Iranski predsednik Masud Pezeškijan je v današnji izjavi ostro opozoril, da bi morebiten napad na iranskega vrhovnega voditelja ajatolo Alija Hameneja pomenil neposredno napoved vojne Islamski republiki. Pezeškijanove besede so odziv na nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je javno pozval k spremembi oblasti v Iranu. Iranski vrh je tovrstno retoriko označil za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve države in neposredno grožnjo nacionalni varnosti. Napetosti med Teheranom in Washingtonom se v zadnjem obdobju stopnjujejo, pri čemer iranske oblasti poudarjajo svojo pripravljenost na obrambo suverenosti. Predsednik Pezeškijan je ob tem izpostavil, da Iran ne bo mirno opazoval poskusov destabilizacije svojega političnega sistema. Retorika obeh strani nakazuje na kritično točko v diplomatskih odnosih, ki bi lahko prerasla v širši regionalni konflikt. Analitiki opozarjajo, da tovrstna opozorila iz Teherana niso osamljena, temveč del širše strategije odvračanja tujih posegov. Iranska vlada trdi, da so zahodne velesile pod vodstvom Združenih držav Amerike sprožile obsežen pritisk na državo, kar vključuje tako gospodarske sankcije kot tudi neposredne vojaške grožnje. Razmere ostajajo izjemno negotove, medtem ko mednarodna skupnost svari pred morebitno eskalacijo nasilja na Bližnjem vzhodu.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v javnem nagovoru opozoril Združene države Amerike na posledice morebitnega napada na vrhovnega voditelja države, ajatolo Alija Hameneja. Pezeškian je poudaril, da bi takšno dejanje razumeli kot neposredno napoved vojne, kar bi privedlo do vsesplošnega spopada v regiji. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti med Teheranom in Washingtonom, ki vplivajo na celotno bližnjevzhodno politično krajino. Predsednik se je v govoru dotaknil tudi notranjepolitičnih vprašanj, predvsem globoke gospodarske krize, s katero se država spopada. Za finančne težave in visoko inflacijo je ponovno okrivil zunanje dejavnike in tuje sile, s čimer je nadaljeval retoriko iskanja krivcev zunaj iranskih meja. Kritiki poudarjajo, da takšna drža služi utrjevanju domače podpore sredi naraščajočega nezadovoljstva prebivalstva. Analitiki opozarjajo, da so takšne neposredne grožnje namenjene predvsem odvračanju morebitnih vojaških operacij in krepitvi pogajalskih izhodišč v mednarodnih odnosih. Kljub ostremu tonu ostaja vprašljivo, koliko so iranske oblasti dejansko pripravljene na neposreden spopad s tehnološko naprednejšimi silami zahodnih zaveznic.

