Ameriški predsednik Donald Trump je poveljnikom sil za specialno delovanje ukazal pripravo operativnega načrta za invazijo na Grenlandijo, kar je sprožilo močan odpor v vrhu ameriške vojske. Po poročanju britanskega časnika Daily Mail so generali načrt označili za nerazumen in nezakonit, nekateri pa so domnevno poskušali odvrniti predsednikovo pozornost od te zamisli. Kljub opozorilom vojaških strokovnjakov, da bi takšna poteza pomenila kršitev mednarodnega prava, Trump od svojih namer ni odstopil. Dogajanje povzroča resno zaskrbljenost med evropskimi zavezniki in v okviru zveze NATO, saj bi agresija na avtonomno ozemlje Kraljevine Danske pomenila nepopravljiv razkol v severnoatlantskem zavezništvu. Vojaški poveljniki opozarjajo, da bi uresničitev takšnega »norega načrta« dejansko vodila v uničenje zavezništva in destabilizacijo celotne arktične regije. Diplomatski viri v Evropi z veliko mero negotovosti spremljajo Trumpove poteze, ki postajajo vse bolj nepredvidljive. Najnovejši ukazi so neposredno nadaljevanje Trumpove večletne obsedenosti z nakupom ali priključitvijo največjega otoka na svetu, ki ima zaradi taljenja ledu in strateških surovin vse večji geopolitični pomen. Čeprav so danski in grenlandski predstavniki že v preteklosti večkrat odločno zavrnili kakršno koli možnost prodaje otoka, se zdi, da se ameriška administracija pod Trumpovim vodstvom zdaj nagiba k uporabi vojaške sile, kar postavlja mednarodne odnose v povsem novo, nevarno obdobje.

Med protesti je bilo ubitih več deset ljudi, aretiranih pa več tisoč. Iransko obveščevalno ministrstvo poziva javnost k identifikaciji 'teroristov', tožilci pa grozijo s smrtnimi kaznimi. Število ubitih protestnikov naj bi preseglo sto, po nekaterih poročilih pa naj bi bilo ubitih že več sto protestnikov.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Oborožene sile Pakistana in Združenih držav Amerike so v petek, 9. januarja, v Nacionalnem protiterorističnem centru (NCTC) v Pabbiju začele 13. bilateralno vojaško vajo z nazivom Inspired Gambit 2026. Dvoteden dogodek je namenjen krepitvi operativnega sodelovanja in izmenjavi izkušenj na področju boja proti terorizmu. Na otvoritveni slovesnosti so predstavniki obeh vojsk poudarili pomen medsebojnega razumevanja pri reševanju sodobnih varnostnih izzivov. Vaja se osredotoča na izpopolnjevanje taktik, tehnik in postopkov, ki so ključni za učinkovito izvajanje protiterorističnih operacij. Poseben poudarek je namenjen strelskim veščinam v urbanem vojskovanju ter spoznavanju operativnih doktrin obeh držav. Po navedbah pakistanske vojaške službe za odnose z javnostmi (ISPR) so takšna usposabljanja vitalnega pomena za izboljšanje profesionalnih vojaških standardov. Sodelovanje med Islamabadom in Washingtonom v okviru vaje Inspired Gambit 2026 odraža zavezanost obeh držav k skupnim prizadevanjem za mir in stabilnost v regiji. Center v Pabbiju sicer služi kot osrednje prizorišče, kjer Pakistan redno izvaja usposabljanja tudi z drugimi mednarodnimi partnerji, vključno s Kitajsko, kar poudarja strateško vlogo te ustanove v širšem mednarodnem okviru.

Sirska obrambno ministrstvo je sporočilo o prekinitvi ognja v več soseskah Alepa po večdnevnih spopadih s kurdskimi borci, ki so zahtevali več deset mrtvih in ranjenih ter povzročili množično razseljevanje civilistov. Kljub prekinitvi ognja so kurdski borci zavrnili poziv k odhodu iz Alepa.

