Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v nedavnih izjavah za Wall Street Journal priznal, da dnevno zaužije bistveno večje odmerke aspirina, kot mu jih svetujejo zdravniki. Trump trdi, da si želi v svojem telesu 'redko kri', vendar so medicinski strokovnjaki, med njimi profesor dr. Jonathan Reiner in pulmolog dr. Vin Gupta, opozorili na resna zdravstvena tveganja, ki jih prinaša takšno ravnanje. Poudarili so, da visoki odmerki povečujejo tveganje za notranje krvavitve in povzročajo izrazito občutljivost kože. Zdravstveno stanje Donalda Trumpa je prišlo v središče pozornosti tudi zaradi vidnih modric na njegovih rokah, ki jih nekdanji predsednik pogosto poskuša prekriti z ličili ali obliži. Poročila navajajo, da je njegova koža postala tako krhka, da je ob priložnostnem stiku s sodelavko utrpel krvavitev. Kljub očitnim estetskim in fizičnim težavam Trump vztraja pri jemanju 325 miligramov aspirina dnevno, kar strokovnjaki označujejo za nesmiselno in nevarno prakso, ki nima medicinske utemeljitve za preprečevanje srčnih bolezni v takšnem obsegu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za medij Wall Street Journal razkril, da kljub opozorilom svojih zdravnikov vsakodnevno zaužije 325 miligramov aspirina. Svojo odločitev je utemeljil s prepričanjem, da visoki odmerki zdravila preprečujejo zgostitev krvi, pri čemer je dejal, da si želi "lepo in redko kri", ki teče skozi njegovo srce. Priznal je še, da je pri svojem režimu jemanja zdravil, ki traja že več kot dve desetletji, nekoliko vraževeren in zato zavrača zmanjšanje odmerka na običajno priporočeno raven za preventivo. Zdravstveni strokovnjaki so nad predsednikovim ravnanjem izrazili resno zaskrbljenost. Dr. Jeremy Faust z medicinske fakultete Harvard je opozoril, da je odmerek 325 miligramov standardna količina, ki jo v nujni medicinski pomoči aplicirajo bolnikom med akutnim srčnim infarktom, ne pa za dolgotrajno vsakodnevno preventivo. Običajni preventivni odmerki se namreč gibljejo med 75 in 100 miligrami. Prekomerna uporaba aspirina lahko poveča tveganje za notranje krvavitve, kar bi lahko bilo povezano tudi z modricami na rokah, ki so bile v javnosti opažene že v preteklosti. Trump kljub temu vztraja pri svojem režimu in zatrjuje, da ostaja v odlični kondiciji.

OpenAI je predstavil ChatGPT Health, novo funkcijo znotraj ChatGPT, ki uporabnikom omogoča povezovanje zdravstvenih kartotek, aplikacij za dobro počutje in nosljivih naprav za pridobivanje zdravstvenih informacij. Kljub poudarku na šifriranju in ločevanju podatkov se pojavljajo vprašanja glede varnosti podatkov. OpenAI poudarja, da ChatGPT Health ni namenjen zdravljenju ali diagnozi.

Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za Wall Street Journal razkril, da dnevno zaužije večje odmerke aspirina, kot mu jih svetujejo njegovi zdravniki. Svoje ravnanje je utemeljil s prepričanjem, da zdravilo preprečuje zgostitev krvi, hkrati pa je prav s tem pojasnil opazne modrice na svojih rokah, ki so v zadnjem obdobju v javnosti sprožile ugibanja o njegovih zdravstvenih težavah. 79-letni predsednik je poudaril, da ne želi imeti "goste krvi", zato samovoljno prilagaja odmerek zdravila. Zdravstveni strokovnjaki so nad predsednikovim priznanjem izrazili zaskrbljenost. Dr. Jeremy Faust je opozoril, da so količine, ki jih Trump opisuje, običajno rezervirane le za paciente z izjemno visokim tveganjem. Samovoljno jemanje visokih odmerkov aspirina lahko vodi do resnih stranskih učinkov, vključno z notranjimi krvavitvami, kar se na zunaj kaže prav v obliki podplutb, ki jih je opaziti na predsednikovih dlaneh. Vprašanja o transparentnosti zdravstvenega stanja voditelja Združenih držav Amerike ostajajo v središču javne razprave, še posebej ob upoštevanju preteklih prikritih pregledov z magnetno resonanco.

Ameriška zvezna agencija HRSA je posodobila uradne smernice za presejanje raka materničnega vratu, ki po novem vključujejo možnost samostojnega odvzema vzorca za testiranje na humani papiloma virus (HPV) na domu. Gre za pomemben premik v zdravstveni politiki, saj bodo ženske med 30. in 65. letom starosti lahko opravile testiranje brez obiska zdravnika in ginekološkega pregleda, kar je bilo do zdaj nujno za tovrstne preiskave. Nova možnost bo od januarja 2027 vključena v kritje zasebnih zdravstvenih zavarovanj v Združenih državah Amerike. Posodobljene smernice svetujejo testiranje na visokotvegane tipe HPV vsakih pet let kot prednostno metodo za ženske s povprečnim tveganjem. Ta sprememba sledi priporočilom stroke, ki si prizadeva povečati udeležbo v presejalnih programih, zlasti med skupinami, ki imajo otežen dostop do zdravstvenih storitev. Kljub novi možnosti samotestiranja ostajata kot alternativi še vedno na voljo kombinacija testa HPV in testa pap, ki se izvaja vsakih pet let, ali samostojni test pap vsaka tri leta, v kolikor testiranje na HPV ni dostopno. Dr. Ann Sheehy iz agencije HRSA je poudarila, da samostojno zbiranje vzorcev opolnomoči ženske pri skrbi za lastno zdravje.

