zelenski je v novoletnem nagovoru ocenil, da je mirovni sporazum že 90-odstotno usklajen, a opozoril, da ne bo pristal na šibke dogovore, ki bi le podaljšali konflikt. Hkrati je prišlo do zamenjave v vrhu ukrajinske administracije; Zelenski je za novega vodjo svojega urada imenoval dosedanjega šefa vojaške obveščevalne službe (GUR) Kirila Budanova, kar nakazuje na večji poudarek na varnostnih vprašanjih in obrambni strategiji. Medtem ko Moskva in Kijev izmenjujeta obtožbe o terorizmu, so ameriške obveščevalne službe (CIA) zavrnile ruske navedbe o domnevnem ukrajinskem poskusu atentata na predsednika Vladimirja Putina v njegovi rezidenci v Valdaju. Ameriška stran trdi, da ni dokazov o neposrednem napadu na predsedniško posest, temveč da so bili cilji ukrajinskih sil vojaški objekti v isti regiji. Kljub temu je Kremelj ameriški strani uradno predal domnevne dokaze, vključno z navigacijskimi enotami sestreljenih dronov, s čimer želi vplivati na stališče Washingtona.

Rusija in Ukrajina sta si ob začetku novega leta izmenjali ostre obtožbe o načrtnih napadih na civilno prebivalstvo in ključno infrastrukturo. Po navedbah ruskih oblasti je ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki na vas Horli v zasedeni regiji Herson zahteval življenja 27 ljudi, vključno z dvema mladoletnikoma, medtem ko je bilo več kot 50 oseb ranjenih. Tarča napada naj bi bila hotel in kavarna, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta. Ukrajinski generalštab je obtožbe o napadih na civiliste zavrnil in poudaril, da njihove sile delujejo izključno proti vojaškim in energetskim ciljem v skladu z mednarodnim pravom. Istočasno je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sporočil, da je Rusija v novoletni noči nad Ukrajino izstrelila več kot 200 dronov, ki so bili usmerjeni predvsem v energetsko infrastrukturo v sedmih regijah. Medtem ko so v Kijevu potekale politične spremembe, vključno z imenovanjem Kirila Budanova za novega vodjo urada predsednika, so se pojavile nove napetosti glede domnevnega poskusa napada na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju. Ameriška obveščevalna agencija CIA je navedbe Moskve o poskusu atentata na Putina označila za neutemeljene, saj naj bi Ukrajina ciljala oddaljen vojaški objekt, ne pa predsednikove rezidence. Kljub stopnjevanju nasilja na terenu diplomatski viri poročajo o napredku v mirovnih pogovorih, ki jih nadzorujejo Združene države Amerike.

Ruske oblasti so sporočile, da je bilo v ukrajinskem napadu z droni na vas Horli v zasedeni regiji Herson ubitih najmanj 24 civilistov, več kot 50 pa je ranjenih. Napad, ki so ga izvedli trije brezpilotni letalniki, je zadel lokalno kavarno in hotel med novoletnim praznovanjem. Po navedbah guvernerja regije Vladimirja Salda je eden od dronov nosil vnetljivo mešanico, ki je povzročila obsežen požar. Med žrtvami naj bi bil tudi otrok, število mrtvih pa se po nekaterih poročilih utegne povzpeti na 27. Kijev je navedbe o napadu na civilne cilje zavrnil in poudaril, da ukrajinske sile delujejo izključno v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ter ciljajo le vojaške objekte in energetsko infrastrukturo. Incident se je zgodil v času, ko sta obe strani poročali o obsežnih napadih z droni na novoletno noč; Rusija naj bi nad Ukrajino izstrelila več kot 200 dronov, medtem ko Moskva trdi, da je decembra skupno sestrelila več kot 4300 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Napetosti se stopnjujejo tudi na diplomatskem področju. Ameriški obveščevalni viri so zavrnili ruske trditve o ukrajinskem poskusu atentata na Vladimirja Putina v njegovi rezidenci, kar je potrdil tudi Donald Trump. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta in opozoril, da Ukrajina kljub napredku v pogajanjih ne bo sprejela šibkega mirovnega sporazuma.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je v soboto zjutraj sporočila, da so ameriške vojaške sile v bliskoviti operaciji zajele in odpeljale predsednika Nicolása Madura ter prvo damo Cilio Flores. Operacija, ki se je začela v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026, je vključevala zračne napade na Caracas in okoliške zvezne države Miranda, Aragua in La Guaira. Po navedbah Rodríguezove so napadi zahtevali civilne žrtve, vendar natančno število mrtvih še ni znano. Venezuelska vlada je nemudoma aktivirala dekret o mednarodnem izrednem stanju, ki ga je Maduro pripravil že pred meseci ob povečanju prisotnosti ameriške mornarice v Karibih. Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je dejanje ostro obsodil in ga označil za nesprejemljiv precedens v mednarodni skupnosti ter kršitev venezuelske suverenosti. Po njegovih besedah uporaba sile spominja na najtemnejša obdobja vmešavanja v latinskoameriško politiko. Medtem brazilska vojska ocenjuje, da neposredne vojaške grožnje za Brazilijo ni, vendar z zaskrbljenostjo spremlja morebiten val beguncev. Analitiki v brazilski vojski so opozorili na dejstvo, da so ameriški helikopterji nad Caracasom leteli brez odpora, kar nakazuje na morebitno sodelovanje dela venezuelskih oboroženih sil pri odstranitvi Madura.