Po vojaški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura, so se pojavila poročila, da ZDA načrtujejo morebitno vojaško posredovanje v Iranu. Predsednik Trump je javno izjavil, da so ZDA pripravljene pomagati Irancem, ki si prizadevajo za svobodo, medtem ko v Iranu potekajo obsežni protivladni protesti. Trump je opozoril Iran pred uporabo sile proti protestnikom in nakazal, da bi ZDA lahko odgovorile na morebitno nasilje iranskih oblasti.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za časnik New York Times izjavil, da se pri sprejemanju zunanjepolitičnih odločitev čuti zavezanega izključno svoji vesti. Po njegovih besedah v mednarodnem pravu ne vidi avtoritete, ki bi morala usmerjati njegovo delovanje, temveč se zanaša na lastna moralna načela. Trump je poudaril, da je njegova moč v vlogi vrhovnega poveljnika ameriških oboroženih sil omejena zgolj z njegovo osebno etiko in ne z mednarodnimi pravnimi akti. Izjave predsednika Združenih držav Amerike nakazujejo na premik k izrazitemu unilateralizmu, kjer se osebna presoja voditelja postavlja nad uveljavljene globalne norme. Takšen pristop bi lahko pomenil odmik od tradicionalnih zavezništev in multilateralnih sporazumov, ki so desetletja predstavljali temelje mednarodnega reda. Njegova interpretacija pristojnosti vrhovnega poveljnika nakazuje na široko polje delovanja pri uporabi vojaške sile brez zunanjih pravnih omejitev. Kritiki in pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko takšno zanemarjanje mednarodnega prava povzročilo nestabilnost v globalnih odnosih. Trumpovo vztrajanje pri avtonomnem odločanju na podlagi lastne morale odpira vprašanja o prihodnji vlogi ZDA v mednarodnih organizacijah in spoštovanju konvencij, ki so bile ustanovljene prav z namenom preprečevanja samovoljnega delovanja velesil.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Bela hiša je sporočila, da Donald Trump in njegova ekipa preučujeta različne načine za pridobitev Grenlandije, pri čemer je uporaba ameriške vojske vedno ena izmed možnosti. Voditelji velikih evropskih sil in Kanade so izrazili podporo Grenlandiji in poudarili, da otok pripada svojemu narodu.

Ameriško obrambno ministrstvo in orožarsko podjetje Lockheed Martin sta 6. januarja 2026 napovedala prelomni okvirni sporazum, ki predvideva več kot trikratno povečanje letne proizvodnje raketnih prestreznikov PAC-3 Missile Segment Enhancement (MSE). Po navedbah podjetja se bo letna proizvodnja v naslednjih sedmih letih povečala s približno 600 na približno 2.000 raket. Dogovor je neposreden rezultat nove strategije Pentagona za preoblikovanje nabav, ki temelji na zagotavljanju dolgoročne gotovosti povpraševanja v zameno za hitrejšo dostavo in večja vlaganja v dobavno verigo. Novi model proizvodnje se odziva na vse večje svetovno povpraševanje po naprednih sistemih zračne in raketne obrambe, ki ga spodbujajo naraščajoče grožnje in potreba po zapolnitvi zalog tako v Združenih državah Amerike kot pri njihovih zaveznicah. Sporazum gradi na pogodbi iz septembra lani, ko je ameriška vojska podjetju Lockheed Martin dodelila 9,8 milijarde dolarjev za nakup skoraj 2.000 raket do konca proračunskega leta 2026. Pentagon s tem ukrepom poudarja pomen stabilizacije obrambne industrijske baze in skrajševanja dobavnih rokov za ključno oborožitev v času dolgotrajnih kriz.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Sin venezuelskega predsednika Nicolása Madura, Nicolás Ernesto Maduro Guerra, je v čustvenem televizijskem nagovoru stopil pred javnost po tem, ko so ameriške sile zajele njegovega očeta. Maduro Guerra, ki zaseda visoke položaje v venezuelski administraciji, je s solzami v očeh zagotovil, da domovina ostaja v varnih rokah, in očetu poslal sporočilo podpore. Do dogodka je prišlo v času izredne politične in vojaške napetosti v državi, ko so ameriške vojaške enote izvedle operacijo pridržanja venezuelskega voditelja. Dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnega spora med Caracasom in Washingtonom, ki Madura že dlje časa obtožuje nezakonitega prevzema oblasti in vpletenosti v organiziran kriminal. Mlajši Maduro je v govoru poudaril kontinuiteto režima in poskušal pomiriti privržence vladajoče socialistične stranke, medtem ko se v državi vrstijo ugibanja o prihodnji politični usmeritvi in morebitnih povračilnih ukrepih venezuelskih oboroženih sil.