Ameriški predsednik Donald Trump se je po valu množičnih protestov v Iranu odkrito zavzel za zamenjavo tamkajšnjega režima. Njegove izjave so sledile poostritvi retorike med Washingtonom in Teheranom, pri čemer je iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ameriškega predsednika označil za "zločinca". Hamenej je za spodbujanje nemirov v državi obtožil zunanje dejavnike, predvsem akterje, povezane z Združenimi državami Amerike in Izraelom, ki naj bi mirne proteste namenoma spreminjali v nasilne izgrede. Trump je v svojem nagovoru poudaril, da je čas za novo vodstvo v Iranu, s čimer je še dodatno zaostril že tako napete odnose med državama. Ameriška administracija meni, da so protesti izraz globokega nezadovoljstva iranskega ljudstva z vladajočo teokracijo. Medtem ko Teheran vztraja, da gre za tujo zaroto, Washington dogajanje izkorišča za stopnjevanje diplomatskega in političnega pritiska na islamsko republiko. Analitiki opozarjajo, da Trumpovi pozivi k spremembi režima pomenijo prelom z nekaterimi prejšnjimi previdnejšimi diplomatskimi pristopi in lahko vodijo v nadaljnjo destabilizacijo regije. Napetosti se ne odražajo le v besednih obračunih, temveč tudi v strateških premikih, saj so ZDA v preteklosti že razmišljale o vojaških ukrepih in tehnološki pomoči iranskim opozicijskim gibanjem, kar povečuje tveganje za neposreden konflikt.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je za nasilne proteste, ki so v zadnjih dveh tednih pretresli državo, neposredno obtožil Združene države Amerike in Izrael. Po navedbah iranskih oblasti naj bi tuje obveščevalne službe in teroristične celice izkoristile gospodarsko nezadovoljstvo prebivalstva za spodbujanje nemirov, v katerih naj bi po Hamenejevih trditvah umrlo več tisoč ljudi. Iranske varnostne sile so med najhujšimi nemiri uveljavile popolno blokado spleta in komunikacijskih kanalov, da bi preprečile koordinacijo protestnikov in domnevno tuje vmešavanje. Po poročanju državnih medijev se razmere v državi po dveh tednih spopadov med policijo in protestniki umirjajo. Oblasti so v soboto začele s postopnim sproščanjem omejitev dostopa do spleta, najprej s ponovnim omogočanjem storitev SMS po vsej državi. Iranske varnostne službe so ob tem sporočile, da so razbile več terorističnih celic in pridržale ključne osebe, ki naj bi bile povezane s tujimi zarotami. Washington je pred tem zagrozil s povračilnimi ukrepi proti vladnim objektom, če se nasilje nad civilisti ne bo končalo. Gospodarska kriza, ki jo zaznamujeta visoka inflacija in strm padec vrednosti riala, ostaja glavni povod za nezadovoljstvo prebivalstva. Čeprav so se protesti sprva začeli zaradi povišanja cen osnovnih dobrin, so hitro prerasli v širši upor proti političnemu vrhu. Teheran vztraja pri stališču, da stabilizacija varnostnih razmer potrjuje njihove trditve o uspešnem zatrtju tujih destabilizacijskih poskusov.

Donald Trump se je zahvalil iranskemu vodstvu, ker naj bi odpovedalo množične usmrtitve protestnikov. Trump je dejal, da je ta odločitev vplivala na njegovo odločitev, da zaenkrat ne izvede vojaških napadov na Iran, kljub poročilom o več kot 2000 smrtih med protesti.

Predsednik Trump je izjavil, da trenutno "ni razloga" za uporabo zakona o uporu v Minneapolisu, le dan po tem, ko je s to možnostjo zagrozil. Medtem pa je nekdanji uslužbenec ministrstva za domovinsko varnost, Miles Taylor, razkril, kako lahko blokirajo Trumpova "najbolj izjemna pooblastila" in kako blizu je bil Trump uporabi tega zakona.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa označil za »zločinca« in ga neposredno obtožil odgovornosti za smrtne žrtve ter gmotno škodo, ki so nastale med nedavnimi protivladnimi protesti v Iranu. V svojem javnem nagovoru je 86-letni Hamenej zatrdil, da je bil Trump osebno vpleten v »protisonsko hujskanje k izgredom«, s čimer naj bi namerno škodoval ugledu iranskega naroda. Obtožbe prihajajo v času povečanih napetosti, ko iransko vodstvo vztrajno zavrača notranje kritike in nemire pripisuje tujemu vmešavanju, predvsem s strani Washingtona. Hamenej je poudaril, da so dejanja nekdanjega ameriškega predsednika povzročila nepopravljivo škodo in klevetanje iranske države na mednarodnem prizorišču. Retorika Teherana odraža dolgotrajno sovražno nastrojenost do Trumpove administracije, ki je v preteklosti stopnjevala sankcije proti Iranu. Zadnje izjave kažejo na poskus iranskega režima, da odgovornost za domače nezadovoljstvo in gospodarske težave, ki so botrovale protestom, v celoti preloži na zunanjepolitične akterje in domnevne zarote iz tujine.

