Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je v prestolnici Caracas in okoliških zveznih državah razglasil izredno stanje po nizu močnih eksplozij, ki so pretresle državo. Po navedbah lokalnih oblasti in poročanju tiskovne agencije Associated Press je bilo v glavnem mestu slišati najmanj sedem eksplozij, medtem ko so nad mestom v nizkem letu krožila letala. Napadi so bili usmerjeni predvsem na vojaške objekte v zveznih državah Caracas, Miranda, Aragua in La Guaira. Venezuelska vlada je dogodke označila za neposredno vojno agresijo s strani Združenih držav Amerike. Čeprav podrobnosti o žrtvah še niso znane, so vladni predstavniki sporočili, da so napadi povzročili znatno škodo na ključni vojaški infrastrukturi. Madurov režim se je na dogajanje odzval z mobilizacijo varnostnih sil in uvedbo izrednih ukrepov za zagotavljanje nacionalne varnosti, medtem ko razmere v državi ostajajo izjemno napete.

Venezuelsko prestolnico Caracas je pretreslo več eksplozij, potem ko je vojska Združenih držav Amerike sprožila napade na strateške cilje v državi. Gre za dramatično zaostritev napetosti med državama, ki sledi tednom obtožb o kopičenju vojaških sil v Karibskem morju. Ameriško ministrstvo za obrambo je operacije potrdilo, vendar podrobnejših informacij o specifičnih ciljih ali morebitnih žrtvah še niso podali. Napadi so se zgodili v času, ko je Venezuela že dlje časa opozarjala na možnost oboroženega posredovanja in iskala diplomatsko zaščito pri Varnostnem svetu Združenih narodov. Razmere v regiji ostajajo nestabilne, saj Washington že vrsto let izvaja pritisk na režim Nicolása Madura, vključno z gospodarskimi sankcijami in podporo opoziciji. Trenutno vojaško posredovanje predstavlja enega najresnejših incidentov v sodobni zgodovini odnosov med državama, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za svetovni naftni trg in regionalno varnost.

Združene države Amerike so v sobotnih jutranjih urah izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, ki je vključeval eksplozije na vsaj sedmih lokacijah v prestolnici Caracas. Po navedbah ameriških medijev je napade osebno odobril predsednik Donald Trump, kar so kasneje potrdili tudi nekateri viri znotraj ameriške administracije, ki navajajo, da je bil cilj operacije prijetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Slednji je v televizijskem nagovoru nemudoma razglasil izredno stanje in splošno mobilizacijo prebivalstva, pri čemer je poudaril, da država prehaja v fazo neposrednega oboroženega spopada. Napadi so povzročili obsežno uničenje infrastrukture v Caracasu, venezuelska vlada pa je dejanja Washingtona označila za "težak vojaški napad" na suverenost države. Medtem ko Pentagon in Bela hiša sprva nista podala uradnih izjav, so poročila danske tiskovne agencije in ameriške mreže CBS potrdila, da so bile operacije usmerjene neposredno proti vrhu venezuelske oblasti. Maduro je vse obrambne sile pozval k takojšnji namestitvi po celotnem ozemlju države, da bi preprečili nadaljnjo agresijo in morebitno tujo okupacijo. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, saj gre za najresnejšo stopnjevanje konfliktov med državama v zadnjih desetletjih.

V venezuelski prestolnici Caracas so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, odjeknile močne eksplozije, ki so jih spremljali zvoki nizko letečih letal. Priče in novinarji na terenu poročajo o velikih požarih in gostem dimu v južnih ter vzhodnih predelih mesta, natančna lokacija in obseg škode pa še nista uradno potrjena. Incident se je zgodil le nekaj dni po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump javno napovedal možnost kopenskih napadov na Venezuelo in opozoril predsednika Nicolása Madura, da so njegovi dnevi na oblasti šteti. Eksplozije so stopnjevale že tako izjemno napete odnose med državama, saj so ZDA v Karibsko morje že pred tem napotile močno vojaško floto. Trumpova administracija svoja dejanja opravičuje kot del protinarkotične operacije, v okviru katere naj bi ameriške sile v ponedeljek že uničile obalno infrastrukturo, ki so jo uporabljali tihotapci drog. Venezuelska vlada pod vodstvom Madura te operacije označuje za neposredno agresijo in poskus prevzema nadzora nad državnimi naravnimi viri, vključno z nafto. Razmere v regiji so na robu oboroženega spopada, medtem ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje v Caracasu.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je razglasil izredno stanje v državi, potem ko so prestolnico Caracas v soboto, 3. januarja, pretresle eksplozije. Madurova vlada je dogodke označila za neposredno vojaško agresijo Združenih držav Amerike in uvedla ukrepe za zaščito nacionalne suverenosti. Kljub stopnjevanju napetosti in obtožbam o ameriškem vmešavanju v notranje zadeve države je Maduro izrazil pripravljenost na pogovore z Washingtonom glede boja proti trgovini z drogami, vendar je poudaril, da morajo biti ti pogovori resni in spoštljivi. Napadi na Caracas predstavljajo vrhunec večmesečnih napetosti med državama, ki so se zaostrile po vrsti ameriških vojaških operacij v bližini venezuelske obale in napadih z brezpilotnimi letali na kopensko infrastrukturo konec decembra. Odločitev o razglasitvi izrednih razmer prihaja v času, ko se Venezuela spopada s hudimi gospodarskimi pritiski in mednarodno izolacijo, ki jo še dodatno stopnjujejo nove sankcije ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa. Maduro je ob tem ponovno pozval k mednarodnemu ukrepanju proti tistemu, kar opisuje kot imperialistično agresijo, ki ogroža mir v celotni regiji Latinske Amerike.