Kubanske oblasti so spustile zastave v znak žalovanja za 32 varnostniki, ki naj bi umrli v ameriškem napadu v Venezueli. Kuba je potrdila, da so med žrtvami tudi pripadniki vojaškega in obveščevalnega osebja, kar kaže na pomembno vlogo kubanskih državljanov v Venezueli.

Vrednost delnic največjih kanadskih naftnih podjetij se je v začetku trgovanja znatno znižala, potem ko so ameriške vojaške sile čez konec tedna zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Na borzi v Torontu je podjetje Canadian Natural Resources Ltd. zabeležilo približno osemodstotni padec, pri čemer se je vrednost delnice znižala za 3,79 kanadskega dolarja na 43,33 dolarja. Podobno oster padec je doživelo podjetje Cenovus Energy Inc., katerega delnice so izgubile 8,7 odstotka vrednosti in padle na 21,97 dolarja. Dogodek je povzročil takojšen odziv na energetskih trgih, saj vlagatelji ocenjujejo posledice morebitne ponovne vključitve venezuelske nafte na svetovni trg po odstranitvi Madura z oblasti. Kanada, ki velja za eno ključnih izvoznic nafte, se sedaj sooča z negotovostjo glede prihodnjih cen surove nafte, saj bi stabilizacija razmer v Venezueli lahko povečala svetovno ponudbo in s tem dodatno pritisnila na cene energentov.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Po aretaciji Nicolása Madura je predsednik Trump napovedal, da bodo ZDA prevzele nadzor nad venezuelskimi naftnimi rezervami. Kitajsko zunanje ministrstvo se je odzvalo z obljubo o nadaljevanju sodelovanja z Venezuelo. Trump je zavrnil možnost skorajšnjih novih volitev v Venezueli. Medtem pa se je mreža levičarskih neprofitnih organizacij odzvala na Trumpovo interpretacijo racije na Maduro. Richard Haass iz Project Syndicate poudarja, da operacija aretacije Madura odraža Trumpovo doktrino, ki daje prednost ameriškim interesom na zahodni polobli.

Venezuelska vojska je v nedeljo uradno priznala podpredsednico Delcy Rodriguez za vršilko dolžnosti predsednice države. Odločitev je v imenu oboroženih sil sporočil obrambni minister, general Vladimir Padrino Lopez, ki je državljane pozval k nadaljevanju običajnih dejavnosti. Do zamenjave na vrhu države je prišlo po tem, ko so ameriške sile v okviru vojaške intervencije prijele dosedanjega predsednika Nicolása Madura in ga odpeljale na sojenje v Združene države Amerike. Ameriški predsednik Donald Trump je s to potezo napovedal novo zunanjepolitično doktrino, ki vključuje neposredno sodelovanje ZDA pri upravljanju Venezuele v prehodnem obdobju. Čeprav se je Trump v preteklosti izogibal politiki 'izgradnje držav' (state-building), napoveduje, da bodo ZDA začasno vodile državo, kar pomeni pomemben preokret v ameriški zunanji politiki. Kljub priznanju Rodriguezove s strani vojske je Trump novi vršilki dolžnosti že izrekel prve grožnje, kar stopnjuje napetosti v regiji.