Organizatorji münchenske varnostne konference so preklicali vabila članom iranske vlade za letošnje srečanje, ki bo potekalo med 13. in 15. februarjem. Odločitev so sprejeli po nasilnem in krvavem zatiranju množičnih protivladnih protestov v Iranu. Organizatorji so pojasnili, da so vabila sprva poslali pred nekaj tedni, vendar so jih zaradi zaostrenih razmer in kršitev človekovih pravic v državi zdaj umaknili. Münchenska varnostna konferenca velja za enega najpomembnejših svetovnih forumov za razpravljanje o varnostni politiki, kjer se srečujejo voditelji držav in diplomati. Izključitev uradnih predstavnikov Teherana pomeni močan diplomatski pritisk na iranski režim, ki se sooča z mednarodno obsodbo zaradi odziva na notranje nemire. Namesto vladnih predstavnikov so organizatorji izrazili namero, da dajo prednost glasovom civilne družbe in opozicije. Ta poteza odraža širši trend v mednarodni skupnosti, ki si prizadeva izolirati iranske oblasti zaradi stopnjevanja nasilja nad lastnim prebivalstvom. S tem ko so organizatorji spremenili svojo prvotno odločitev, so poudarili, da v trenutnih okoliščinah uradni dialog z iransko vlado na tako visoki ravni ni primeren.

Združene države so uvedle nove sankcije proti petim iranskim uradnikom, obtoženim zatiranja protestov, in nadzirajo sredstva iranskih voditeljev, ki se prenašajo v mednarodne banke. Pojavljajo se znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran, vključno z umikom ameriškega osebja iz baz na Bližnjem vzhodu in prekinitvijo diplomatskih stikov. Iran je zagrozil s povračilnimi ukrepi in obvestil Katar ter Savdsko Arabijo. Vzporedno naj bi Iran in Izrael skrivoma sklenila dogovor, da se ne bosta napadala preko ruskih posrednikov.

Kljub trgovinski vojni z Združenimi državami je kitajski trgovinski presežek leta 2025 dosegel novo rekordno vrednost skoraj 1,2 bilijona dolarjev. To se je zgodilo, kljub temu, da je ameriški predsednik Donald Trump aprila lani sprožil nov krog tarifnih vojn proti Kitajski.

Izraelske oborožene sile so v zadnjih operacijah v osrednjem delu območja Gaze in na jugovzhodu Libanona izvedle niz zračnih napadov, ki so zahtevali več smrtnih žrtev. V napadu na mesto Deir al Balah v Gazi je bilo ubitih najmanj šest oseb, med njimi tudi Mohamed al Holi, visoki poveljnik oboroženega krila gibanja Hamas. Izraelska stran in palestinsko gibanje se ob tem medsebojno obtožujeta kršitev krhkega premirja, ki naj bi po dveh letih vojne prineslo stabilnost v palestinsko enklavo. Hkrati je izraelska vojska razširila svoje delovanje na ozemlje Libanona, kjer je po opozorilu o evakuaciji vasi Sohmor napadla tarče, povezane s Hezbolahom. Izrael trdi, da so napadi nujni zaradi poskusov Hezbolaha, da bi ponovno vzpostavil svojo vojaško infrastrukturo na območju, kar neposredno krši določila o prekinitvi ognja. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, saj se kljub mednarodnim prizadevanjem za mir nasilje na terenu nadaljuje. Humanitarne razmere v Gazi se kljub začetku druge faze ameriškega mirovnega načrta, ki vključuje vzpostavitev odbora palestinskih tehnokratov za upravljanje enklave, še naprej slabšajo. Po podatkih agencije UNICEF je bilo od uveljavitve premirja v zračnih napadih ubitih več kot sto otrok, večina od 2,2 milijona prebivalcev Gaze pa še vedno biva v improviziranih zatočiščih ali porušenih zgradbah.

Donald Trump je pohvalil začasno venezuelsko predsednico Delcy Rodríguez po njunem telefonskem pogovoru. Hkrati se sooča z obtožbami o nezakonitem ravnanju v zvezi z odstranitvijo Nicolása Madura, medtem ko se pojavljajo trditve, da je kubanska obveščevalna služba vplivala na proteste v ZDA. Nova administracija v Venezueli obljublja novo obdobje s povečano toleranco do političnih nasprotnikov. New York Times pa gosti strokovnjake, povezane z Georgeom Sorosem, ki kritizirajo Trumpove načrte za Venezuelo po odstavitvi Madura. ZDA naj bi drsele v splošno brezpravnost doma in v tujini.