Najnovejše raziskave v Združenih državah Amerike so razkrile zaskrbljujoč trend upadanja stopnje precepljenosti med otroki, kar sovpada z največjim izbruhom ošpic v zadnjih treh desetletjih. Študija, objavljena v strokovni reviji JAMA Network Open, kaže na neposredno povezavo med zamujenimi zgodnjimi odmerki cepiv in verjetnostjo, da otrok do drugega leta starosti ne bo prejel ključnega cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam (MMR). Po podatkih Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) so v državi prvič po več kot 30 letih presegli število 2.000 primerov ošpic, kar strokovnjaki pripisujejo naraščajočemu nezaupanju v cepiva, ki se je poglobilo po pandemiji covida-19. Znanstveniki so analizirali podatke več kot 321.000 otrok, vključenih v zdravstvene sisteme med letoma 2018 in 2025. Ugotovili so, da se je delež malčkov, ki so bili proti MMR cepljeni pravočasno, znatno zmanjšal. Medtem ko ameriški zdravstveni protokoli priporočajo prvi odmerek med 12. in 15. mesecem starosti, se starši vedno pogosteje odločajo za odlog ali zavrnitev imunizacije. Hkrati so zdravstvene oblasti v nekaterih državah, vključno z Veliko Britanijo, napovedale uvedbo novega cepiva MMRV, ki poleg ošpic, mumpsu in rdečk vključuje še zaščito proti noricam, kar bi lahko poenostavilo cepilne programe in povečalo zaščito najmlajših.

Ameriški Center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) je v ponedeljek podal uradno priporočilo za znatno zmanjšanje števila obveznih cepljenj pri otrocih. Po novem predlogu bi se število cepljenj z dosedanjih 18 znižalo na 11. Na ameriškem ministrstvu za zdravje so odločitev utemeljili s potrebo po ponovni vzpostavitvi zaupanja javnosti v zdravstveni sistem, pri čemer so se sklicevali na zglede iz tujine, predvsem na Dansko, kjer veljajo podobni normativi. Kljub uradnim utemeljitvam pa je napoved v strokovnih krogih sprožila val kritik. Številni zdravstveni strokovnjaki in epidemiologi opozarjajo, da je takšna odločitev strokovno neutemeljena in bi lahko ogrozila kolektivno imuniteto prebivalstva. Kritiki poudarjajo, da zmanjševanje števila cepljenj v času, ko se v nekaterih delih sveta ponovno pojavljajo nalezljive bolezni, predstavlja tveganje za javno zdravje, medtem ko vlada vztraja, da bo manjša obremenitev cepilnega koledarja povečala odzivnost staršev.

V petih ameriških zveznih državah – Indiani, Iowi, Nebraski, Utahu in Zahodni Virginiji – so s 1. januarjem začele veljati nove omejitve pri nakupu živil za prejemnike zvezne pomoči v okviru programa SNAP. Ukrep, ki je del širše pobude administracije za izboljšanje javnega zdravja, prepoveduje uporabo proračunskih sredstev za nakup sladkanih pijač, sladkarij in drugih živil, ki so označena kot nezdrava. Omejitve neposredno vplivajo na približno 1,4 milijona uporabnikov programa v omenjenih državah. Pobuda, ki sta jo podprla minister za zdravje Robert F. Kennedy ml. in kmetijska ministrica Brooke Rollins, je usmerjena v zmanjševanje stopnje debelosti in sladkorne bolezni med socialno ogroženimi prebivalci. Program SNAP letno stane približno 100 milijard dolarjev in pomaga 42 milijonom Američanov, do sedaj pa je z izjemo alkohola in tobaka omogočal nakup večine prehranskih izdelkov. Zagovorniki sprememb trdijo, da davkoplačevalci ne bi smeli financirati nakupa izdelkov, ki povzročajo bolezni, katerih zdravljenje nato ponovno obremeni javne finance. Indiana, Iowa, Nebraska, Utah in Zahodna Virginija so prve izmed 18 držav, ki načrtujejo uvedbo tovrstnih omejitev na podlagi odobritev zveznega kmetijskega ministrstva.

Po podatkih zdravstvenih uradnikov se sezona gripe iz dneva v dan slabša. CDC poroča, da se po ZDA hitro širi nova različica virusa influence, imenovana podskupina K ali 'super gripa', ki povzroča hujše simptome in daljše okrevanje. Ocenjujejo, da je gripa doslej povzročila že vsaj 7,5 milijona bolezni, 81.000 hospitalizacij in 3.100 smrti.

V zvezni državi New York so v zadnjem tednu decembra zabeležili najvišje število hospitalizacij zaradi gripe, odkar vodijo evidenco. Po podatkih ministrstva za zdravje je bilo v tednu, ki se je končal 27. decembra, hospitaliziranih 4546 oseb, kar predstavlja 24-odstotni porast v primerjavi s tednom prej. Ta porast neposredno sledi rekordnemu številu okužb v prejšnjem tednu, ko so potrdili več kot 72.000 primerov. Komisar za zdravje James McDonald je opozoril, da je letošnja sezona gripe precej hujša od prejšnjih. Zdravstvene oblasti poročajo o sočasnem širjenju gripe, RSV in covida-19, kar povečuje pritisk na bolnišnice po vsej državi. Zdravniki opozarjajo na pojav nove različice virusa gripe, ki se širi lažje in poleg običajnih simptomov, kot so vročina in bolečine v mišicah, povzroča tudi prebavne težave. Kljub temu da cepivo morda ni popolnoma prilagojeno novi različici, strokovnjaki poudarjajo, da cepljenje še vedno učinkovito preprečuje težji potek bolezni in zmanjšuje potrebo po nujni medicinski pomoči.

V Združenih državah Amerike se gripa pospešeno širi zaradi nove različice virusa, znane kot "podrazred K". Pričakuje se nadaljnje povečanje števila primerov zaradi prazničnih potovanj.

Donald Trump se je odzval na poročila o njegovem zdravju, ki so ponovno sprožila razpravo o njegovi telesni pripravljenosti. Kljub pomislekom glede njegovega nezdravega življenjskega sloga in staranja, Trump zavrača skrbi in poudarja, da je zdrav. V intervjuju je omenil, da že leta jemlje aspirin, vendar ni pojasnil, zakaj. Pojavljajo se tudi vprašanja glede temnih madežev na njegovih rokah, dremežev med sejami vlade in zmedenih govorov.