Moskva je v ponedeljek uradno obtožila Kijev, da je z več deset kamikaze droni napadel rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Čeprav Rusija ni predložila konkretnih dokazov za svoje trditve, je Kremelj nemudoma napovedal revizijo svojih pogajalskih izhodišč za končanje vojne v Ukrajini. Ruski predsednik Putin je o domnevnem incidentu v telefonskem pogovoru obvestil ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je izrazil ogorčenje nad dogodkom, medtem ko je uradni Kijev obtožbe zavrnil kot popolno izmišljotino, namenjeno spodkopavanju mirovnih pogajanj. Napetosti so se dodatno stopnjevale z rusko namestitvijo novega raketnega sistema Oreshnik, ki lahko nosi jedrske konice, na ozemlje Belorusije. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem poudaril, da kljub veliki želji ukrajinskega ljudstva po miru, večina državljanov nasprotuje ozemeljskim koncesijam v Donbasu. Incident predstavlja resno grožnjo krhkemu diplomatskemu procesu, saj Rusija trdi, da napad na rezidenco državnega voditelja bistveno spreminja naravo konflikta in njihovo pripravljenost na kompromise.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bi lahko bili prvi dokumenti v okviru mirovnega načrta za končanje vojne v Ukrajini podpisani že v januarju prihodnjega leta. Po besedah ukrajinskega voditelja so strani blizu dogovora, čeprav končne odločitve glede regije Donbas še niso bile sprejete. Zelenski je ob tem poudaril svojo pripravljenost na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v kakršnem koli formatu, pri čemer je izrazil prepričanje, da se ne boji neposrednih pogajanj. Izjave prihajajo v času intenzivnih prizadevanj za stabilizacijo razmer na vzhodu države. Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je prav tako potrdil določen napredek v pogovorih o vprašanju Donbasa. Kljub optimističnim napovedim o januarskem podpisu dokumentov podrobnosti o vsebini sporazuma ostajajo neznane, poudarek pa ostaja na iskanju diplomatske rešitve, ki bi prinesla dolgotrajen mir v regiji.

Ameriške oborožene sile so v soboto v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo potrdil na tiskovni konferenci v letovišču Mar-a-Lago in dejal, da so Madura že prepeljali iz države na krov ameriške ladje USS Iwo Jima, od koder bo poletel v Združene države Amerike. Tam se bo pred sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini z mami. Operacija, ki je vključevala zračne napade na prestolnico Caracas in druge strateške cilje, je povzročila ostre odzive mednarodne skupnosti. Rusija in Iran sta dejanje obsodila kot »nezakonito invazijo«, medtem ko je Kitajska opozorila na kršenje mednarodnega prava. Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti, ter obljubil obnovo uničene naftne infrastrukture. V državi ostajajo napetosti, saj je venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez zavrnila ameriško nadvlado in Madura še vedno priznava kot edinega legitimnega predsednika.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom poudaril neomajno prepričanje v končno vojaško zmago v Ukrajini, kjer ruska ofenziva traja že skoraj štiri leta. V govoru je državljane pozval k enotnosti in podpori vojakom na fronti, ki jih je označil za heroje. Hkrati je vrhovni poveljnik ruskih sil, general Valerij Gerasimov, odredil nadaljevanje vzpostavljanja t. i. varnostnih pasov znotraj ukrajinskih regij Sumi in Harkov, kar Moskva utemeljuje kot nujno obrambno mero za zaščito svojih obmejnih območij pred ukrajinskimi napadi. Medtem ko Kremelj utrjuje svojo vojaško držo, je novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump na družbenih omrežjih delil uvodnik časnika New York Post, ki Rusijo neposredno obtožuje za zastoj v mirovnih pogajanjih. Trump je s tem dejanjem nakazal kritičen odnos do Putinovih trditev in namignil, da je prav ruska stran tista, ki ovira pot do končanja konflikta. Razmere na terenu ostajajo zaostrene, saj so ruski uradniki obtožili Kijev za smrtonosne napade z droni v vasi Horli, v katerih je umrlo najmanj 24 ljudi, kar je še dodatno obremenilo že tako zastale diplomatske pogovore. Ameriški obveščevalni viri so ob tem zavrnili ruske navedbe, da naj bi Ukrajina poskušala izvesti atentat na Putina v njegovi rezidenci.