V Grčiji so se pojavile kritike na račun ministrov, ki se izogibajo javni izpostavljenosti v težkih trenutkih za vlado. Potekala je razprava o preiskavi glede plačilne agencije OPEKEPE, ki je razkrila, da so do leta 2006 vse potekalo brez zemljiške knjige. V Salamini so izrazili nasprotovanje vpletanju grških ladij v vojne priprave daleč od meja države. Poudarili so prihod fregate "Kimon", ki bo podpirala Natove interese. Kritizirali so tudi kmečke blokade.

Medtem ko ZDA razmišljajo o morebitnih vojaških udarih na Iran, je Katar sprejel previdnostne ukrepe na letalskem oporišču Al Udeid, ki ga upravljajo ZDA, in delno evakuiral osebje zaradi naraščajočih regionalnih napetosti. Aktivisti poročajo, da je bilo v protestih v Iranu ubitih že več kot 2.500 ljudi, medtem ko predsednik Trump pošilja sporočila iranskim protestnikom in premika nekatere vojake iz Bližnjega vzhoda. Spet drugi trdijo, da obstajajo številni znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Kritike Trumpove administracije so se okrepile zaradi preiskave ministra za pravosodje proti predsedniku Federal Reserve Jeromeu Powellu, ki je sprožila zaskrbljenost glede neodvisnosti centralne banke in povzročila nezadovoljstvo v kabinetu. Minister za finance Scott Bessent naj bi opozoril predsednika Trumpa, da lahko preiskava zmoti finančne trge. Poleg tega sta Illinois in Minnesota vložili tožbe proti Trumpovi administraciji zaradi smrtonosnih imigracijskih operacij.

Iranski obrambni minister Aziz Nafizardeh je ponovil grožnjo, da bo Iran napadel ameriške baze v regiji, če bo Donald Trump sprožil vojaško ofenzivo proti Iranu. To je odgovor na Trumpove izjave o podpori protestnikom v Iranu in opozorilo pred zunanjim vmešavanjem.

Delavec podjetja Ford je bil suspendiran, ker je Donalda Trumpa označil za 'zaščitnika pedofilov'. Trump je medtem opisal mednarodne razmere kot 'nor svet'. Več držav NATA je napotilo manjše število vojaških sil v Grenlandijo, ZDA pa še naprej zahtevajo suverenost nad otokom. Trump je izjavil, da so v Iranu ustavili usmrtitve protestnikov, vendar ni izključil vojaške intervencije.

Združene države Amerike načrtujejo financiranje novega obrata za proizvodnjo oklepnih vozil v Izraelu, kar bi lahko naneslo do dve milijardi dolarjev dodatne vojaške pomoči. Dokumenti ameriške vojske, o katerih je poročal izraelski časnik Haaretz, razkrivajo, da bi projekt, imenovan "Armored Vehicle Acceleration Project", bistveno povečal zmogljivosti izraelske vojske za proizvodnjo tankov Merkava ter oklepnih transporterjev Namer in Eitan. Ta finančna sredstva bi bila dodatek k obstoječemu desetletnemu dogovoru, po katerem Izrael letno prejme 3,8 milijarde dolarjev pomoči. Izraelski ministrski odbor za obrambne nabave je projekt odobril že avgusta lani, v času trajajočih spopadov na območjih Gaze in Libanona. Namen pobude je dolgoročna okrepitev zalog oklepne tehnike, kar izraelski obrambni minister in vojaški vrh vidita kot ključno za zagotavljanje nacionalne varnosti. Kljub temu je premier Benjamin Netanjahu nakazal možnost, da bi Izrael sčasoma zmanjšal odvisnost od ameriške varnostne pomoči, kar je v določenih političnih krogih v Tel Avivu sprožilo presenečenje. Načrtovana tovarna predstavlja pomemben premik v vojaškem sodelovanju med državama, saj bi ZDA neposredno financirale industrijsko infrastrukturo na tujih tleh. Dokumenti kažejo na tesno usklajenost med ameriškimi in izraelskimi obrambnimi uradniki, vendar končna odločitev o prerazporeditvi sredstev še ni bila uradno potrjena v kongresu. Povečanje proizvodnje oklepnikov bi Izraelu omogočilo hitrejšo nadomestitev opreme, izgubljene v trenutnih konfliktih, ter dolgoročno modernizacijo kopenskih sil.