Po poročanju ameriškega časnika New York Times, ki se sklicuje na vire v vladnih krogih, trenutno bivališče venezuelskega predsednika Nicolása Madura ostaja neznano. Informacija prihaja neposredno po začetku ameriške vojaške operacije v prestolnici Caracas, kjer so Združene države Amerike izvedle ciljne zračne napade. Čeprav lokacija predsednika ni jasna, so viri potrdili, da se del njegove ožje ekipe in tesnih sodelavcev trenutno nahaja na varnem. Operacija je sprožila številna ugibanja o usodi venezuelskega vodstva in prihodnji stabilnosti države. Poročila navajajo, da so ameriške sile izvedle napade na strateške cilje v prestolnici, kar je povzročilo kaos v vladnih strukturah. Medtem ko svetovna javnost čaka na uradne izjave iz Caracasa ali Washingtona, ostaja situacija na terenu napeta, saj odsotnost Madura v javnosti odpira vprašanja o morebitnem prenosu oblasti ali poskusih reorganizacije režima v ilegali.

Iz venezuelske prestolnice Caracas so danes poročali o več močnih eksplozijah in preletih letal, ki so vznemirili prebivalce okoli druge ure zjutraj po lokalnem času. Incident se je zgodil v času zaostrenih odnosov med državama, potem ko je predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump napovedal možnost vojaškega posredovanja v Venezueli. Napetosti so se stopnjevale po sprožitvi obsežne ameriške pomorske operacije v karibskem morju, ki je bila uradno usmerjena proti mednarodnim tihotapcem mamil. Ameriška administracija je pred dogodki jasno opozorila venezuelsko vodstvo, da ne izključuje kopenske invazije, če se dejavnosti, ki jih Washington označuje za kriminalne, ne bodo prenehale. Čeprav podrobnosti o naravi eksplozij in izvoru letal še niso uradno potrjene s strani neodvisnih opazovalcev, očividci poročajo o znatnem nemiru v prestolnici. Gre za neposredno stopnjevanje pritiska na režim v Caracasu, ki se že dalj časa spopada z mednarodno izolacijo in gospodarsko krizo.

V venezuelski prestolnici Caracas je v zgodnjih jutranjih urah odjeknilo več eksplozij, ki so povzročile preplah med prebivalstvom in izpade električne energije v več delih mesta. Po poročanju lokalnih virov so prestolnico v nizkem letu preletavala neidentificirana letala, kar je sprožilo ugibanja o morebitnem vojaškem posredovanju ali notranjem uporu. Vzrok za eksplozije in izvor letal uradno še nista potrjena, prav tako ni informacij o morebitnih žrtvah ali obsegu gmotne škode. Združene države Amerike se na dogajanje v Venezueli še niso uradno odzvale, čeprav nekateri analitiki namigujejo na možnost zunanjega vmešavanja. Razmere v državi ostajajo napete, saj se Venezuela že dlje časa spopada s politično nestabilnostjo in gospodarsko krizo. Lokalni organi pregona in vojska so na območjih eksplozij poostrili varnostne ukrepe, prebivalce pa pozivajo k previdnosti, medtem ko se energetska podjetja trudijo vzpostaviti oskrbo z elektriko v prizadetih četrtih.

Ameriški mediji poročajo, da so Združene države Amerike izvedle letalske napade na Caracas, pri čemer so ciljale vojaške objekte. Predsednik Trump je potrdil, da je bil Nicolás Maduro zajet in odpeljan iz države. Venezuela je razglasila izredno stanje.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so ameriške sile v obsežni operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale iz države. Trump je novico objavil na svojem družbenem omrežju Truth Social po zračnih napadih v Caracasu.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so Združene države izvedle obsežne napade na Venezuelo in zajele predsednika Nicolása Madura skupaj z njegovo soprogo, nakar so ju prepeljale iz države. Vlada Venezuele zahteva dokaz, da sta Maduro in njegova žena živa. Iz Karakasa poročajo o eksplozijah.

Po eksplozijah v Caracasu je predsednik Maduro razglasil izredno stanje in obtožil ZDA vojaške agresije z namenom prevzema venezuelske nafte in mineralov. Trump je izjavil, da so Madura in njegovo ženo aretirali in ju odpeljali iz države, kar pa venezuelska vlada ne more potrditi in zahteva dokaz, da sta živa.

Združene države Amerike so izvedle zračne napade na kompleks Cuartel de la Montaña v venezuelski prestolnici Caracas, kjer počivajo posmrtni ostanki nekdanjega predsednika Huga Cháveza. Po poročanju lokalnih medijev je bila stavba, ki je nekoč služila kot vojaški muzej, po Chávezovi smrti preurejena v njegov mavzolej in velja za pomemben simbol venezuelskega političnega režima. Napad na objekt, ki ima za državo velik kulturni in politični pomen, predstavlja resno zaostritev napetosti med državama. Operacija je bila usmerjena neposredno v kompleks v Caracasu, vendar podrobnosti o morebitnih žrtvah ali natančnem obsegu materialne škode na sami grobnici še niso v celoti potrjene. Venezuelski uradniki so dejanje označili za neposreden napad na državno suverenost in zgodovinski spomin naroda. Ameriška stran uradnih razlogov za izbiro tarče, ki je bila v preteklosti vojaški objekt, še ni podrobneje pojasnila. Incident bi lahko sprožil nove nemire v regiji in dodatno poslabšal že tako zaostrene diplomatske odnose med Washingtonom in Caracasom.