Najnovejša raziskava Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je potrdila, da ostaja redno cepljenje najučinkovitejši način za preprečevanje hudih oblik bolezni covid-19, čeprav je bilo uradno konec pandemije že razglašeno. Raziskava, ki jo je izvedel regionalni urad WHO za Evropo, poudarja, da virus še vedno povzroča hospitalizacije in smrtne žrtve po celotni celini in v sosednjih regijah. Študija dokazuje, da so posamezniki, ki prejmejo pravočasne poživitvene odmerke, bistveno manj izpostavljeni tveganju za razvoj težjega poteka bolezni ali potrebo po intenzivni negi. Kljub temu da covid-19 ne povzroča več tolikšnih motenj v javnem življenju, kot smo jim bili priča med svetovnim izrednim zdravstvenim stanjem, strokovnjaki opozarjajo na nujnost vzdrževanja imunosti. Raziskovalci izpostavljajo, da virus še naprej kroži in se spreminja, zato pravočasno cepljenje ostaja prednostna naloga za zaščito najbolj ranljivih skupin prebivalstva in razbremenitev zdravstvenih sistemov. Rezultati študije služijo kot strokovna podlaga za nadaljnje strategije cepljenja v evropski regiji, kjer so podatki o nadzoru nad virusom v zadnjem obdobju postali omejeni.

Donald Trump je med obiskom na Floridi obiskal dobavitelja kamna in izbiral marmor ter oniks za novo plesno dvorano v Beli hiši. Gradnjo 90.000 kvadratnih čevljev velike dvorane, ki jo podpira Trump, naj bi dokončno odobrili do marca. Trump je dejal, da je material kupil na lastne stroške. Izrazil je tudi novoletno željo po 'miru na Zemlji'.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social sporočil, da so zdravniki Bele hiše potrdili njegovo brezhibno zdravstveno stanje. Po navedbah predsednika je že tretjič zapored dosegel popoln rezultat na kognitivnem pregledu, pri čemer je poudaril, da je pravilno odgovoril na vsa zastavljena vprašanja. Trump je ob tem izpostavil, da se njegovi predhodniki na mestu predsednika ali podpredsednika niso bili pripravljeni udeležiti takšnih testiranj. Novice o predsednikovem zdravju prihajajo v času, ko se v javnosti redno pojavljajo vprašanja o njegovi psihofizični pripravljenosti za vodenje države. Poleg kognitivnih testov so mediji poročali tudi o preventivni uporabi aspirina, kar je dodatno pojasnil dr. Crandall. Objava rezultatov služi kot odgovor na kritike in poskuse političnih nasprotnikov, da bi podvomili v njegovo sposobnost opravljanja funkcije, hkrati pa utrjuje njegovo podobo močnega voditelja pred bazo podpornikov.

Najnovejše medicinske študije prinašajo prelomne ugotovitve na področju onkološke psihiatrije in epidemiologije. Raziskava, objavljena v reviji The International Journal of Psychiatry in Medicine, je pokazala, da psilocibin, naravna spojina v nekaterih gobah, hitro in učinkovito zmanjšuje tesnobo ter depresijo pri bolnikih z rakom v terminalni fazi. Bolniki so poročali o takojšnjem olajšanju, ki je vztrajalo tudi dva tedna po terapiji, pri čemer so bili večji odmerki v nadzorovanem okolju bolj učinkoviti od manjših. Ta odkritja ponujajo upanje kot alternativa tradicionalnim antidepresivom, ki pri težkih diagnozah pogosto ne dosegajo želenih rezultatov. Hkrati znanstveniki opozarjajo na hitro širjenje odporne glive Candida auris, ki so jo doslej potrdili že v 61 državah na šestih celinah. Gliva predstavlja visoko tveganje za osebe z oslabljenim imunskim sistemom, saj je stopnja smrtnosti kljub zdravljenju več kot 50-odstotna. Candida auris se s posebnimi proteini močno oprime kože in bolnišničnih površin, kar povzroča resne težave pri zamejevanju okužb v zdravstvenih ustanovah. Na področju farmakologije strokovnjaki izpostavljajo tudi pomen celostnega pristopa pri uporabi zdravil GLP-1 za zdravljenje debelosti, ki zahtevajo spremembo življenjskega sloga, ter svetujejo previdnost pri uporabi statinov. Pri zdravljenju s statini so blagi stranski učinki, kot so glavoboli in bolečine v mišicah, ob začetku terapije pogosti, vendar zahtevajo zdravniško pomoč le v primeru dolgotrajnih težav ali pojava temnega urina.

Ameriške zdravstvene oblasti so sporočile, da so s seznama rutinske imunizacije otrok umaknile štiri cepiva. Ta poteza je bila sprejeta z namenom uskladitve ameriškega programa cepljenja s praksami, ki veljajo v drugih razvitih državah po svetu. Odločitev predstavlja pomemben premik v zdravstveni politiki države, saj so Združene države Amerike dolga leta ohranjale obsežnejši seznam obveznih oziroma priporočenih cepiv v primerjavi s številnimi evropskimi narodi. Sprememba v koledarju imunizacije bo vplivala na javnozdravstvene smernice in logistiko cepljenja po celotni državi. Čeprav podrobnosti o specifičnih cepivih, ki so bila odstranjena, sledijo širšim priporočilom stroke, oblasti poudarjajo, da je cilj optimizacija zaščite ob hkratnem zmanjševanju obremenitve imunskega sistema najmlajših. Odločitev odraža sodobne znanstvene izsledke in prizadevanja za mednarodno poenotenje protokolov na področju preventivne medicine.

Zdravstveni uradniki New Jerseyja opozarjajo na morebitno izpostavljenost ošpicam na mednarodnem letališču Newark Liberty. Okuženi potnik, ki ni prebivalec New Jerseyja, je v začetku meseca potoval skozi vsaj dva terminala letališča. V New Jerseyju so letos potrdili 11 primerov ošpic, kar je več kot prejšnje leto, ko so jih potrdili 7.

Ameriško ministrstvo za kmetijstvo (USDA) je potrdilo odpoklic približno 1.300 kilogramov (2.855 funtov) surove mlete govedine zaradi suma na onesnaženost z nevarno bakterijo E. coli. Izdelki, ki so bili distribuirani v šestih zveznih državah, vključno s Coloradom, izvirajo iz obrata za predelavo mesa v Idahu. Odpoklic se nanaša predvsem na govedino živali, hranjenih s travo, ki bi lahko predstavljala resno tveganje za zdravje potrošnikov. Po navedbah zveznih organov so se za preventivni ukrep odločili po tem, ko so v okviru rednega testiranja v distribucijskem centru v Idahu zaznali možnost prisotnosti patogena. Za zdaj ni poročil o morebitnih obolenjih, povezanih z uživanjem tega mesa, vendar strokovnjaki opozarjajo na previdnost. Ministrstvo svetuje vsem kupcem, naj preverijo serijske številke na embalaži in kupljeno meso zavržejo ali vrnejo na prodajno mesto.