Iransko zunanje ministrstvo je na zagovor poklicalo veleposlanike Francije, Nemčije, Italije in Združenega kraljestva, potem ko se je država znašla pod valom mednarodnih obsodb zaradi ravnanja ob protivladnih protestih. Iranske oblasti so diplomatom predvajale videoposnetke, ki naj bi dokazovali oboroženo nasilje s strani protestnikov, s čimer želi Teheran opravičiti svoje ukrepe in zavrniti obtožbe o brutalnem zatiranju civilistov. Iranski predstavniki trdijo, da posnetki demantirajo poročila o mirnih shodih in kažejo na organiziran upor. Istočasno se je v tujini, predvsem v Kanadi, zbralo več sto iranskih izseljencev, ki so protestirali proti trenutnemu režimu v Teheranu. Shodi, na katerih so prevladovali privrženci nekdanje monarhije, so bili namenjeni ozaveščanju o razmerah v domovini, kjer so oblasti po navedbah organizatorjev prekinile dostop do električne energije in spleta. Protestniki v tujini so pozvali mednarodno skupnost k odločnejšemu ukrepanju in posredovanju zaradi domnevnih pobojev civilistov. Napetosti v državi se stopnjujejo v času, ko Iran že dlje časa vztraja pri svojem jedrskem programu, kar še dodatno zaostruje odnose z zahodnimi velesilami. Medtem ko vlada v Teheranu poskuša z notranjo propagando in pritiski na tuje diplomate stabilizirati svoj položaj, pritiski mednarodne skupnosti in diaspora krepijo pozive k spremembi režima. Situacija ostaja nestabilna, saj se znotraj države nadaljujejo spopadi med varnostnimi silami in protestniki.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Donald Trump je izjavil, da razmišlja o "močnih možnostih" za posredovanje v Iranu, vključno z zračnimi napadi, zaradi nasilnega zatiranja protestov. Organizacije za človekove pravice poročajo, da je bilo ubitih že skoraj 650 protestnikov, na tisoče pa jih je bilo pridržanih. Iran trdi, da je pripravljen na pogovore, a tudi na vojno. Trump je tudi nakazal, da je Iran morda prestopil rdečo črto.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Predsednik Trump naj bi prejel poročilo o vojaških in tajnih možnostih proti Iranu, ki vključujejo kibernetske in psihološke operacije. Kitajsko zunanje ministrstvo je izjavilo, da bo odločno branilo svoje legitimne pravice in interese v zvezi z napovedanimi carinami. Obstaja tudi bojazen, da bi Iran lahko blokiral Hormuško ožino, če bi ZDA vojaško posredovale. Kitajski strokovnjaki so mnenja, da bo odgovor Kitajske odvisen od Trumpovega naslednjega koraka.