Po vojaškem napadu na Venezuelo in zajetju predsednika Madura, so se pojavili posnetki Trumpovih izjav pred volitvami 2024, ki razkrivajo njegove prejšnje cilje glede države. JD Vance je poskušal pojasniti motive za napad, pri čemer je poleg fentanyla omenjal tudi druge droge. Napad je sprožil proteste v ZDA, kjer so demonstranti nasprotovali nasilju in zahtevali umik ZDA iz Venezuele, ter obsodili bombardiranje Caracasa. Protesti so potekali tudi pred ameriškim veleposlaništvom.

Po ameriškem napadu na Venezuelo in aretaciji Nicolása Madura vlada v Caracasu mrtva tišina. Ulice nadzorujejo oboroženi agenti, v zraku pa je vonj po zažganem. Ameriški predsednik Trump in Marco Rubio sta nakazala možnost ameriške intervencije tudi na Kubi. Grški in kubanski sindikati so obsodili ameriško intervencijo v Venezueli.

Stalni predstavnik ZDA pri Natu, Matthew Whitaker, je izjavil, da je sporazum o končanju konflikta v Ukrajini morda že zelo blizu. Izjava je bila objavljena na Fox News, 6. januarja 2026.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so Združene države Amerike v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo. Po navedbah predsednika so ameriške sile med operacijo uspešno zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale iz države. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in postopnega stopnjevanja ameriške vojaške aktivnosti v regiji, ki se je začela s pomorskimi blokadami in tajnimi operacijami. Napad, ki ga nekateri tuji analitiki označujejo za Trumpov poskus odvračanja pozornosti od notranjepolitičnih težav, pomeni neposreden poseg v suverenost južnoameriške države z namenom zamenjave režima. Medtem ko Washington dejanje opravičuje kot boj proti narkoterorizmu in avtoritarnosti, kritiki opozarjajo na kršitve mednarodnega prava. Prizori po napadu v Venezueli kažejo na obsežno uničenje infrastrukture in visoko stopnjo mobilizacije ameriških sil na terenu.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil po desetletju vladanja in močnega pritiska Združenih držav Amerike odstranjen z oblasti in zajet s strani ameriških sil. Operacija, ki je vključevala neposredne napade na strateške točke po državi, je končala Madurov mandat, ki sta ga zaznamovala represija in gospodarski zlom. Po navedbah ameriških virov je prijetje Madura ustvarilo politični vakuum, saj nobena od opozicijskih ali vladnih osebnosti trenutno nima zadostne politične legitimnosti ali širše mednarodne podpore za takojšen prevzem oblasti. Dogodek je sprožil mešane odzive v regiji; medtem ko nekateri proslavljajo konec avtokratskega režima, v Braziliji in drugod v Latinski Ameriki vlada zaskrbljenost zaradi destabilizacije in nepredvidljivih posledic ameriškega vojaškega posredovanja. Padec Madura sledi stopnjevanju napetosti, ki so se v zadnjih mesecih odražale v zračnih napadih na venezuelsko kopno in neposrednem vojaškem pritisku administracije Donalda Trumpa, kar je državo pripeljalo na rob popolnega kaosa.