Ameriški predsednik Donald Trump je v javnosti razkril, da dnevno zaužije bistveno večji odmerek aspirina, kot mu ga svetujejo osebni zdravniki. Namesto priporočenih nizkih odmerkov Trump za preventivo pred srčno-žilnimi boleznimi uživa 325 miligramov zdravila dnevno, kar je štirikrat več od običajne preventivne doze. Svojo odločitev je utemeljil s prepričanjem, da visoki odmerki preprečujejo strjevanje krvi, čeprav so zdravstveni strokovnjaki opozorili na resna tveganja, povezana s takšnim ravnanjem. Predsednik je hkrati zavrnil ugibanja o svojem zdravstvenem stanju in pojasnil, da so modrice na njegovih rokah neposredna posledica rednega jemanja večjih količin aspirina. Zdravniki poudarjajo, da redno uživanje aspirina za osebe nad 60. letom starosti, ki nimajo diagnosticirane bolezni srca, ni več priporočljivo zaradi povečanega tveganja za notranje krvavitve. Trumpova izjava je sprožila nove razprave o njegovem zdravju in vplivu osebnega prepričanja na upoštevanje medicinskih nasvetov.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump se je v pogovoru za The Wall Street Journal odzval na naraščajoča ugibanja o njegovem zdravstvenem stanju. Kljub vidnim modricam na rokah in oteklinam na nogah, ki so jih v zadnjem času opazili fotografi, Trump vztraja, da je njegovo zdravje brezhibno. 79-letni republikanski kandidat je poudaril, da za svojo vitalnost dolguje predvsem »zelo dobrim genom« in rednemu uživanju aspirina. Trump je v intervjuju priznal, da aspirine uživa skoraj neprekinjeno, kar pripisuje določeni meri vraževerja in želji po preprečevanju strdkov v krvi. Po njegovih besedah ne želi dopustiti, da bi skozi njegovo srce tekla »debela kri«. Ob tem je razkril, da kljub težavam z otekanjem nog zavrača uporabo kompresijskih nogavic, ki jih običajno priporočajo zdravniki. Medtem ko se v javnosti pogosto pojavljajo posnetki, na katerih deluje utrujeno ali z zaprtimi očmi, Trumpove izjave ostajajo optimistične glede njegove fizične pripravljenosti za naporno politično kampanjo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za časnik The Wall Street Journal branil svoje zdravstveno stanje in energijo, ob tem pa pojasnil, da so modrice na njegovih rokah posledica rednega uživanja aspirina. Trump je priznal, da dnevno zaužije odmerek, ki presega priporočila njegovih zdravnikov. Odločitev je utemeljil s prepričanjem, da aspirin pomaga pri redčenju krvi, saj si želi, da bi bila njegova kri »čista« in da bi nemoteno tekla skozi srce, namesto da bi bila gosta. Predsednik je v pogovoru prav tako izrazil obžalovanje zaradi opravljenega zdravniškega pregleda oktobra lani, ko je bil podvržen računalniški tomografiji (CT). Pojasnil je, da obžaluje odločitev za pregled, saj je ta v javnosti sprožil nepotrebna ugibanja in dvome o njegovem zdravju. Trump je poudaril, da je bila preiskava preventivne narave, vendar so podrobnosti o njej povzročile več medijske pozornosti, kot si je želel. Gre za nadaljevanje razprav o predsednikovi telesni pripravljenosti za opravljanje zahtevne funkcije.

Ameriško ministrstvo za kmetijstvo (USDA) je izdalo opozorilo o odpoklicu mlete govedine, ki je bila distribuirana v šest zveznih držav ZDA. Ukrep so sprejeli zaradi utemeljenega suma kontaminacije z nevarno bakterijo Escherichia coli (E. coli), ki lahko pri ljudeh povzroči resne prebavne težave in druge zdravstvene zaplete. Izdelki so bili prodani distributerjem v Kaliforniji, Koloradu, Idahu, Montani, Pensilvaniji in Washingtonu. Po navedbah pristojnih organov so bili sporni mesni izdelki že umaknjeni s polic oziroma so v postopku vračila, potrošnike pa pozivajo k previdnosti. Čeprav za zdaj ni poročil o morebitnih boleznih, povezanih s tem odpoklicem, USDA svetuje vsem, ki so meso kupili, naj ga ne uživajo, temveč ga zavržejo ali vrnejo na mesto nakupa. Zdravstvene službe v omenjenih državah so v stanju pripravljenosti za morebitne primere okužb, ki se običajno pokažejo v treh do štirih dneh po zaužitju kontaminirane hrane.

Podjetje s sedežem v Idahu je sprožilo obsežen odpoklic približno 1360 kilogramov (3000 funtov) surovega mletega govejega mesa, potem ko so se pojavili sumi o morebitni kontaminaciji z nevarno bakterijo E. coli. Odpoklic vpliva na distribucijske verige v šestih ameriških zveznih državah, kjer so pristojni organi že izdali opozorilo potrošnikom, naj preverijo vsebino svojih zamrzovalnikov in hladilnikov. Preiskava je pokazala, da bi sporno meso lahko predstavljalo resno tveganje za zdravje ljudi, saj okužba z bakterijo E. coli povzroča hude prebavne težave, v nekaterih primerih pa tudi odpoved ledvic. Ameriške sanitarne službe tesno sodelujejo s proizvajalcem pri odstranjevanju izdelkov s polic trgovin, medtem ko poročil o morebitnih obolenjih do trenutka objave še niso potrdili. Potrošnikom svetujejo, da izdelke vrnejo na mesto nakupa ali jih zavržejo.