Venezuelsko prestolnico Caracas je v zgodnjih jutranjih urah pretresla serija močnih eksplozij, ki so odjeknile na več lokacijah po mestu. Nad prestolnico so se začeli dvigovati gosti oblaki dima, kar je povzročilo preplah med lokalnim prebivalstvom. Čeprav natančen vzrok za eksplozije še ni uradno potrjen, so venezuelske oblasti dogajanje že označile za resno vojaško agresijo s strani Združenih držav Amerike. Vlada v Caracasu je ostro obsodila incident in ga označila za neposreden napad na suverenost države. Na terenu so trenutno reševalne službe in varnostne sile, ki poskušajo omejiti škodo in ugotoviti število morebitnih žrtev. Medtem ko Washington uradnih obtožb še ni komentiral, so razmere v mestu napete, prebivalce pa pozivajo k previdnosti, saj vzroki in obseg škode na kritični infrastrukturi ostajajo predmet preiskave.

Ameriški predsednik Donald Trump je ukazal izvedbo vojaških napadov na cilje znotraj venezuelskega ozemlja, vključno z večjimi vojaškimi objekti. Po poročanju ameriške mreže CBS News, ki se sklicuje na vire v administraciji, je bila odločitev o napadih sprejeta že pred dnevi, vendar so se nekatere detonacije v glavnem mestu Caracas zvrstile šele v zadnjih urah. Med tarčami naj bi bil tudi Fuerte Tiuna, osrednje vojaško oporišče v državi, kjer so očividci poročali o močnih eksplozijah. Napadi pomenijo drastično stopnjevanje ameriškega vojaškega posredovanja v Južni Ameriki. Predsednik Trump je v preteklih mesecih večkrat opozoril na možnost tovrstnih ukrepov kot del strategije proti vladi Nicolása Madura in delovanju narkokartelov na tem območju. Venezuelski uradniki in prebivalci prestolnice so prek družbenih omrežij potrdili več zaporednih eksplozij, medtem ko se napetosti med Washingtonom in Caracasom hitro bližajo točki neposrednega vojaškega konflikta širših razsežnosti.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v soboto ostro obsodil raketne napade na venezuelsko prestolnico Caracas. Po poročanju o močnih eksplozijah in detonacijah, ki so v zgodnjih jutranjih urah odjeknile na več koncih mesta, je Petro prek družbenega omrežja X svetovno javnost opozoril na neposreden napad na Venezuelo. Zaradi zaostritve razmer in domnevnega obstreljevanja z raketami je kolumbijski voditelj zahteval takojšnje in nujno zasedanje Organizacije združenih narodov (OZN) ter Organizacije ameriških držav (OEA). Incident se je zgodil v obdobju izjemno visokih napetosti med Venezuelo in Združenimi državami Amerike, kar dodatno povečuje tveganje za širši regionalni konflikt. Petro je poudaril, da so razmere kritične, in pozval mednarodno skupnost k hitremu ukrepanju, da se prepreči nadaljnje nasilje. Čeprav podrobnosti o izvoru raket in obsegu škode še niso popolnoma potrjene, so navedbe o bombnem napadu na glavno mesto sosednje države povzročile preplah v celotni latinskoameriški regiji.

V glavnem mestu Venezuele, Caracasu, je v noči s petka na soboto odjeknilo več močnih eksplozij, ki so povzročile preplah med prebivalstvom. Poročila navajajo, da je v eni izmed ključnih vojaških baz v prestolnici prišlo do izpada električne energije, nad mestom pa so opazili prelete vojaških letal. Na ulice so bila napotena oklepna vozila, ki so bila opažena predvsem v bližini predsedniške palače Miraflores, kjer se nahaja rezidenca predsednika Nicolása Madura. Po poročanju tujih dopisnikov so se v mestu oglasile sirene, varnostne razmere pa ostajajo izredno napete. Kljub vidnim premikom vojaških sil in poročilom o eksplozijah se venezuelske oblasti za zdaj še niso uradno odzvale na dogajanje. Informacije o morebitnih žrtvah ali natančnem vzroku eksplozij še niso potrjene, dogajanje pa spremljajo številni neformalni posnetki na družbenih omrežjih, ki prikazujejo vojaško prisotnost na mestnih ulicah.