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci razkril podrobnosti obsežnega letalskega, pomorskega in kopenskega napada na Venezuelo, v katerem so ameriške sile strmoglavile režim Nicolása Madura. Operacija, ki jo je Trump opisal kot najobsežnejšo tovrstno akcijo po drugi svetovni vojni, se je končala z zajetjem Madura in njegove žene v sredini noči. Po navedbah ameriškega predsednika so bile vse venezuelske oborožene sile med napadom hitro onesposobljene, država pa je po njegovih besedah znova svobodna. Zajeti Nicolás Maduro je trenutno na poti v New York, kjer se bo skupaj s soprogo spopadal z obtožbami pred ameriškim pravosodnim sistemom. Trump je poudaril, da imajo obveščevalne službe neizpodbitne dokaze o Madurovi vpletenosti v vodenje narkokartela, ki je Združene države Amerike preplavljal s prepovedanimi drogami. Ameriška administracija Madura obtožuje neposredne odgovornosti za smrt sto tisoč Američanov zaradi trgovine z mamili in uporabe nasilnih metod za teroriziranje prebivalstva. Čeprav je bila vojaška operacija izvedena učinkovito, mednarodni analitiki opozarjajo na negotovost glede prihodnje politične stabilnosti v regiji.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov in venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez sta v telefonskem pogovoru ostro obsodila nedavne ameriške zračne napade na Caracas in več drugih venezuelskih zveznih držav. Lavrov je v imenu Moskve izrazil trdno solidarnost z venezuelskim ljudstvom ter poudaril, da gre za resno kršitev mednarodnega prava in Ustanovne listine Združenih narodov. Rusija je napovedala nadaljevanje podpore bolivarianski vladi pri zaščiti nacionalne suverenosti in interesov države, obe strani pa sta se zavzeli za iskanje rešitve prek dialoga, da bi preprečili nadaljnje stopnjevanje nasilja. Ameriška vojaška operacija, ki jo Moskva označuje za agresijo, je vključevala bombardiranje strateških ciljev v prestolnici ter državah Miranda, Aragua in La Guaira. Po poročanju nekaterih virov naj bi administracija Donalda Trumpa z oživitvijo Monroejeve doktrine skušala vzpostaviti nadzor nad obsežnimi energetskimi viri Venezuele in v državi nastaviti marionetno vlado. Razmere ostajajo izjemno napete, saj je Caracas uradno obtožil Washington flagrantnega kršenja mednarodnih norm, medtem ko Rusija in Venezuela potrjujeta zavezanost h krepitvi svojega strateškega partnerstva.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle vojaško operacijo, v kateri so bombardirale cilje v Venezueli in zajele predsednika Nicolása Madura. Ameriška administracija je napad uradno utemeljila z bojem proti trgovini z drogami, medtem ko kritiki, vključno z mrežo CADTM-AYNA, operacijo označujejo za imperialistično agresijo in kršitev mednarodnega prava. Do vojaškega posredovanja je prišlo po dolgotrajnem stopnjevanju napetosti in pomorskem obleganju države. Operacija je sprožila ostre odzive v mednarodni skupnosti. Nemška socialdemokratska stranka (SPD) je v nasprotju s svojimi koalicijskimi partnericami ostro obsodila ameriški napad in zajetje venezuelskega voditelja. Akcija sledi mesecem groženj in povečevanja nagrad za Madurovo aretacijo, kar je privedlo do ene največjih geopolitičnih kriz v Latinski Ameriki v zadnjem desetletju. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo negotove, medtem ko se vrstijo obsodbe o uporabi sile pod pretvezo zakonitosti.

Pri ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti, poroča grški ERT News. Po poročanju New York Timesa, ki se sklicuje na visokega venezuelskega uradnika, pa je v operaciji aretacije Nicolasa Madura umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer poteka sojenje. Prijetje je sprožilo novo realnost v regiji.