Po podatkih ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) je aktivnost gripe v Združenih državah Amerike dosegla najvišjo raven v zadnjih 25 letih. Izstopa nov sev virusa, imenovan subclade K. V New Yorku so zabeležili rekordno število hospitalizacij in primerov gripe, s skoraj 1000 novimi primeri v enem tednu. Zdravstveni strokovnjaki pozivajo k takojšnjemu cepljenju.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za časnik The Wall Street Journal razkril, da vsak dan zaužije večji odmerek aspirina, kot mu ga svetujejo zdravniki. Trump je svojo odločitev utemeljil z željo po ohranjanju "čiste krvi", kar je v javnosti in medijih ponovno sprožilo razprave o njegovem zdravstvenem stanju in samovoljnem ravnanju glede zdravstvenih nasvetov. Izjave so pritegnile pozornost strokovne javnosti, saj nenadzorovano uživanje višjih odmerkov acetilsalicilne kisline lahko poveča tveganje za notranje krvavitve. Kljub opozorilom zdravstvene stroke predsednik vztraja pri svojem režimu, kar kritiki ocenjujejo kot še en primer njegovega nezaupanja v uradna medicinska priporočila. Bela hiša dodatnih pojasnil o njegovem trenutnem zdravstvenem kartonu po teh izjavah še ni podala.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za medij Wall Street Journal razkril, da vsakodnevno zaužije večji odmerek aspirina, kot mu ga svetujejo njegovi zdravniki. Svojo odločitev je utemeljil z željo po večjem redčenju krvi, kar naj bi po njegovih besedah zagotovilo boljši pretok skozi srce. Trump je ob tem pojasnil, da so modrice na njegovih rokah neposredna posledica tega povečanega vnosa zdravila, ki vpliva na strjevanje krvi. Novica o samostojnem prilagajanju terapije prihaja v času, ko se v javnosti pogosto pojavljajo vprašanja o zdravstvenem stanju predsednika. Čeprav so zdravniška poročila v preteklosti njegovo zdravje označevala za izjemno, strokovnjaki opozarjajo, da lahko nenadzorovano uživanje visokih odmerkov aspirina poveča tveganje za notranje krvavitve in druge zaplete. Trump kljub tem tveganjem ostaja samozavesten glede svojega zdravstvenega stanja in poudarja, da želi s svojo metodo ohraniti srce v optimalni formi.

V zvezni državi Kalifornija bo 1. januarja stopil v veljavo nov zakon, ki od velikih proizvajalcev zahteva obogatenje izdelkov iz koruzne moke, zlasti tortilj, s folno kislino. Ukrep je namenjen predvsem zmanjševanju prirojenih napak pri novorojenčkih v latinskoameriški skupnosti, kjer raziskave kažejo na višjo stopnjo tveganja za tovrstne zdravstvene težave. Folna kislina je namreč ključna za rast novih celic in lahko znatno zmanjša verjetnost poškodb nevralne cevi pri plodu. Zakon določa, da bodo morali vsi večji industrijski obrati v svoje procese vključiti to hranilo, medtem ko bodo manjše družinske trgovine in pekarne iz te obveznosti izvzete. S tem želijo oblasti izboljšati javno zdravje brez prevelikih stroškovnih obremenitev za male podjetnike. Strokovnjaki poudarjajo, da je ciljno usmerjanje na izdelke iz koruzne mase strateškega pomena, saj so ti osnovno živilo v prehrani hispanskega prebivalstva, ki se v preteklosti ni v zadostni meri posluževalo obogatenih pšeničnih izdelkov.

Članek obravnava zdravilo Ozempic in druga zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje debelosti in sladkorne bolezni tipa 2, kot potencialno gonilo rasti farmacevtske industrije, zlasti v Indiji. Poudarja, da je izboljšanje dostopa do teh zdravil ključno za obvladovanje naraščajočega bremena bolezni, povezanih z življenjskim slogom. Poleg tega omenja PhenQ kot potencialno novo dopolnilo za hujšanje.

Najnovejše literarne in osebne izpovedi osvetljujejo zapletenost človeškega odziva na travmatične dogodke, kot so spolno nasilje, zalezovanje in težke bolezni. Avtorica Jen Percy v svojem delu Girls Play Dead raziskuje pogosto protislovna in pretresljiva ravnanja preživelih po spolnem napadu, kjer žrtve namesto odpora ali pobega včasih skrbijo za svoje napadalce, kar avtorica opisuje kot obliko samoohranitve v trenutkih skrajnega grozote. Ta psihološki fenomen dopolnjujejo osebne izkušnje drugih žensk, ki poročajo o nenavadnih reakcijah po napadih, vključno s prijaznostjo do storilcev ali iskanjem varnosti pri partnerjih, ki se kasneje izkažejo za nezanesljive. Vzporedno s temi razmišljanji krščanski avtorji in posamezniki, ki živijo s kroničnimi boleznimi, razpravljajo o naravi vere, ko ta preneha biti zgolj teoretičen koncept. Skozi nauke Dietricha Bonhoefferja in pričevanja Joni Eareckson Tada je izpostavljeno, da se prava vera izoblikuje šele v polnem življenju v svetu, kjer trpljenje ni le koncept, temveč vsakdanji prostor bivanja. Osebne izpovedi poudarjajo pomen empatije tistih, ki sami razumejo globino bolečine, kar omogoča prehod od čustvenega samopreverjanja k preizpraševanju dejanskih življenjskih trditev v času krize.

Ameriški center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) je v letu 2025 zabeležil najmanj 7.000 primerov okužb z nevarno, na zdravila odporno glivo, ki se je razširila že v 27 zveznih državah, vključno z Illinoisom. Zdravstvene ustanove, zlasti bolnišnice in domovi za starejše občane, se spopadajo z velikimi težavami pri omejevanju širjenja tega patogena, ki za določene skupine bolnikov predstavlja smrtno nevarnost. Razširjenost tako imenovane superglive sproža zaskrbljenost v celotnem ameriškem zdravstvenem sistemu. Strokovnjaki opozarjajo, da odpornost proti obstoječim protiglivičnim zdravilom otežuje zdravljenje in povečuje tveganje za dolgotrajne izbruhe znotraj institucij. CDC aktivno spremlja lokacije okužb in opozarja na nujnost izboljšanja higienskih protokolov v medicinskih centrih, kjer so najbolj ranljivi pacienti najbolj izpostavljeni tveganju za resne zaplete ali smrt. Povečanje števila okužb v zadnjem obdobju nakazuje na nujno potrebo po razvoju novih metod zdravljenja in strožjem nadzoru nad širjenjem v okoljih z visoko gostoto bolnikov.