V javnost so prišle podrobnosti o načrtovani ameriški vojaški operaciji z imenom "Popolna odločnost" (Absolute Resolve), katere cilj je bil zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Po poročanju časnika The New York Times so ameriški strategi prvotno predvideli izvedbo operacije v času božično-novoletnih praznikov. Glavni razlog za takšen časovni okvir je bila domneva, da bo venezuelska obramba v tem obdobju oslabljena, saj naj bi bili številni visoki vladni uradniki in pripadniki vojske na dopustih oziroma odsotni z dolžnosti. Načrt, ki ga je podpirala administracija takratnega predsednika Donalda Trumpa, je temeljil na taktični prednosti presenečenja v času, ko je pripravljenost venezuelskih sil običajno nižja. Dokumenti razkrivajo, da so Združene države Amerike resno preučevale možnosti za neposredno odstranitev Madura z oblasti, pri čemer so izkoriščale praznični čas kot ključni dejavnik za uspeh misije. Kljub podrobnemu načrtovanju operacija v takšni obliki ni bila izvedena, vendar razkritja osvetljujejo stopnjo pripravljenosti Washingtona na radikalne posege v latinskoameriški državi.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA je venezuelsko vrhovno sodišče imenovalo podpredsednico Delcy Rodriguez za začasno predsednico. Donald Trump je opozoril, da bo vsakršno nesodelovanje s strani Venezuele imelo hujše posledice kot pod Madurom. Pričakuje se, da se bo Maduro 5. junija prvič pojavil na sodišču v New Yorku, obramba pa se bo verjetno osredotočila na določene točke. Po aretaciji so se tako podporniki kot nasprotniki Madura zbrali na ulicah. Razkrito je, da je eden ključnih osumljencev, za katerega je razpisana nagrada v višini 780 milijonov dolarjev, še vedno na prostosti. Aretacija je sprožila vprašanja o prihodnosti 'čavizma' in stabilnosti oblasti v Venezueli.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v svojem zadnjem javnem nastopu ponovno ostro kritiziral način, na katerega so se ameriške sile leta 2021 umaknile iz Afganistana. Trump je zatrdil, da je v času svojega mandata obnovil ameriško vojsko, vendar je bil nato njen del po njegovih besedah na nerazumen način prepuščen Afganistanu. Po njegovem prepričanju je ta poteza povzročila, da so Združene države Amerike postale tarča posmeha po vsem svetu. Trumpove izjave se nanašajo na obsežno vojaško opremo, ki je po hitrem napredovanju talibanov in kolapsu afganistanske vlade ostala v državi. Kritika je uperjena predvsem proti trenutni administraciji predsednika Joeja Bidna, ki je nadzorovala končne faze umika. Nekdanji predsednik poudarja, da je bil proces izveden nestrokovno in da je resno škodoval ugledu države na mednarodnem prizorišču.

Nicolás Maduro je na sodišču v New Yorku zanikal obtožbe o trgovini s kokainom in izjavil, da je še vedno predsednik Venezuele. Na sojenju je bil pripeljan s helikopterjem in oklepnimi vozili, kar je pritegnilo veliko pozornosti. EU je dogajanje označila kot priložnost za Venezuelo, medtem ko je Macron kritiziral ameriško metodo. Trump je zagrozil novi voditeljici Venezuele, Kitajska pa je zahtevala Madurovo izpustitev. Kolumbijski predsednik je izdal nove ukaze vojakom. ZDA zanikajo, da so v vojni z Venezuelo. Spiegel je objavil oceno o mednarodnem pravu v povezavi z dogajanjem.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

V New Yorku se je začelo sojenje Nicolásu Maduru zaradi narkoterorizma. Maduro in njegova žena sta bila iz zapora prepeljana v sodno dvorano. V Caracasu so se v bližini predsedniške palače odvijali siloviti boji, nad njo pa so leteli droni. Venezuelsko tožilstvo je sprožilo preiskavo o smrtnih žrtvah ameriškega napada minuli konec tedna.