Venezuelska vlada je po bombnih napadih na Caracas in druge države uradno obtožila Združene države Amerike vojaške agresije in kršitve mednarodnega prava, ter razglasila izredno stanje. Javier Milei naj bi pozdravil agresijo ZDA in zajetje Madura.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je razglasil izredno stanje v državi, potem ko so Združene države Amerike v začetku januarja 2026 izvedle vrsto zračnih in kopenskih napadov na prestolnico Caracas ter druge strateške regije. Po ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa so ameriške sile napadle venezuelsko vojaško infrastrukturo in pristaniške objekte, kar je povzročilo obsežne eksplozije in požare, ki so jih opazili tudi prebivalci prestolnice. Venezuelsko zunanje ministrstvo je napade označilo za agresijo na civilne in vojaške objekte v več zveznih državah. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale že v preteklem letu. Zaradi napadov so številni prebivalci Caracasa v strahu zapustili svoje domove in se zatekli na ulice. Madurova vlada je napade ostro obsodila in zavrnila dejanja Washingtona kot kršitev suverenosti, medtem ko razglasitev izrednega stanja varnostnim silam podeljuje razširjena pooblastila za delovanje v kriznih razmerah. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja razmere, saj neposreden vojaški poseg ZDA v latinskoameriški državi pomeni drastično zaostritev geopolitične situacije v regiji.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je ukazal vojaške napade na cilje v Venezueli, kar je povzročilo serijo eksplozij v prestolnici Caracas in več drugih zveznih državah. Po poročanju ameriških uradnikov so bili tarča napadov vojaški objekti in infrastruktura, povezana z domnevnim mrežami za tihotapljenje mamil. Napadi so se začeli v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja, ko so prebivalci Caracasa poročali o najmanj sedmih močnih eksplozijah, ki so povzročile tudi izpade električne energije v delih mesta. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je na operacijo odzval z razglasitvijo izrednih razmer v državi in obsodbo dejanj kot neposredne ameriške vojaške agresije. Poleg prestolnice so bili napadi usmerjeni tudi na cilje v zveznih državah Miranda, Aragua in La Guaira. Medtem ko Pentagon in Bela hiša uradnih podrobnosti o operaciji še nista v celoti razkrila, so viri blizu administracije potrdili, da je bil ukaz izdan po Trumpovih večkratnih opozorilih o ukrepanju proti narkoterorizmu. Venezuelska vlada trdi, da so bili zadeti tudi civilni objekti, in poziva mednarodno skupnost k obsodbi ameriškega posredovanja.

V glavnem mestu Venezuele, Caracasu, so v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja odjeknile močne eksplozije, ki so jih spremljali preleti vojaških letal. Prebivalci so o pokih poročali okoli druge ure zjutraj po lokalnem času, hkrati pa je v več delih mesta prišlo do izpadov električne energije. Incident se je zgodil v obdobju močno zaostrenih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike, potem ko je novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump državi grozil z vojaškimi ukrepi. Čeprav so se v javnosti in na družbenih omrežjih takoj pojavila ugibanja o morebitnem ameriškem posredovanju, uradni viri iz Washingtona vpletenosti niso potrdili. Venezuelske oblasti se na dogodke še niso uradno odzvale, prav tako ni podatkov o morebitnih žrtvah ali materialni škodi v neposredni bližini eksplozij. Dogajanje v Caracasu ostaja nejasno, medtem ko mednarodna javnost pozorno spremlja razmere zaradi strateškega pomena države in tveganja za širši regionalni konflikt.

Rusko zunanje ministrstvo je pozvalo k takojšnji seji Varnostnega sveta Združenih narodov po napadu na Venezuelo in napovedalo uradno izjavo. Rusko veleposlaništvo v Caracasu je sporočilo, da ni podatkov o žrtvah ali poškodovanih ruskih državljanih.

Med Washingtonom in Caracasom je prišlo do nevarnega stopnjevanja napetosti, ki se je sprevrglo v ameriške napade na cilje v Venezueli. Čeprav se spor na prvi pogled osredotoča na vprašanje trgovine z drogami, so vzroki za konflikt precej globlji in kompleksnejši. Ameriška administracija je svoje ukrepe utemeljila z bojem proti narkokartelom, vendar gre po mnenju analitikov za širše geopolitično vprašanje in poskus destabilizacije režima v Caracasu. Gre za eno najresnejših neposrednih konfrontacij med državama v zadnjih letih, kar bi lahko močno vplivalo na stabilnost v Latinski Ameriki. Operacije so bile usmerjene v ključne točke, ki jih ameriška stran povezuje z nelegalno trgovino, medtem ko venezuelske oblasti dogajanje označujejo za agresijo na suverenost države. Razmere ostajajo napete, mednarodna skupnost pa s strahom spremlja morebitne nadaljnje premike vojaških sil v regiji. Konflikt ima globoke korenine v dolgoletnih ideoloških razhajanjih in gospodarskih sankcijah, ki jih Združene države Amerike izvajajo proti Venezueli.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v zgodnjih sobotnih urah pretresle močne eksplozije in detonacije, ki so po navedbah ameriške mreže CBS posledica neposrednih vojaških napadov, ki jih je odredil predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump. Napadi so bili usmerjeni na ključno vojaško infrastrukturo, vključno z glavnim vojaškim oporiščem Fuerte Tiuna na zahodu mesta in letalsko bazo La Carlota. Prebivalci so poročali o preletih letal, na družbenih omrežjih pa so zaokrožili posnetki ognja in dima iz različnih delov mesta. Operacija predstavlja drastično stopnjevanje napetosti med Washingtonom in režimom Nicolása Madura, ki je pred tem že večkrat opozarjal na ameriške grožnje zaradi povečane vojaške prisotnosti ZDA v Karibskem morju. Čeprav podrobnosti o žrtvah in natančnem obsegu škode še niso v celoti znane, napadi sledijo nizu tajnih operacij in prejšnjih zračnih napadov z brezpilotniki, ki so se zgodili konec prejšnjega leta. Razmere v državi ostajajo izredno napete, saj venezuelske sile ostajajo v stanju visoke pripravljenosti.