V parku v Orlandu je v zadnjih dneh poginilo dvanajst labodov. Oblasti sumijo, da je vzrok ptičja gripa, čeprav natančen vzrok smrti še ni znan. Pogin labodov je sprožil zaskrbljenost zaradi morebitnega izbruha ptičje gripe.

Mednarodna raziskava, objavljena v reviji Nature Medicine, je potrdila, da je mogoče ključne biomarkerje Alzheimerjeve bolezni natančno zaznati s preprostim odvzemom krvi iz prsta, ki ga posamezniki opravijo doma. Vzorci ne potrebujejo hlajenja ali predhodne laboratorijske obdelave, kar omogoča pošiljanje po navadni pošti neposredno v analitične centre. Ta dosežek predstavlja pomemben preboj pri odstranjevanju geografskih ovir in dostopnosti diagnostike, saj ne zahteva specializirane zdravstvene infrastrukture. Tradicionalne metode diagnosticiranja Alzheimerjeve bolezni običajno vključujejo drago slikanje možganov ali invazivne odvzeme hrbtenične tekočine. Novi testi, ki merijo biomarkerje, kot je p-tau217, ponujajo bistveno cenejšo in manj obremenjujoče alternativo. Strokovnjaki poudarjajo, da bo takšen pristop omogočil odkrivanje bolezni še pred pojavom prvih simptomov, kar je ključno za zgodnje zdravljenje. Raziskava utira pot vključevanju širše populacije v klinične študije in zgodnjo obravnavo tistih, ki nimajo dostopa do vrhunskih medicinskih centrov.

Ameriški predsednik Donald Trump je v javnosti razkril, da že 25 let vsakodnevno uživa visoke odmerke aspirina z namenom redčenja krvi. Njegovo priznanje je sprožilo odzive v zdravstveni stroki, kjer strokovnjaki opozarjajo na morebitna tveganja, povezana s takšno dolgotrajno terapijo brez ustreznega nadzora. Zdravnik terapevt Andrej Kondrahin je ob tem pojasnil, da bi takšna navada lahko kazala na specifična srčno-žilna obolenja, hkrati pa opozoril na vidne stranske učinke, kot so modrice na predsednikovem telesu. Kondrahin je poudaril, da nenadzorovano uživanje aspirina v visokih odmerkih predstavlja resno nevarnost za zdravje, saj lahko povzroči notranje krvavitve in poškodbe želodčne sluznice. Čeprav se aspirin pogosto uporablja kot preventivno sredstvo proti strdkom, strokovnjaki poudarjajo, da mora biti vsakršna terapija prilagojena posamezniku in vodena s strani osebnega zdravnika. Primer ameriškega predsednika tako odpira širšo razpravo o varni uporabi zdravil v samozdravstvene namene.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za časnik The Wall Street Journal razkril, da že vrsto let dnevno uživa odmerek aspirina, ki presega zdravniška priporočila. Svojo navado je pripisal vraževerju in osebni prepričanju, da zdravilo pomaga pri redčenju krvi. Ob tem je pojasnil, da so izrazite modrice na njegovi desni roki, ki so v zadnjem času vzbudile pozornost javnosti, neposredna posledica uporabe tega zdravila in ne znak resnejših obolenj. Trump je med intervjujem odločno zavrnil navedbe nekaterih medijev, da naj bi med uradnimi dogodki zaspal, ter poudaril, da mu njegova "dobra genetika" zagotavlja odlično zdravje. Razkritje prihaja v času, ko se v javnosti pogosto pojavljajo vprašanja o telesni pripravljenosti najvišjih državnih predstavnikov, Trump pa s temi izjavami poskuša utrditi podobo vitalnega voditelja. Njegovi komentarji o samodiagnosticiranju in neupoštevanju zdravniških nasvetov so med strokovno javnostjo sprožili razprave o vplivu takšnih ravnanj na javno zdravje, zlasti v luči njegovih preteklih napovedi glede povezav med drugimi zdravili in kroničnimi stanji.

Donald Trump je v intervjuju pojasnil svoje zdravstvene težave in zanikal ugibanja o svojem fizičnem stanju. Priznal je, da uporablja ličila za prikrivanje modric.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v intervjuju za Wall Street Journal pojasnil, da že vrsto let vsak dan zaužije aspirin v odmerku, ki presega medicinsko priporočene meje. Kot glavna razloga za to početje je navedel dolgoletno navado in praznoverje, hkrati pa je dodal, da si ne želi »goste krvi«. Trump je v pogovoru odgovoril tudi na vprašanja o modricah na svojem telesu, ki naj bi bile prav posledica rednega jemanja omenjenega zdravila. Poleg podrobnosti o svojem zdravstvenem stanju se je Trump dotaknil tudi vprašanj o svojem počitku. Na opazke o pomanjkanju spanja se je odzval z ironično izjavo, da ne spi, temveč le »pomežikne«. Njegove izjave o samoiniciativnem zdravljenju so v javnosti in medijih sprožile razprave o vplivu takšnih navad na zdravje voditelja svetovne velesile, saj prekomerno uživanje acetilsalicilne kisline lahko povzroči resne stranske učinke, vključno z notranjimi krvavitvami.

Zvezna vlada Združenih držav Amerike je Teksasu dodelila 1,4 milijarde dolarjev v okviru novega programa za preoblikovanje podeželskega zdravstva (Rural Health Transformation Program). Gre za največji delež sredstev iz prvega kroga razdeljevanja 50 milijard dolarjev vrednega sklada, ki ga je vzpostavila administracija predsednika Trumpa z namenom krepitve zdravstvene mreže na podeželju. Sredstva bodo državi izplačana v obdobju petih let, pri čemer je Teksas prejel celo višji znesek, kot ga je prvotno zahteval v svoji prijavi. Prva tranša v višini 281 milijonov dolarjev bo namenjena takojšnjemu reševanju kritičnih vprašanj dostopnosti do zdravniške pomoči izven urbanih središč. Načrt razdelitve sredstev, ki ga je v ponedeljek predstavila zvezna oblast, predvideva naložbe v infrastrukturo, opremo in kadre, kar naj bi preprečilo zapiranje bolnišnic na demografsko ogroženih območjih. Program predstavlja enega največjih finančnih posegov v ameriški zdravstveni sistem na lokalni ravni v zadnjih letih.