Predsednik Trump je bil obveščen o novih možnostih vojaških udarov v Iranu, medtem ko Pentagon prosi za več časa za pripravo na morebitno vojno. ZDA razmišljajo o nadaljnjih korakih, medtem ko ZN pozivajo k umiritvi razmer. Protesti v Iranu se nadaljujejo, pri čemer naj bi umrlo že več kot 500 protestnikov.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Predsednik Trump je zagrozil z vojaškim posredovanjem, če bo Iran ubil protestnike. Iranski zunanji minister je odgovoril, da Iran ne išče vojne, vendar je pripravljen na obrambo in na pogajanja. Iran je potrdil, da ima odprte komunikacijske kanale z ZDA, prek katerih komunicira s Trumpovimi zaupniki. Republikanski senator Graham je izrazil zaskrbljenost, da se ameriška vojska pripravlja na morebitni napad na Iran.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protivladne protestnike označil za huligane in povzročitelje težav, ki naj bi po njegovih besedah delovali v interesu ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Hamenej trdi, da udeleženci protestov z vandalizmom poskušajo ugoditi politiki Washingtona, s čimer je vrhovni voditelj ponovno uporabil retoriko zunanjih sovražnikov za diskreditacijo domačih nemirov. Kljub ostrim besedam oblasti so se Iranci v petek ponovno množično podali na ulice, kar predstavlja največje gibanje proti Islamski republiki v zadnjih treh letih. Protesti, ki so jih sprožile hude gospodarske in politične razmere, so se razširili po celotni državi, pri čemer demonstranti zahtevajo korenite sistemske spremembe. Hamenejeve obtožbe o vmešavanju ZDA so neposredno povezane s predhodnimi grožnjami Donalda Trumpa, ki je napovedal pomoč protestnikom v primeru stopnjevanja nasilja s strani režima. Napetosti v državi ostajajo na kritični ravni, saj iranske varnostne sile nadaljujejo z represivnimi ukrepi, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja razvoj dogodkov. Retorika teokratskega vrha kaže na nepripravljenost za dialog s prebivalstvom, saj vsakršen upor interpretirajo kot voden iz tujine, kar dodatno zaostruje odnose med Teheranom in Zahodom.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Ameriški diplomati so se v Caracasu sestali z namenom obnovitve odnosov med ZDA in Venezuelo, ki so bili prekinjeni leta 2019. Pri tem so potekali tudi pogovori o nafti. Poleg tega naj bi Donald Trump pritiskal na naftne družbe, da se vrnejo v Venezuelo.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Med protesti v Iranu je po navedbah iranskih oblasti umrlo 11 ljudi. Iranski svet za informacijsko tehnologijo je Združene države Amerike obtožil, da vodijo proteste. Sekretar iranskega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je izjavil, da protestniki želijo sprožiti državljansko vojno in tuje vmešavanje. Poročajo tudi o pogromih in ubojih pripadnikov varnostnih sil v Teheranu.

Donald Trump je ponovno zagrozil Iranu z »zelo hudim udarcem«, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti. Trump se je pohvalil, da je Rusija umaknila svoje vojne ladje med zasegom ruskega tankerja v severnem Atlantiku, a je Moskva to zanikala. Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Strokovnjaki so izjavili, da je nedavni primer smrti v Minneapolisu posledica odločitve Vrhovnega sodišča. Republikanci se bojijo, da bo Trumpovo obnašanje ogrozilo večino v senatu, zlasti zaradi napadov na republikanske senatorje. Trump je bil posmehovan, ker je javno prebral zasebno sporočilo, William Kristol pa ga je označil za 'norega kralja'. Medtem je močna konservativna skupina umaknila podporo republikancem, ki so se pri glasovanju o zdravstveni oskrbi postavili na stran demokratov.