Ameriška vojska je izvedla operacijo v Venezueli, v kateri so vojaki zajeli in pridržali predsednika Nicolása Madura. Dogodek je sprožil buren mednarodni odziv in razpravo o morebitnih geopolitičnih posledicah, predvsem v povezavi s Kitajsko in Tajvanom. Kongresnik Don Bacon, član skupine prijateljev Tajvana v ameriškem predstavniškem domu, je ob aretaciji izrazil zaskrbljenost, da bi Peking lahko uporabil ta precedens za opravičevanje morebitne vojaške agresije na Tajvan. Kljub opozorilom nekaterih politikov je nekdanji uradnik Bele hiše Ryan Hass pozval k previdnosti pri vlečenju vzporednic med dogajanjem v Venezueli in razmerami v Tajvanski ožini. Poudaril je, da gre za specifičen primer, ki ga ne bi smeli neposredno primerjati z varnostnimi vprašanji v Aziji. Aretacija Madura sledi obdobju izjemno napetih odnosov med Washingtonom in Caracasom, pri čemer so ZDA Madura že dlje časa obravnavale kot nelegitimnega voditelja, vpletenega v trgovino z mamilom in druge kriminalne dejavnosti. Operacija predstavlja enega najdrznejših posegov ameriške vojske v Latinski Ameriki v zadnjih desetletjih.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške oborožene sile zajele v Caracasu in ju prepeljale iz države. Venezuelska vojska je Delcy Rodriguez priznala kot začasno predsednico. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da je prezgodaj govoriti o volitvah v Venezueli. Bela hiša je po zajetju Madura okrepila komunikacijo na družbenih omrežjih. Kitajski diplomat je obtožil ZDA, da delujejo kot svetovni sodnik z aretacijo Madura.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je potrdil, da je bil med vojaškim napadom na Venezuelo zadet ameriški helikopter. Po uradnih navedbah sta bila v incidentu ranjena dva ameriška vojska, vendar podrobnosti o njunem zdravstvenem stanju niso bile takoj razkrite. Kljub poškodbam se je plovilo uspelo varno vrniti v bazo. Napad predstavlja neposredno stopnjevanje vojaških napetosti med Washingtonom in Caracasom. Ameriška administracija podrobnejših informacij o naravi operacije še ni podala, so pa dogodki sprožili mednarodno zaskrbljenost glede nadaljnje destabilizacije regije. Gre za enega redkih primerov neposrednega vojaškega trka, v katerega so vključene ameriške zračne sile nad venezuelskim ozemljem.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so posebne enote vojske Združenih držav Amerike v odmevni operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Po poročanju ameriških medijev sta oba trenutno na poti v New York, kjer bosta predvidoma predana pravosodnim organom. Trump je ob tem objavil fotografije operacije in zajetega Madura na krovu ameriškega plovila, kar je označil za zgodovinski uspeh svoje administracije v boju proti narkoterorizmu. Predsednik Trump je v televizijskem nagovoru poudaril, da bodo ZDA neposredno sodelovale pri določanju prihodnosti Venezuele po padcu Madurovega režima. Operacijo je v živo spremljal iz posebnega operativnega centra, kjer je s svojo ekipo nadzoroval potek akcije. Trump je ob tem ostro kritiziral tudi mehiško vlado in predsednico, češ da so nedejavni v boju proti mogočnim narkokartelom, ki po njegovem mnenju dejansko obvladujejo Mehiko namesto izvoljenih oblasti. Dogodek pomeni drastično stopnjevanje ameriške zunanje politike v Latinski Ameriki.

Ameriška zvezna uprava za letalstvo (FAA) je ponovno odprla zračni prostor nad Karibi po napadu ZDA na Venezuelo.

Po Trumpovem posredovanju v Venezueli se je cena bitcoina dvignila proti 93.000 dolarjem, saj je Trump opozoril Kolumbijo in Mehiko. Kritiki so opazili Trumpovo zaspanost med tiskovno konferenco o napadu. Intervencija je sprožila razpravo o spremembi režima v Veliki Britaniji, pri čemer nekateri mediji kritizirajo poročanje BBC in Guardiana. Trumpova izjava o "vodenju" Venezuele s strani ZDA je spodbudila zanimanje ameriških energetskih podjetij, kot je Chevron. Uvedba izraza "Donroejeva doktrina" za upravičevanje invazije pa je sprožila zaskrbljenost med zavezniki.

Ameriški senator Mike Lee je po pogovoru z državnim sekretarjem Marcom Rubiom sporočil, da Združene države Amerike po aretaciji Nicolása Madura ne načrtujejo nadaljnjih vojaških akcij ali napadov v Venezueli. Lee je v soboto, 3. januarja 2026, prek družbenega omrežja X pojasnil, da so Madura pridržali ameriški vojaki z namenom njegove privedbe pred sodišče in kazenskega pregona v ZDA. Državni sekretar Rubio po Leejevih navedbah ne pričakuje stopnjevanja sovražnosti ali novih udarov na venezuelsko ozemlje. Razvoj dogodkov sledi dramatični operaciji, ki je privedla do padca oziroma zajetja dolgoletnega voditelja države. Ameriška administracija se zdaj očitno osredotoča na pravne postopke proti Maduru, medtem ko se razmere na terenu v Venezueli po poročilih ameriških uradnikov umirjajo brez potrebe po dodatnem vojaškem posredovanju.