V prestolnici Venezuele, Caracasu, so v noči na soboto odjeknile močne eksplozije, ki so pretresle celotno mesto. Lokalni prebivalci in medijski poročevalci so poleg detonacij zaznali tudi hrup, ki ustreza preletom vojaških letal. Po navedbah več medijskih virov naj bi ameriški predsednik Donald Trump ukazal vojaški napad na cilje v Venezueli, kar je sprožilo ugibanja o začetku neposrednega vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike v tej južnoameriški državi. Napetosti so se stopnjevale, ko so opazovalci letalskih poletov opazili vojaško letalo ameriških zračnih sil (US Air Force), ki je letelo po nenavadni in vpadljivi poti v bližini venezuelskega zračnega prostora. Vlada v Caracasu je že podala ostre obtožbe na račun Washingtona, vendar uradne potrditve o obsegu škode ali morebitnih žrtvah še ni. Razmere ostajajo nejasne, saj obe strani podajata različne informacije o naravi eksplozij in vpletenosti tujih sil.

V venezuelski prestolnici Caracas so v noči s petka na soboto odjeknile silovite eksplozije, ki so povzročile obsežne požare in gost dim nad več deli mesta. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je za napade neposredno obtožil Združene države Amerike in trdi, da gre za zračne napade na suvereno državo. Zaradi nastalih razmer je Maduro nemudoma razglasil izredne razmere po vsej državi. Dogajanje predstavlja kritično stopnjevanje večmesečnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale vse od avgusta 2024. Medtem ko uradni Washington še ni podal podrobnejšega komentarja o domnevnih napadih, so se oglasili predstavniki ameriške opozicije. Ti poudarjajo, da začetek vojne z Venezuelo ni v interesu Združenih držav Amerike, s čimer so izrazili nestrinjanje z morebitnim neposrednim vojaškim posredovanjem. Razmere v regiji ostajajo skrajno negotove, mednarodna javnost pa z zaskrbljenostjo spremlja poročila o škodi in morebitnih žrtvah, ki jih je povzročilo nočno obstreljevanje.

V zgodnjih jutranjih urah v soboto so venezuelsko prestolnico Caracas pretresle močne eksplozije, ki so jih spremljali zvoki nizko letečih letal. Po poročanju tujih tiskovnih agencij so prvi poki odjeknili okoli druge ure zjutraj po lokalnem času, čez približno 15 minut pa je sledil drugi val eksplozij. Lokalni viri poročajo o dimu, ki se dviga z letališča La Carlota, vendar natančen vzrok in lokacije vseh eksplozij uradno še niso potrjeni. Dogodek se je zgodil v času izrazito zaostrenih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike. Venezuelske oblasti se na incidente še niso uradno odzvale, prav tako ni poročil o morebitnih žrtvah ali obsegu gmotne škode. Napetosti v regiji so se v zadnjih dneh stopnjevale, kar sproža ugibanja o naravi teh dogodkov, bodisi gre za vojaške vaje, sabotažo ali zračni napad.

Združene države Amerike so izvedle serijo letalskih oziroma raketnih napadov na cilje v Venezueli, kar je povzročilo več močnih eksplozij v prestolnici Caracas. Napadi so sledili večmesečnemu stopnjevanju ameriške vojaške prisotnosti v Karibskem morju, kjer so ZDA pod vodstvom administracije Donalda Trumpa krepile pritisk na režim predsednika Nicolása Madura. Venezuelska vlada je dejanja ostro obsodila in jih označila za neposredno vojaško agresijo, hkrati pa napovedala odločen odpor proti tujemu posredovanju. Operacija predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti, ki so se stopnjevale od septembra 2025, ko so ameriški uradniki nakazali možnost obsežnejših vojaških prizadevanj za preprečevanje trgovine z drogami in morebitno zamenjavo oblasti v državi. Situacija v regiji ostaja izjemno nestabilna, saj je Venezuela že pred napadi razglasila izredne razmere in prejela diplomatsko podporo s strani Rusije, Kitajske in Irana. Trenutno še ni natančnih podatkov o številu žrtev ali celotnem obsegu povzročene materialne škode v Caracasu.

Po poročilih o eksplozijah v Caracasu je venezuelski predsednik Nicolás Maduro razglasil izredno stanje in odredil mobilizacijo prebivalstva. Vlada je Združene države obtožila hudega vojaškega napada. Sosednja Kolumbija in Madžarska sta se prav tako odzvali na dogajanje.

Venezelska vlada je uradno označila domnevni napad ZDA kot »zelo resno agresijo«, katere cilj je zamenjava režima, in pozvala k popolni mobilizaciji ter oboroženemu boju. Poročali so o eksplozijah in preletih letal nad Caracasom.

Venezuelska prestolnica Caracas je bila v noči na soboto prizorišče silovitih eksplozij, ki so po navedbah tamkajšnje vlade posledica neposrednega ameriškega vojaškega napada. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po napadih nemudoma razglasil izredno stanje v državi in Združene države Amerike obtožil »hude vojaške agresije«. Medtem ko uradni Washington in Pentagon dogajanja še nista komentirala, ameriški mediji, sklicujoč se na neimenovane visoke uradnike, potrjujejo, da je predsednik Donald Trump osebno odobril operacijo proti ciljem v Venezueli. Poročila s terena opisujejo oblake dima in ognjene zublje nad mestom, prebivalci pa poročajo o hrupu nizko letečih letal. Napadi predstavljajo kritično eskalacijo napetosti med državama, ki so se stopnjevale zadnjih nekaj mesecev. Venezuelske oblasti so pozvale prebivalstvo k pripravljenosti, saj naj bi bili tarče napadov domnevno strateški objekti v okolici prestolnice. Gre za prvi tako obsežen in neposreden napad na glavno mesto Venezuele, ki sledi prejšnjim omejenim operacijam na obalno infrastrukturo.