V Iranu so se v sredo že enajsti zaporedni dan nadaljevali množični protivladni protesti, ki so se razširili v 111 mest po vsej državi. Nemiri, ki so prvotno izbruhnili konec decembra zaradi kritičnih gospodarskih razmer, so se stopnjevali v nasilne spopade z varnostnimi silami. Po navedbah iranske tiskovne agencije Fars sta bila v zadnjih spopadih ubita dva policista, medtem ko se država bori s skoraj 50-odstotno inflacijo in hiperinflacijo, ki je močno oškodovala življenjski standard prebivalstva. Stopnjevanje napetosti je neposredna posledica dolgotrajnega nezadovoljstva nad ravnanjem oblasti in nezmožnosti zajezitve gospodarskega propada. Protestniki so na ulicah Teherana in drugih večjih mest naleteli na oster odpor varnostnih organov. Poročila s terena nakazujejo na vsesplošno vrenje, saj so se demonstracije iz prvotnih podeželskih žarišč v zadnjih dneh z vso silovitostjo vrnile v prestolnico. Sodeč po dostopnih informacijah so se protesti iz gospodarskih zahtev prelevili v širše politično gibanje proti trenutnemu režimu. Razmere ostajajo izredno napete, saj nobena od vpletenih strani ne kaže pripravljenosti na popuščanje. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, medtem ko iranske oblasti s silo poskušajo ponovno vzpostaviti nadzor nad javnim redom.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Mehdi Fazayeli, član urada za ohranjanje in objavo del vrhovnega voditelja Irana, se je ostro odzval na nedavno objavo ameriškega milijarderja in lastnika platforme X Elona Muska. Fazayeli je v svojem zapisu Musku svetoval, naj o zgodovinskih dejstvih in moči Irana povpraša svoje prednike oziroma starejše generacije. Odziv je vključeval objavo štirih zgodovinskih fotografij, ki naj bi simbolizirale iransko odpornost in neuspehe tujih vmešavanj. Sporočilo prihaja v času povečanih napetosti in informacijske vojne na družbenih omrežjih, kjer vplivni posamezniki pogosto komentirajo geopolitične razmere na Bližnjem vzhodu. Fazayelijev odgovor poudarja iransko stališče o suverenosti in zgodovinski zavesti, hkrati pa opozarja na domnevno pomanjkanje razumevanja regije s strani zahodnih tehnoloških mogotcev. Gre za neposredno diplomatsko-komunikacijsko trenje, ki prek digitalnih platform dosega široko mednarodno javnost.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej naj bi po poročanju zahodnih obveščevalnih služb pripravil nujni načrt za zapustitev države v primeru stopnjevanja nemirov. Poročilo, ki ga povzemajo tuji mediji, navaja, da bi se 86-letni voditelj v primeru zloma varnostnih sil ali njihovega dezerterstva zatekel v Moskvo. Načrt je bil domnevno zasnovan kot odziv na vse obsežnejše protivladne proteste in gospodarsko krizo, ki hromi državo. Rusija se v tem kontekstu pojavlja kot ključna zaveznica iranskega režima, saj naj bi v Moskvi že potekale priprave na morebiten sprejem Hameneja in njegovih najožjih sodelavcev. Situacija v Iranu postaja vse bolj nepredvidljiva, saj se varnostni organi spopadajo z notranjimi pritiski, medtem ko prebivalstvo zahteva korenite politične spremembe. Morebiten odhod vrhovnega voditelja bi pomenil konec sedanje ureditve v Teheranu, kar bi močno vplivalo na geopolitično stabilnost na Bližnjem vzhodu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo ponovno ostro posvaril iranske oblasti pred morebitnim nasilnim zatrtjem protestnikov, ki že drugi teden zapored na ulicah izražajo nezadovoljstvo. Trump je poudaril, da Združene države Amerike pozorno spremljajo dogajanje, in napovedal resne posledice, če bi režim zoper civiliste uporabil smrtonosno silo. Grožnja je odziv na stopnjevanje napetosti in strah mednarodne javnosti pred krvavim obračunom z demonstranti. Iransko pravosodje je v odgovor na mednarodne pritiske in notranje nemire napovedalo, da do udeležencev shodov, ki jih označujejo za izgrednike, ne bo prizanesljivosti. Razmere v državi ostajajo napete, saj iranske varnostne sile po ukazu vrhovnega voditelja skušajo vzpostaviti red, medtem ko Trumpova administracija ne izključuje možnosti vojaškega posredovanja v podporo protestnikom, kar dodatno zaostruje odnose med Washingtonom in Teheranom.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu se je znatno povečalo, pri čemer naj bi bilo ubitih najmanj 27 protestnikov. Iranski predsednik je varnostnim silam ukazal, naj ne zatirajo protestnikov, ampak naj jih razlikujejo od izgrednikov. Varnostne sile so uporabile solzivec za razpršitev demonstrantov v Teheranskem bazarju. Iran je obtožil tuje vmešavanje v proteste.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.