Ameriška vojska je v seriji intenzivnih letalskih napadov na venezuelsko prestolnico Caracas ciljala in zadela tamkajšnjo vojaško letalsko bazo La Carlota. Operacija je po dostopnih informacijah povzročila znatno materialno škodo na ključni vojaški infrastrukturi države. Posnetki z mesta dogodka potrjujejo, da je bil v napadu popolnoma uničen vsaj en protiletalski raketni sistem zemlja-zrak tipa BUK-M2E, ki ga uporablja venezuelska vojska. Napad predstavlja stopnjevanje napetosti med državama, pri čemer so bile ameriške sile usmerjene v nevtralizacijo venezuelskih obrambnih zmogljivosti v samem središču prestolnice. Za zdaj uradni viri niso poročali o morebitnih žrtvah med vojaškim osebjem ali civilnim prebivalstvom, prav tako pa še ni uradne potrditve o širšem obsegu škode na letališču La Carlota, ki velja za eno strateško najpomembnejših točk v Caracasu. Venezuelska stran se na napad še ni uradno odzvala z obsežnejšim poročilom o stanju svoje zračne obrambe po incidentu.

Po aretaciji Nicolása Madura so v ZDA sprožili pravna vprašanja glede zakonitosti ameriških dejanj in nadzora nad Venezuelo. Maduro in njegova žena Cilia Flores sta bila obtožena zarote pri uvozu kokaina. Venezuelci na Floridi so proslavljali Madurovo odstranitev. Trump je izjavil, da bodo ZDA prevzele venezuelsko nafto, kar je sprožilo kritike o ozadju vojne proti drogam, saj pravne podlage za to ne obstajajo. Ob aretaciji je bil Maduro posnet pred kamero agencije DEA.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto sporočil, da je vojska Združenih držav Amerike v obsežni operaciji zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Operacija se je začela z nizom letalskih napadov na prestolnico Caracas in njeno okolico, kar je povzročilo obsežne eksplozije in popoln izpad električne energije v mestu. Po poročanju tujih medijev so ameriške sile poleg Madura pridržale tudi njegovo soprogo Cilio Flores, oba pa sta bila nemudoma prepeljana na ozemlje Združenih držav Amerike. Napad se je zgodil po večmesečnih stopnjevanih napetostih med Washingtonom in Caracasom, pri čemer so ZDA napade utemeljile s prizadevanji za spremembo režima in bojem proti trgovini z drogami. Vojaška intervencija je bila osredotočena na ključne točke v Caracasu in treh sosednjih zveznih državah, s čimer so ameriške sile paralizirale obrambne zmogljivosti države. Iz Venezuele za zdaj ni uradnih odzivov o stanju v državi ali morebitnem odporu preostalih vladnih struktur.

Venezuelsko prestolnico Caracas so stresle silovite eksplozije, ki so bile po poročanju lokalnih medijev posledica zračnih napadov ameriške vojske. Ameriški predsednik Donald Trump je kmalu zatem uradno potrdil, da so ameriške sile v okviru "briljantne operacije" zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga odpeljale iz države. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se stopnjevale zaradi obtožb o vpletenosti Madurovega režima v trgovino z drogami in zatiranje demokratičnih procesov. Maduro je pred zajetjem svoje privržence pozval k splošni mobilizaciji za obrambo države pred ameriško agresijo, vendar se zdi, da so ameriške sile s hitrim in koordiniranim napadom ohromile venezuelski obrambni sistem. Operacija, ki je še vedno zavita v nekatere protislovne informacije glede natančnega poteka, je že sprožila globoke politične premike v latinskoameriški regiji. Medtem ko Washington poudarja nujnost boja proti narkoterorizmu, kritiki operacijo označujejo za kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Razmere v Caracasu ostajajo negotove, saj poročila o eksplozijah in spopadih še vedno prihajajo iz različnih delov mesta.