Po številnih eksplozijah v Caracasu je venezuelski predsednik Nicolás Maduro Združene države Amerike obtožil »hudega vojaškega napada« in razglasil izredno stanje ter pozval prebivalstvo k mobilizaciji. Ameriški uradniki so potrdili, da je vlada seznanjena z eksplozijami, vendar Bela hiša in Pentagon dogodkov še nista komentirala.

Venezuelsko prestolnico Caracas so davi pretresle močne eksplozije, ki so prebudile prebivalce in povzročile izpade električne energije v južnih delih mesta. Po dostopnih informacijah je bilo slišati najmanj sedem eksplozij, poročila pa navajajo tudi nizke prelete letal in helikopterjev. Tarče napadov naj bi bili ključni vojaški objekti, vključno z vojaškimi bazami, položaji protiletalske obrambe in vojaškimi letališči v okolici prestolnice. Južni del mesta, ki meji na eno od vojaških baz, je po incidentu ostal brez oskrbe z električno energijo. Venezuelska vlada se na dogodke in eksplozije še ni uradno odzvala, zato natančen vzrok in obseg škode ostajata neznana. Razmere v mestu so napete, saj so preleti zrakoplovov v jutranjih urah povzročili precejšen nemir med prebivalstvom. Vojaški objekti so bili očitno primarni cilj operacije, vendar za zdaj nobena skupina ni prevzela odgovornosti za napade, prav tako pa ni poročil o morebitnih žrtvah ali ranjenih med civilisti ali vojaškim osebjem.

V prestolnici Venezuele, Caracas, je v soboto okoli druge ure zjutraj po lokalnem času odjeknilo najmanj sedem močnih eksplozij. Po poročilih lokalnih virov so prebivalce prestrašili tudi nizki preleti letal, ki so v zgodnjih jutranjih urah preletavala mesto. Dogodek je med prebivalstvom povzročil precejšnjo paniko, saj so številni ljudje v strahu pred morebitnim stopnjevanjem nasilja ali vojaškim posredovanjem zbežali na mestne ulice. Natančen vzrok eksplozij in namen vojaških preletov za zdaj ostajata nepojasnjena, saj uradne oblasti še niso podale podrobnejših informacij o incidentu. Poročila o morebitnih žrtvah ali gmotni škodi prav tako še niso na voljo. Razmere v državi so sicer že dlje časa napete zaradi političnih nestabilnosti, današnji dogodki pa so dodatno zaostrili varnostne razmere v Karakasu. Lokalne oblasti so pozvale državljane k previdnosti, medtem ko se po družbenih omrežjih širijo številni posnetki detonacij in vojaških zračnih plovil nad mestom.

V venezuelski prestolnici Caracas ter v zveznih državah La Guaira in Miranda je bilo po poročanju tujih medijev slišati vrsto eksplozij. Tiskovna agencija Reuters je objavila videoposnetek, ki naj bi prikazoval trenutke detonacij na različnih lokacijah v državi. Dogodki se odvijajo v času povečanih mednarodnih napetosti, potem ko je novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump napovedal ostrejše ukrepe proti tamkajšnjemu režimu. Lokalni viri poročajo o preplahu med prebivalstvom, vendar uradnih informacij o morebitnih žrtvah ali obsegu gmotne škode za zdaj še ni. Venezuelske oblasti se na incidente še niso uradno odzvale, prav tako ni potrjen vzrok eksplozij. Nekateri tuji mediji dogajanje neposredno povezujejo z nedavnimi grožnjami iz Washingtona, kar še dodatno zaostruje že tako nestabilne politične razmere v tej južnoameriški državi.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v zgodnjih urah pretresle močne eksplozije, ki so povzročile preplah med prebivalstvom in izpad električne energije v delih mesta. Po poročanju tiskovnih agenc AFP in Reuters so očividci ob pokih slišali tudi zvoke, ki so spominjali na prelete letal, kar je sprožilo ugibanja o morebitnih zračnih napadih. Eksplozije so bile najbolj izrazite v bližini večje vojaške baze, kjer je po incidentu prišlo do popolne prekinitve oskrbe z elektriko. Lokalne oblasti se na dogodke še niso uradno odzvale, prav tako še ni potrjenih informacij o morebitnih žrtvah ali obsegu gmotne škode. Napetosti v državi ostajajo visoke, saj incident prihaja v času zaostrenih notranjepolitičnih razmer in mednarodnih pritiskov na venezuelski režim. Mediji poročajo o povečani prisotnosti varnostnih sil na ulicah prestolnice, medtem ko prebivalci čakajo na pojasnila o naravi eksplozij.

