Nizozemski minister za zunanje zadeve David van Weel je v nedeljskem televizijskem nastopu ostro obsodil napovedi ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi dodatnih uvoznih dajatev za osem evropskih držav, vključno z Nizozemsko. Van Weel je ravnanje ameriške administracije označil za »izsiljevanje« in poudaril, da je nizozemska vlada z napovedanimi ukrepi izjemno nezadovoljna. Minister je v oddaji WNL op Zondag pojasnil, da takšne enostranske poteze ogrožajo mednarodne trgovinske odnose in stabilnost evropskega gospodarstva. Po njegovih besedah gre za neprimeren pritisk na zaveznice, ki zahteva enoten evropski odgovor. Nizozemska, ki velja za eno ključnih trgovinskih vozlišč v Evropi, bi bila zaradi novih carin močno prizadeta. Napetosti med Združenimi državami Amerike in Evropsko unijo se stopnjujejo, saj Trumpova administracija carine uporablja kot pogajalsko orodje za doseganje ugodnejših trgovinskih pogojev. Nizozemska diplomacija napoveduje tesno sodelovanje z Brusljem, da bi zaščitili interese evropskih podjetij pred nepredvidljivimi ukrepi Washingtona.

Evropska unija se je zavezala k ostremu odzivu na napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki načrtuje uvedbo novih carin na uvoz blaga iz osmih evropskih držav. Trump je zagrozil z 10-odstotnimi carinami s 1. februarjem in 25-odstotnimi s 1. junijem, če države ne bodo privolile v prodajo Grenlandije Združenim državam Amerike. Ukrep neposredno cilja na Dansko, Norveško, Švedsko, Francijo, Nemčijo, Nizozemsko, Finsko in Združeno kraljestvo, ki so na avtonomno dansko ozemlje napotile svoje vojaško osebje v okviru vaj zveze NATO. Nizozemski zunanji minister David van Weel je Trumpovo potezo označil za izsiljevanje, ki škoduje stabilnosti severnoatlantskega zavezništva in ne koristi vprašanju Grenlandije. Nemški kancler Friedrich Merz je ob tem opozoril, da Združene države Amerike niso več zanesljiv zaveznik, ter pozval k večji avtonomiji Evrope. V Bruslju so se danes na izrednem zasedanju sestali veleposlaniki 27 držav članic EU, da bi uskladili odgovor na ameriške pritiske, ki so Transatlantske odnose potisnili na rob zloma. Kaja Kallas, visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve, je opozorila, da tovrstni spori med zahodnimi zavezniki koristijo predvsem Kitajski in Rusiji. Kljub poletnemu dogovoru o carinah, ki sta ga v na Škotskem podpisala Trump in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ameriški predsednik zdaj kaže namero, da sporazum enostransko prekine. Vprašljivo ostaja, ali bo Trump za svojo radikalno politiko dobil zadostno podporo v ameriškem kongresu in znotraj lastne administracije.

Venezuelske oblasti so po več tednih intenzivnih pogajanj iz zapora izpustile češkega državljana Jana Darmovzala, ki je bil v latinskoameriški državi zaprt zaradi domnevnega načrtovanja atentata na predsednika Nicolása Madura. Češki zunanji minister Petr Macinka in premier Andrej Babiš sta na izredni novinarski konferenci v Pragi sporočila, da je bil Darmovzal izpuščen v petek okoli četrte ure zjutraj po lokalnem času in se trenutno nahaja v Caracasu. Po navedbah ministra je njegovo zdravstveno stanje zadovoljivo. Češka vlada je v Venezuelo že napotila vladno letalo, ki bo državljana prepeljalo nazaj v domovino. Darmovzal je bil eden izmed tujcev, ki so jih venezuelske oblasti pridržale sredi septembra pod obtožbo sodelovanja v zaroti proti tamkajšnjemu režimu, kar so češka diplomacija in sorodniki pridržanega vseskozi zanikali. Njegov oče je ob novici o izpustitvi izrazil veliko olajšanje po dneh izjemne napetosti in negotovosti. Uspeh češke diplomacije prihaja v času zaostrenih odnosov med Venezuelo in zahodnimi državami. Čeprav podrobnosti pogajanj niso bile v celoti razkrite, je bilo po besedah predstavnikov vlade ključno vztrajno diplomatsko delovanje na več ravneh. Pričakuje se, da bo vladno letalo z Darmovzalom na krovu v Češko republiko prispelo v prihodnjih dneh.