Namestnik ameriškega državnega sekretarja Christopher Landau je po zajetju venezuelskega voditelja Nicolasa Madura s strani ameriške vojske napovedal, da bo nekdanji predsednik stopil pred sodišče zaradi domnevnih zločinov. Landau je dogajanje označil za začetek nove dobe za Venezuelo in poudaril, da je obdobje tiranije končano. Po njegovih besedah se za državo začenja novo obdobje, v katerem bo Maduro odgovarjal za svoja dejanja. Ameriška diplomacija je poudarila, da Madurov odhod z oblasti predstavlja ključen premik v regiji, ki bo Venezueli omogočil demokratično obnovo. Landau je v objavi na družbenem omrežju X izpostavil, da je pravica končno zadoščena, saj bo tiran moral odgovarjati pred sodnim sistemom. Podrobnosti o tem, kje in kdaj se bo proces začel, za zdaj ostajajo neznane, vendar ZDA napovedujejo strog pravni postopek.

Med ameriško vojaško operacijo za zajetje Nicolása Madura je umrlo najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti in vojaki. Maduro je bil pripeljan v Združene države, kjer naj bi mu sodili. Venezuelska skupnost na južni Floridi je proslavljala strmoglavljenje Madura.

Po eksplozijah v Caracasu in drugih venezuelskih mestih je venezuelska vlada obtožila Združene države Amerike napadov na civilne in vojaške cilje ter razglasila izredne razmere. Ameriški mediji so poročali, da je ameriška vojska izvedla vrsto udarov na Caracas. Incident se je zgodil v času, ko je ameriška vojska že ciljala domnevne tihotapske čolne z drogami, Venezuela pa je izrazila pripravljenost na pogajanja z ZDA o sporazumu za boj proti trgovini z drogami.

Ameriška obalna straža je sporočila, da je prekinila iskanje ljudi, ki so bili v vodi po ameriških napadih na domnevne tihotapske čolne v vzhodnem Tihem oceanu. Iskanje je bilo ustavljeno nekaj dni po tem, ko je ameriška vojska sporočila, da je izvedla napade.

Ameriška obalna straža je v petek nadaljevala obsežno iskalno akcijo v vzhodnem Tihem oceanu, kjer iščejo osebe, ki so skočile z domnevnih tihotapskih plovil med napadi ameriške vojske. Vojaške operacije, ki so se odvile v začetku tedna, so bile usmerjene proti čolnom, ki naj bi se uporabljali za transport prepovedanih drog. Čeprav iskanje poteka že več dni, so možnosti za preživetje pogrešanih oseb po navedbah uradnih organov vse manjše. Iskalna akcija se je začela v torek popoldne, ko je vojska obalno stražo obvestila o preživelih v vodi. Trenutni incident je del širše in okrepljene kampanje administracije predsednika Donalda Trumpa proti mednarodnim mamilarskim kartelom v regiji. Do zdaj so potrdili več smrtnih žrtev, število pogrešanih pa ostaja neznano, saj so nekateri posamezniki skočili v morje med samimi napadi na plovila v gibanju.

V Iranu so se protesti zaradi visokih življenjskih stroškov zaostrili, prišlo je do spopadov med protestniki in varnostnimi silami v več mestih. Poročajo o najmanj šestih ali sedmih smrtnih žrtvah med protestniki in enem pripadniku varnostnih sil. Vlada je odredila zaprtje države, kar je dodatno poglobilo gospodarsko in politično krizo. Protesti so se razširili v ruralna območja Irana, nezadovoljstvo pa je povezano z gospodarskimi težavami in izgubo vrednosti iranske valute.

Ameriška vojska je v najnovejšem operativnem posegu v vodah blizu Kolumbije in Venezuele uničila dve domnevni tihotapski plovili, pri čemer je bilo ubitih pet oseb. Gre za drugi tovrstni napad v zadnjih dveh dneh, ki se odvija v okviru okrepljene kampanje za boj proti trgovini z drogami v regiji. Po navedbah ameriških uradnikov so te dejavnosti usmerjene v prekinitev logističnih poti narkokartelov in hkrati služijo kot sredstvo pritiska na venezuelsko vlado pod vodstvom Nicolása Madura. Operacija poudarja stopnjevanje vojaške prisotnosti Združenih držav Amerike v karibskem bazenu, kjer ameriške sile izvajajo nadzor nad pomorskimi potmi. Incidenti s smrtnimi izidm so v okviru protidrogovnih operacij redkejši, vendar Washington opravičuje uporabo sile z nujnostjo zajezitve mednarodnega kriminala. Identiteta ubitih oseb še ni bila uradno potrjena, prav tako pa venezuelska stran dogodka še ni podrobneje komentirala. Takšni napadi dodatno zaostrujejo že tako napete odnose med Washingtonom in Caracasom, saj slednji pogosto obtožuje ZDA kršenja suverenosti v regiji.