Združene države Amerike in Slonokoščena obala sta v torek v Abidjanu podpisali sporazum o zdravstvenem partnerstvu, s katerim se ZDA zavezujejo k prispevku v višini 480 milijonov dolarjev za zdravstveni sektor te zahodnoafriške države. Gre za najnovejši dogovor v okviru pobude »America First«, ki odraža zunanjepolitično usmeritev administracije Donalda Trumpa in nadomešča prejšnje modele razvojne pomoči. Sredstva bodo namenjena boju proti HIV-u, malariji, izboljšanju zdravja mater in otrok ter krepitvi svetovne zdravstvene varnosti. Novi model financiranja temelji na načelu deljene odgovornosti, kar pomeni, da bo Slonokoščena obala do leta 2030 prispevala približno 292 milijonov dolarjev oziroma 60 odstotkov celotnih sredstev. Po besedah ameriške veleposlanice Jessice Davis Ba se ameriška vlada s tem odmika od tradicionalnega pristopa pomoči in se usmerja k modelu, ki temelji na trgovini, inovacijah in skupni blaginji. Takšni sporazumi so odgovor na prejšnje reze v ameriški pomoči, ki so močno prizadeli zdravstvene sisteme v državah v razvoju, kjer so bili mnogi programi za preprečevanje izbruhov bolezni neposredno odvisni od tujih sredstev.

Obsežna kohortna študija, izvedena v Združenih državah Amerike, je razkrila, da imajo posamezniki, ki uživajo velike količine visoko predelanih živil, znatno večje tveganje za razvoj pljučnega raka. Raziskovalci so ugotovitve objavili v strokovni reviji Thorax, pri čemer so rezultate prilagodili dejavnikom tveganja, kot je kajenje. Analiza podatkov kaže, da prehrana, bogata z industrijsko obdelanimi izdelki, negativno vpliva na zdravje dihal neodvisno od drugih življenjskih navad. Te ugotovitve nadgrajujejo predhodne dokaze o škodljivosti ultra-predelanih živil, ki so že v preteklosti kazali na povezave z različnimi kroničnimi boleznimi in drugimi neugodnimi zdravstvenimi izidi. Raziskava poudarja pomen prehranskih smernic pri preprečevanju onkoloških obolenj v sodobni družbi.

Raziskovalci z indijskega inštituta Vallabhbhai Patel Chest so v novi študiji, ki jo je podprl ameriški Nacionalni inštitut za zdravje (NIH), opozorili na povečano smrtnost in hitro globalno širjenje glive Candida auris. Ta vrsta glive, ki je razvila odpornost proti večini obstoječih zdravil, predstavlja vse večjo grožnjo v zdravstvenih ustanovah po vsem svetu. Po podatkih raziskave invazivne glivične okužbe letno prizadenejo že več kot šest milijonov ljudi, pri čemer stopnja smrtnosti pogosto presega 50 odstotkov, zlasti pri pacientih z oslabljenim imunskim sistemom. Izsledki študije poudarjajo, da Candida auris postaja vse bolj smrtonosna, njena prisotnost v bolnišničnih okoljih pa otežuje zdravljenje kritično bolnih. Avtorji opozarjajo na nujnost vzpostavitve boljših diagnostičnih metod in nadzornih mehanizmov, saj se gliva širi preko meja in postaja endemična v številnih regijah. Raziskava izpostavlja kritično točko v sodobni medicini, kjer odpornost na protiglivna zdravila (antimikotike) omejuje možnosti uspešnega zdravljenja in povečuje tveganje za izbruhe v oskrbovalnih ustanovah.

Nova ameriška študija je pokazala, da redno obiskovanje solarijev genetsko pospešuje staranje kože, še posebej pri mladih.

Nova raziskava, objavljena v reviji Neurology, je razkrila pomembno povezavo med motnjami biološke ure in tveganjem za razvoj demence pri starejših odraslih. Znanstveniki so ugotovili, da so šibkejši in bolj razdrobljeni cirkadiani ritmi povezani z večjo verjetnostjo za kognitivni upad. Študija izpostavlja, da imajo posamezniki s tovrstnimi motnjami spanja in dnevne aktivnosti do 2,5-krat večje tveganje za razvoj bolezni. Poleg moči ritma se je kot kritičen faktor izkazal tudi čas vrhunca dnevne aktivnosti. Pri tistih, ki so najvišjo raven aktivnosti dosegli pozneje v dnevu namesto zjutraj ali dopoldne, so raziskovalci zabeležili dodatno povišano tveganje. Čeprav študija ne dokazuje neposredne vzročne zveze, rezultati močno nakazujejo, da lahko vzorci spanja in aktivnosti služijo kot zgodnji kazalniki skritih tveganj za zdravje možganov. Ugotovitve se dopolnjujejo s preteklimi dognanji o vplivu življenjskega sloga na kognitivno zdravje. Medtem ko so prejšnje študije poudarjale pomen telesne aktivnosti, kot je redna hoja, ta raziskava v ospredje postavlja kakovost in časovno usklajenost počitka ter budnosti. Razumevanje teh povezav bi lahko v prihodnje omogočilo boljše preventivne strategije pri starejši populaciji.

Več kot tretjina prebivalcev Združenih držav Amerike se je v letu 2026 odločila, da bo v okviru novoletnih zaobljub prednostno obravnavala svoje duševno zdravje. Glede na izsledke nove raziskave namerava približno 38 odstotkov vprašanih sprejeti zaobljube, povezane z duševnim blagostanjem, kar predstavlja petodstotno povečanje v primerjavi s preteklim letom. Naraščajoči trend kaže na večje zavedanje o pomenu psihološkega zdravja v sodobni družbi, kjer posamezniki vedno pogosteje iščejo načine za obvladovanje stresa in izboljšanje kakovosti življenja. Kljub priljubljenosti tovrstnih odločitev pa strokovnjaki iz Kansasa opozarjajo na morebitne negativne vplive novoletnih zaobljub na posameznikovo počutje. Po mnenju strokovnjakov lahko stroge in pogosto nerealne zaobljube dejansko poslabšajo duševno stanje, saj neuspeh pri njihovem doseganju povzroča dodatne občutke krivde, nezadostnosti in tesnobe. Namesto drastičnih sprememb svetovalci priporočajo bolj postopne in prijazne pristope k osebnemu razvoju, ki ne temeljijo zgolj na prehodu v novo koledarsko leto.