Ameriška vojska je v tvegani operaciji v Caracasu zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cílio Flores. Napad, ki se je zgodil 3. januarja 2026 v zgodnjih jutranjih urah, vključuje bombardiranje prestolnice in aretacijo ključnih osebnosti režima. Ameriški predsednik Donald Trump je v uradni izjavi iz Mar-a-Laga potrdil, da bodo Združene države Amerike začasno upravljale z Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena varna in pravična tranzicija oblasti. Trump je poudaril, da si prizadeva za mir in pravičnost za venezuelsko ljudstvo, ter dodal, da ne bo dopustil, da bi nadzor nad državo prevzeli drugi akterji brez upoštevanja interesov državljanov. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive, zlasti v Latinski Ameriki. Brazilska Delavska stranka (PT) je dejanje označila za ugrabitev in najhujšo mednarodno agresijo v Južni Ameriki v 21. stoletju. Čeprav stranka v izjavi ni neposredno podprla Madura, je opozorila na hude grožnje regionalni stabilnosti, ki so posledica ameriških enostranskih vojaških akcij. Italijanski poslanec Fabio Porta je prav tako obsodil vojaško posredovanje kot nevarno, čeprav je priznal problematičnost Madurovega režima, ter izrazil skrb za usodo tujih državljanov v državi. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, saj gre za neposredno odstranitev tujega voditelja s strani ameriških oboroženih sil.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so Združene države Amerike izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri naj bi bil zajet predsednik Nicolas Maduro. V prestolnici Caracas je bilo ponoči slišati številne eksplozije, nad mestom pa so letela nizko leteča letala, kar je povzročilo preplah med prebivalstvom. Dim se je dvigal predvsem z območja letališča La Carlota, kjer so bili zabeleženi najsilovitejši napadi. Britanski premier Keir Starmer se je na dogodke odzval z izjavo, da Združeno kraljestvo na noben način ni bilo vključeno v vojaško posredovanje. Starmer je poudaril, da namerava v kratkem govoriti s Trumpom, da bi pridobil uradne podatke in razjasnil dejstva o nočni operaciji. Dogodek pomeni vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale od lanskega septembra. Operacija naj bi bila po nekaterih navedbah usmerjena v boj proti trgovini z drogami in odstranitev Madurovega režima.

Ameriške oborožene sile so 3. januarja v operaciji zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Načelnik štaba združenih sil ZDA, Dan Caine, je razkril, da so ameriške obveščevalne službe premike Madura podrobno spremljale več mesecev pred samo izvedbo akcije. Aretacija je sprožila takojšen odziv venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado, ki je dogodek označila za trenutek osvoboditve države. ZDA so Madura že pred časom uradno obtožile narkoterorizma in vodenja kriminalne združbe, znane pod imenom Cartel de los Soles. Operacija je vrhunec večletnih prizadevanj ameriškega pravosodja in uprave za boj proti drogam (DEA), ki je za informacije, ki bi vodile do njegovega zajetja, razpisala nagrado v višini 25 milijonov dolarjev. Po navedbah ameriških uradnikov se bo Maduro zdaj spoprijel s sodnim procesom na ameriških tleh, kjer mu očitajo trgovino s prepovedanimi drogami in pranje denarja. Dogodek pomeni drastičen preobrat v venezuelski politični krizi in bi lahko vodil do popolne zamenjave oblasti v tej južnoameriški državi.

Rusija je Združenim državam Amerike predala dodatne materiale, vključno z dešifriranimi podatki o poti in krmilnikom ukrajinskega drona, ki naj bi 29. decembra 2025 izvedel napad na rezidenco predsednika Ruske federacije v Novgorodski regiji. Srečanje je potekalo med predstavnikom vojaškega atašeja ameriškega veleposlaništva v Moskvi in načelnikom Glavnega obveščevalnega urada Generalštaba Ruske federacije, Igorjem Kostjukovom.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru iz Kremlja poudaril pomen ljubezni, milosrčja in domoljubja, hkrati pa je izrazil neomajno vero v zmago ruskih sil v Ukrajini. Putin je v dobrih treh minutah govora državljane pozval k podpori udeležencem »posebne vojaške operacije«, kot v Rusiji uradno imenujejo agresijo na sosednjo državo, in izpostavil, da enotnost naroda zagotavlja suverenost ter prihodnost države. Medtem ko je predsednik pozival k mirnim vrednotam, je ukazal vojski nadaljevanje ofenzive za zavzetje dodatnih ozemelj v severovzhodni Ukrajini. Hkrati z novoletnimi praznovanji je rusko obrambno ministrstvo z dvodnevnim zamikom objavilo podrobnosti o domnevnem napadu z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki na Putinovo rezidenco. Generalmajor Aleksander Romanenkov je navedel, da so droni prileteli iz smeri Sumske in Černigovske oblasti. O domnevnem napadu so sicer predhodno razpravljali že najvišji ruski uradniki, vključno z zunanjim ministrom Lavrovom, obsodili pa so ga tudi zavezniki Kremlja v tujini, med njimi beloruski predsednik Aleksander Lukašenko. Dogajanje odraža nadaljnje stopnjevanje napetosti in vztrajanje Moskve pri vojaških ciljih kljub mednarodnim mirovnim pobudam.