Ameriško južno poveljstvo (SOUTHCOM) je sporočilo, da je vojska v zadnjih dveh dneh izvedla niz letalskih napadov na pet plovil, ki so bila domnevno vključena v mednarodno trgovino z drogami. V operacijah je bilo ubitih osem oseb, medtem ko so nekateri osumljenci skočili v morje in bi lahko preživeli. Napadi so del okrepljenih prizadevanj Združenih držav Amerike za preprečevanje dejavnosti narkoterorizma v njihovem odgovornem območju. Prvi del operacije se je odvil v sredo, ko sta bili zadeti dve plovili, pri čemer je na enem umrlo tri, na drugem pa dve osebi. Skupno je ameriška vojska v dveh dneh ciljala pet plovil. Točna lokacija napadov ostaja nejasna, vendar so se operacije odvile v okviru pristojnosti južnega poveljstva, ki pokriva Latinsko Ameriko in Karibe. Ti dogodki predstavljajo neposredno nadaljevanje operacije Južna sulica, v kateri ameriške sile uporabljajo smrtonosno silo proti logističnim kanalom kartelov.

Ameriške vojaške sile so v sredo v okviru operacije Lanza del Sur uničile tri čolne, ki naj bi bili vpleteni v trgovino z drogami v bližini obal Venezuele in Kolumbije. Po uradnih podatkih ameriške vojske so v napadu umrle najmanj tri osebe. Operacija je bila izvedena kot del širših prizadevanj Bele hiše za boj proti mednarodnemu tihotapljenju mamil v karibskih in pacifiških vodah. Akcija pa nima zgolj varnostne komponente, temveč tudi izrazito politično ozadje. Bela hiša je potrdila, da je namen tovrstnih vojaških dejavnosti v regiji tudi stopnjevanje pritiska na venezuelsko vlado pod vodstvom predsednika Nicolása Madura. ZDA si s tem prizadevajo za njegovo odstranitev s oblasti, medtem ko obtožujejo njegov režim neposrednega sodelovanja pri razpečevanju prepovedanih substanc v regiji.

Zaradi Trumpove "topnjaške diplomacije" v Karibskem morju je prišlo do močnega padca venezuelske proizvodnje nafte. Predsednik Maduro je izjavil, da je njegova vlada pripravljena z ZDA razpravljati o sporazumu za preprečevanje trgovine z drogami in da je imel z Donaldom Trumpom en sam pogovor. Izrazil je pripravljenost sprejeti ameriške naložbe v venezuelski naftni sektor in sodelovati v boju proti...

Ameriška vojska je v novih napadih na domnevna tihotapska plovila ubila še osem ljudi, s čimer se je število smrtnih žrtev v ameriški kampanji proti trgovcem z mamili povečalo na najmanj enajst. V zadnjih dveh dneh je ameriška vojska napadla pet dodatnih plovil, od septembra pa najmanj 30 plovil v Karibskem morju in vzhodnem Pacifiku. Ameriška obalna straža je bila pozvana k iskanju morebitnih preživelih, poteza, ki sledi kritikam zaradi ravnanja s preživelimi v prejšnjih napadih.

Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so Združene države izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele predsednika Nicolása Madura ter njegovo ženo. Pred tem naj bi po Trumpovih besedah potekalo veliko načrtovanja. Ameriški senator Mike Lee je navedel, da je bil Maduro pridržan s strani vojaških sil zaradi sodnih postopkov na podlagi obtožb, vloženih proti njemu v Združenih državah. V Caracasu je prišlo do več eksplozij. Vendar pa nekateri viri navajajo, da gre za napad ZDA na Venezuelo.

Ameriška vojska je v novih napadih na plovila, osumljena tihotapljenja drog, ubila najmanj osem ljudi. Rusija je protestirala pri ZDA zaradi zasledovanja venezuelske naftne tankerje Bella 1. Predsednik Venezuele Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost na pogajanja z ZDA o boju proti trgovini z drogami, vendar se ni odzval na poročila o napadu CIE z dronom v Venezueli.