Podjetje s sedežem v ameriški zvezni državi Idaho je prostovoljno odpoklicalo približno 1.360 kilogramov (3.000 funtov) surove mlete govedine zaradi suma na kontaminacijo z nevarno bakterijo E. coli. Odpoklic se nanaša na 16-unčna vakuumsko pakirana pakiranja z oznako »Forward Farms Grass-Fed Ground Beef«. Sporni izdelki so bili proizvedeni 16. decembra, na embalaži pa je naveden rok za uporabo ali zamrznitev do 13. januarja. Ameriške zdravstvene oblasti in podjetje so kupce pozvali, naj izdelkov ne uživajo, saj bakterija E. coli lahko povzroči resne prebavne težave, dehidracijo in v določenih primerih celo odpoved ledvic. Za zdaj ni poročil o morebitnih boleznih ali hospitalizacijah, povezanih s tem odpoklicem, vendar podjetje poudarja previdnostni vidik ukrepa. Izdelki so bili distribuirani prek različnih trgovskih mrež, kjer so že sprožili postopke za umik z oglasnih polic.

Združene države Amerike so v novih prehranskih smernicah za leto 2026 uvedle pomembne spremembe pri priporočilih glede uživanja alkohola. Pristojne institucije so iz uradnih dokumentov umaknile dosedanja določila, ki so omejevala vnos alkohola na eno pijačo dnevno za ženske in dve pijači za moške. S to potezo so odpravili specifične številčne omejitve in razločevanje na podlagi spola, kar predstavlja velik odklon od dolgoletne javnozdravstvene politike. Sprememba prinaša določeno olajšanje proizvajalcem vina, piva in žganih pijač, ki so se v zadnjem obdobju spopadali z gospodarskimi težavami. Industrija je nove smernice pozdravila, saj zmanjšujejo neposreden pritisk na omejevanje prodaje, ki so ga narekovala prejšnja strožja navodila. Strokovnjaki kljub temu opozarjajo, da umik specifičnih številk ne pomeni nujno spodbujanja čezmernega pitja, temveč spremembo pristopa k svetovanju o zdravem življenjskem slogu. Nove smernice so del širšega posodabljanja nacionalnih prehranskih priporočil, ki jih ameriška vlada revidira v rednih ciklih. Odločitev odraža kompleksnost znanstvenih raziskav o vplivu zmernega uživanja alkohola na zdravje, hkrati pa neposredno vpliva na tržne strategije v globalni prehrambni industriji. Dokument bo služil kot podlaga za javnozdravstvene programe in izobraževanje potrošnikov v prihodnjem obdobju.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v nedavnem intervjuju za časnik Wall Street Journal pojasnil izvor modrih madežev na svojih rokah, ki so v javnosti sprožili številna ugibanja o njegovem zdravstvenem stanju. Trump je razkril, da so madeži posledica rednega uživanja večjih količin aspirina, ki ga jemlje z namenom redčenja krvi. Trump je v pogovoru priznal, da se že 25 let zanaša na tovrstna zdravila, kar po mnenju zdravstvenih strokovnjakov pri starejših pacientih pogosto povzroča povečano nagnjenost h krvavitvam pod kožo in nastanek modric. Kljub ugibanjem o morebitnih resnejših obolenjih je nekdanji predsednik poudaril, da je jemanje aspirina del njegove dolgotrajne rutine za vzdrževanje zdravja srca in ožilja. Informacija je v ameriških medijih sprožila razpravo o transparentnosti zdravstvenih kartonov politikov, ki kandidirajo za najvišje položaje v državi.

Najnovejši podatki o vedenjskih vzorcih kažejo, da večina ljudi svoje novoletne zaobljube opusti že v prvih tednih januarja, kar je precej prej, kot so predvidevale prejšnje domneve. Kljub začetnemu optimizmu in odločnosti, ki ju pogosto spodbuja praznično vzdušje ob koncu leta, se posamezniki hitro vrnejo k starim navadam. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da so cilji glede izboljšanja življenjskega sloga, kot so hujšanje, varčevanje in opustitev razvad, pogosto zastavljeni nerealno. Analize kažejo, da se ljudje s težavami pri ohranjanju discipline srečujejo zaradi pomanjkanja konkretnih načrtov. Namesto splošnih zaobljub psihologi svetujejo oblikovanje specifičnih in dosegljivih ciljev, ki omogočajo postopno napredovanje. Poudarjajo tudi pomen odpuščanja samemu sebi ob morebitnih neuspehih, saj prehitra obupana predaja po enem spodrsljaju preprečuje dolgoročne spremembe v vedenju posameznika. Tradicija januarskih sprememb tako ostaja močno prisotna, a statistično gledano malokrat vodi do trajnih rezultatov.

Glede na novo raziskavo je najpogostejša novoletna zaobljuba Američanov, da bodo več telovadili in se več gibali.

Raziskovalci z univerzitetnih bolnišnic v Clevelandu in univerze Johns Hopkins so v novih študijah na živalskih modelih dokazali, da bi bilo mogoče Alzheimerjevo bolezen ne le upočasniti, temveč celo ozdraviti. Znanstveniki so se osredotočili na obnovitev ravnovesja v možganih z zvišanjem ravni energetske molekule NAD+ in ciljanjem na specifičen protein, ki proizvaja vodikov sulfid. Ti pristopi so pokazali velik potencial za izboljšanje kognitivnih funkcij in obnovo nevrološkega zdravja. Izsledki prinašajo novo upanje za bolnike, saj raziskave presegajo dosedanje metode, ki so se osredotočale predvsem na obvladovanje simptomov. Študija univerze Johns Hopkins izpostavlja protein, ki v možganih proizvaja plin vodikov sulfid, kot ključno terapevtsko tarčo. Z manipulacijo tega procesa bi lahko neposredno vplivali na razvoj bolezni. Čeprav so bili poskusi izvedeni na živalih, rezultati utirajo pot novim kliničnim raziskavam na ljudeh, kar bi lahko korenito spremenilo zdravljenje demence v prihodnosti.