V prestolnici Venezuele, Caracasu, so v soboto okoli 2. ure zjutraj po lokalnem času odjeknile močne eksplozije, ki so vznemirile prebivalce mesta. Po poročilih s družbenih omrežij so zvoki spominjali na prelete letal, sledili pa so jim prizori obsežnih požarov in gostega dima. Natančna lokacija in vzrok eksplozij za zdaj še nista uradno potrjena, vendar prvi posnetki nakazujejo, da so se incidenti zgodili v naseljenih območjih prestolnice. Lokalne oblasti se na dogodke še niso uradno odzvale, prav tako ni informacij o morebitnih žrtvah ali povzročeni materialni škodi. Prebivalci so na spletu delili številne videoposnetke, ki prikazujejo ognjene zublje, ki osvetljujejo nočno nebo nad mestom. Dogodek se je zgodil v času povečanih političnih in družbenih napetosti v državi, kar je sprožilo številna ugibanja o naravi eksplozij.

V glavnem mestu Venezuele, Caracasu, je v več četrtih odjeknilo niz močnih eksplozij, medtem ko so na nebu opazili prelete letal in visoke stebre dima. Poročila o eksplozijah prihajajo v času izjemno zaostrenih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike. Washington je že dlje časa napovedoval možnost vojaškega posredovanja proti venezuelskemu režimu, pri čemer so ameriški uradniki predhodno opozorili, da bi tarča napadov lahko bili tudi specifični cilji na kopnem. Čeprav natančen vzrok in obseg škode še nista uradno potrjena, dogajanje na terenu nakazuje na začetek vojaških operacij. Prebivalci poročajo o paniki v več delih mesta, medtem ko se nad mestom vije gost dim. Razmere ostajajo nejasne, vendar prisotnost vojaškega letalstva in strateško izvedene eksplozije nakazujejo na koordinirano akcijo, ki bi lahko pomenila prelomnico v večletni diplomatski in gospodarski krizi med državama.

V zgodnjih sobotnih urah so v venezuelski prestolnici Caracas odjeknile močne eksplozije, ki so jih spremljali zvoki nizko letečih letal. Po poročanju očividcev in tujih tiskovnih agencij je bil v južnem delu mesta v bližini pomembnega vojaškega oporišča opažen gost dim, hkrati pa je prišlo do izpada električne energije. Incident se je začel okoli druge ure zjutraj po lokalnem času, čemur je sledilo več zaporednih eksplozij v razmiku petnajstih minut. Natančen vzrok in točne lokacije eksplozij za zdaj ostajajo nejasni, dogodki pa so se odvili v času močno zaostrenih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike. Lokalni prebivalci so na družbenih omrežjih delili videoposnetke dima, ki se dviga nad mestom, vendar uradne oblasti o morebitnih žrtvah ali materialni škodi še niso podale izjav. Vojska in varnostne sile so v stanju visoke pripravljenosti, medtem ko preiskava o naravi eksplozij še poteka.

Venezuelski zračni prostor je trenutno popolnoma prazen in zaprt za ves letalski promet, kar kažejo najnovejši podatki spletne storitve za spremljanje letov Flightradar24. Na radarskih slikah nad ozemljem države ni zaznati nobenega aktivnega zračnega plovila, kar potrjuje popolno blokado neba nad to južnoameriško državo. Ukrep sledi poročilom o domnevnih letalskih napadih na vojaške objekte v bližini prestolnice Caracas. Čeprav uradni viri še niso podali podrobnejših pojasnil o trajanju te omejitve, so razmere na terenu povzročile takojšnjo prekinitev vseh civilnih in komercialnih poletov. Takšne drastične omejitve zračnega prostora so običajno povezane z resnimi varnostnimi grožnjami ali obsežnimi vojaškimi operacijami znotraj državnih meja.

Venezuelsko prestolnico Caracas je v soboto okoli 2. ure zjutraj po lokalnem času pretresla serija najmanj sedmih močnih eksplozij. Po poročanju novinarjev tiskovne agencije AFP in pričevanjih lokalnih prebivalcev so pokom sledili zvoki, ki so spominjali na prelete letal v nizkem letu. Eksplozije so povzročile preplah med prebivalstvom, saj so odjeknile sredi noči. Uradnih informacij o vzrokih za eksplozije ali morebitnih žrtvah in materialni škodi venezuelske oblasti sprva niso podale. Razmere v mestu ostajajo napete, medtem ko vojaška letala domnevno še naprej preletavajo območje prestolnice. Incident se je zgodil v času povečanih notranjepolitičnih napetosti v državi, vendar neposredna povezava s političnim dogajanjem še ni bila potrjena.

V prestolnici Venezuele, Caracasu, je v zgodnjih jutranjih urah okoli 2. ure po lokalnem času odjeknilo najmanj sedem silovitih eksplozij. Po poročanju tujih tiskovnih agencij in pričevanjih očividcev so eksplozije stresle južni del mesta, kjer se nahaja trdnjava Tiuna, ključni vojaški kompleks v državi, v katerem sta med drugim obrambno ministrstvo in vojaška akademija. Nad mestom so bili opaženi preleti letal, sprožile pa so se tudi sirene za zračni alarm, kar je v prestolnici povzročilo precejšen preplah. Zaradi napadov oziroma eksplozij je v več delih mesta prišlo do izpada električne energije, nad prizorišči pa so se dvigali gosti stebri dima. Dopisniki tujih medijev poročajo, da so bili tresljaji tako močni, da so se tresla okna na stanovanjskih objektih. Čeprav uradne potrditve o vzrokih še ni, nekateri neizključujejo možnosti tujega vojaškega posredovanja ali napada na strateško infrastrukturo režima. Razmere v državi ostajajo napete, saj vojska in oblasti še niso podale uradnega pojasnila o naravi incidentov in morebitnih žrtvah.