V vasi Horli v zasedeni regiji Herson se je zgodil smrtonosen napad z droni, v katerem je po navedbah ruskih oblasti umrlo najmanj 27 civilistov. Napad se je zgodil v času novoletnega praznovanja v lokalnem hotelu in kavarni, kar je povzročilo visoko število žrtev med udeleženci zabave. Moskva je za napad neposredno obtožila Kijev, medtem ko poročila o številu ranjenih presegajo 50 oseb. Istočasno se pojavljajo nasprotujoče si informacije glede domnevnih napadov na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Medtem ko Rusija trdi, da je šlo za poskus atentata na voditelja države, ameriška obveščevalna agencija CIA te trditve zavrača. Po njihovih ocenah Ukrajina ni ciljala predsedniške rezidence, temveč vojaške objekte v isti regiji. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je prav tako podvomil v ruske navedbe in jih označil za del propagande Kremlja. Dogajanje na bojišču še naprej zaznamuje dinamika povračilnih ukrepov z uporabo brezpilotnih letalnikov, ki vse pogosteje prodirajo globoko v zaledje obeh sprtih strani. Kljub napovedim o skorajšnjem mirovnem sporazumu se nasilje na terenu stopnjuje, kar otežuje morebitna diplomatska pogajanja za končanje skoraj štiri leta trajajočega konflikta.

Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez se je po vojaški intervenciji Združenih držav Amerike in aretaciji predsednika Nicolása Madura odzvala z odločnim nagovorom narodu. V televizijskem nastopu je poudarila, da Venezuela ne bo nikoli več postala kolonija katere koli svetovne sile, s čimer se je neposredno odzvala na ameriško odstranitev socialističnega režima. Rodríguezova, ki je po Madurovem izginotju prevzela vlogo najvišje politične avtoritete, je od Washingtona zahtevala dokaz o življenju predsednika in njegovo takojšnjo izpustitev. Medtem ko podpredsednica vztraja pri odporu, nekateri opozicijski politiki, kot je Jose Aguilar Berrocal, trdijo, da je Maduro državo, ki je bila nekoč med najbogatejšimi, pripeljal do popolnega gospodarskega razrušenja. Operacija ameriških sil, ki jo je potrdil predsednik Donald Trump z objavo fotografij zajetega Madura na krovu vojaške ladje USS Iwo Jima, predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama. Maduro je trenutno na poti v New York, kjer mu bodo sodili zaradi obtožb o trgovini z drogami in terorizmu. Medtem ko uradni Caracas dejanje označuje za brutalno ugrabitev in kršitev suverenosti, del venezuelske politike v dogodkih vidi priložnost za demokratične spremembe in konec dolgoletne krize. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, saj Rodriguezova poskuša mobilizirati preostale privržence režima proti tujemu vojaškemu posredovanju.

Ruske oblasti so obtožile Ukrajino izvedbe smrtonosnega napada z brezpilotnimi letalniki v okupirani regiji Herson, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 27 ljudi. Napad se je zgodil na silvestrovo, ko so droni zadeli hotel in kavarno, kjer je potekala novoletna zabava. Medtem ko Moskva dogodek opisuje kot nameren napad na civiliste, se v mednarodni javnosti pojavljajo različne interpretacije dogodkov. Ameriška obveščevalna agencija CIA je zavrnila predhodne ruske trditve o domnevnem ukrajinskem poskusu atentata na predsednika Vladimirja Putina v njegovi rezidenci in poudarila, da Ukrajina cilja izključno vojaške objekte v regiji. Konflikt med državama se vse bolj stopnjuje v smeri povračilnih ukrepov, pri čemer obe strani redno uporabljata tehnologijo dronov za napade globoko v zaledju sovražnika. Ruski uradniki v okupiranem Hersonu trdijo, da so bili v napadu ubiti nedolžni civilisti, ki so praznovali novo leto, medtem ko ameriški uradniki, vključno z bivšim predsednikom Trumpom, relativizirajo ruske navedbe o neposrednih grožnjah ruskemu vodstvu. Napad v Hersonu predstavlja enega najbolj smrtonosnih incidentov v zadnjem obdobju na zasedenih ozemljih, kar dodatno zaostruje napetosti pred morebitnimi novimi diplomatskimi pogajanji.