V venezuelski prestolnici Caracas so se zgodile eksplozije in preleti letal. Priče poročajo o izpadih električne energije v južnih delih mesta, blizu vojaške baze. Švedski politik Carl Bildt je dejal, da se je Trump odločil za vojno.

V prestolnici Venezuele Caracas so v noči na soboto okoli 2. ure po lokalnem času odjeknile silovite eksplozije, ki so vznemirile prebivalce in povzročile napetosti v državi. Po poročanju novinarjev tiskovnih agenc AFP in Reuters so pokanje spremljali zvoki, ki so spominjali na prelete letal nad mestom. Incident se je zgodil v bližini pomembnega vojaškega oporišča, kar je sprožilo ugibanja o naravi dogodkov, saj so se eksplozije zgodile v času povečanih političnih trenj v državi. Razmere v Venezueli ostajajo nestabilne, saj država že dlje časa trpi zaradi globoke politične in gospodarske krize. Čeprav uradni vzroki za eksplozije še niso bili potrjeni, so nekateri opazovalci dogajanje povezali z nedavnimi grožnjami nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem napadu na Venezuelo. Lokalni prebivalci so na družbenih omrežjih poročali o paniki in negotovosti, medtem ko so vojaške sile v mestu ostale v stanju pripravljenosti. Za zdaj podatkov o morebitnih žrtvah ali večji gmotni škodi ni.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v soboto ob približno 1.50 po lokalnem času (6.50 po srednjeevropskem času) pretresle močne eksplozije. Po poročanju tiskovnih agencij AFP in CNN so dogodek spremljali zvoki, ki so spominjali na prelete letal, kar je povzročilo preplah med prebivalstvom. Eksplozije so odjeknile v bližini pomembnega vojaškega oporišča v mestu. Zaradi incidenta je del prestolnice ostal brez oskrbe z električno energijo. Lokalne oblasti in vojaški predstavniki se na dogajanje še niso uradno odzvali, prav tako pa za zdaj ni podatkov o morebitnih žrtvah ali natančnem obsegu materialne škode. Incident se je zgodil v času povečanih političnih in družbenih napetosti v državi, ki se že dlje časa spopada z nestabilnostjo.

V južnem delu venezuelske prestolnice Caracas je v bližini pomembne vojaške baze odjeknilo najmanj sedem eksplozij, ki so povzročile obsežen izpad električne energije. Po poročanju tiskovnih agencij Reuters in Associated Press je zaradi incidenta večji del južnega okrožja ostal v temi, oskrba z elektriko pa je bila popolnoma prekinjena. Eksplozije so povzročile preplah med prebivalstvom, vendar uradnih informacij o morebitnih žrtvah ali obsegu materialne škode venezuelske oblasti za zdaj še niso podale. Prizorišče dogodka v bližini vojaškega objekta vzbuja ugibanja o naravi incidenta, vendar neodvisni viri še niso potrdili, ali je šlo za sabotažo, nesrečo ali načrtovan napad. Lokalni očividci so poročali o zaporednih detonacijah, ki so stresle širše območje prestolnice. Venezuelska infrastruktura se sicer že dlje časa spopada s težavami pri vzdrževanju, kar pogosto vodi do lokalnih motenj, vendar takšna serija eksplozij ob vojaških objektih predstavlja resen varnostni dogodek v državi.

Glavno mesto Venezuele, Caracas, je v soboto v zgodnjih jutranjih urah pretreslo več močnih eksplozij, ki so povzročile izpade električne energije v različnih delih mesta. Po poročanju novinarjev s terena se je prva eksplozija zgodila ob 1.50 po lokalnem času, skupno pa jih je bilo slišati najmanj sedem. Očividci in tuji dopisniki so neposredno po pokih poročali tudi o zvokih nizko letečih zrakoplovov nad prestolnico. Incident se je zgodil v času izjemno napetih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike. Ameriški predsednik Donald Trump je pred dogodkom javno opozoril na možnost začetka kopenskih oziroma zračnih napadov na državo. Čeprav podrobnejših informacij o vzrokih eksplozij ali morebitnih žrtvah še ni, dogajanje sproža ugibanja o začetku vojaškega posredovanja. Razmere v Caracasu ostajajo negotove, medtem ko prebivalci poročajo o obsežnih težavah z oskrbo z energijo.

V Caracasu so odjeknile eksplozije, nad mestom pa se je vil dim. Poročali so o prekinitvah električne energije. Venezuela je obtožila ZDA zračnega napada na prestolnico, medtem ko so bili opaženi vojni avioni.

Poročila medijev navajajo, da so ZDA začele zračne napade na Caracas. V mestu je bilo slišati več eksplozij, nad mestom se je vil dim. Vojaška oprema je bila nameščena na ulicah za zagotavljanje varnosti. Eksplozije so prizadele tudi letalsko bazo Generalissimo Francisco de Miranda. Po poročanju Sky News je bil napaden tudi dom ministra za obrambo Venezuele.

Ekipa CNN je bila priča več eksplozijam v Caracasu v zgodnjih jutranjih urah v soboto. Poročali so, da so nekatera območja mesta ostala brez električne energije.