Kljub trgovinski vojni z Združenimi državami je kitajski trgovinski presežek leta 2025 dosegel novo rekordno vrednost skoraj 1,2 bilijona dolarjev. To se je zgodilo, kljub temu, da je ameriški predsednik Donald Trump aprila lani sprožil nov krog tarifnih vojn proti Kitajski.

Donald Trump je pohvalil začasno venezuelsko predsednico Delcy Rodríguez po njunem telefonskem pogovoru. Hkrati se sooča z obtožbami o nezakonitem ravnanju v zvezi z odstranitvijo Nicolása Madura, medtem ko se pojavljajo trditve, da je kubanska obveščevalna služba vplivala na proteste v ZDA. Nova administracija v Venezueli obljublja novo obdobje s povečano toleranco do političnih nasprotnikov. New York Times pa gosti strokovnjake, povezane z Georgeom Sorosem, ki kritizirajo Trumpove načrte za Venezuelo po odstavitvi Madura. ZDA naj bi drsele v splošno brezpravnost doma in v tujini.

Medtem ko ZDA razmišljajo o morebitnih vojaških udarih na Iran, je Katar sprejel previdnostne ukrepe na letalskem oporišču Al Udeid, ki ga upravljajo ZDA, in delno evakuiral osebje zaradi naraščajočih regionalnih napetosti. Aktivisti poročajo, da je bilo v protestih v Iranu ubitih že več kot 2.500 ljudi, medtem ko predsednik Trump pošilja sporočila iranskim protestnikom in premika nekatere vojake iz Bližnjega vzhoda. Spet drugi trdijo, da obstajajo številni znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran.

Nemški vojaki so odpotovali na Grenlandijo. Odprava je bila izvedena kljub nerešenemu konfliktu med ZDA, Dansko in Grenlandijo glede prevzema otoka s strani ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa. Pogovori med državami v Washingtonu niso prinesli rešitve.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Kritike Trumpove administracije so se okrepile zaradi preiskave ministra za pravosodje proti predsedniku Federal Reserve Jeromeu Powellu, ki je sprožila zaskrbljenost glede neodvisnosti centralne banke in povzročila nezadovoljstvo v kabinetu. Minister za finance Scott Bessent naj bi opozoril predsednika Trumpa, da lahko preiskava zmoti finančne trge. Poleg tega sta Illinois in Minnesota vložili tožbe proti Trumpovi administraciji zaradi smrtonosnih imigracijskih operacij.

Nizozemski minister za zunanje zadeve David van Weel je izjavil, da situacija v Caracasu ostaja nejasna. Novoizvoljeni čilski predsednik José Antonio Kast je zajetje Nicolása Madura označil za odlično novico za regijo, saj meni, da Maduro ni legitimen predsednik Venezuele. Argentinski zunanji minister Pablo Quirno je izrazil zadovoljstvo nad odločitvijo Donalda Trumpa.

Po ameriškem napadu na Caracas in aretaciji Nicolása Madura, je Donald Trump izjavil, da so bili pripravljeni izvesti še en napad, če bi bilo potrebno. Venezuela je ostro obsodila ameriško vojaško agresijo. Nekdanji britanski obrambni minister je izdal ostro opozorilo Trumpu glede njegove baze oboževalcev MAGA po "drzni operaciji v Venezueli".

Po poročilih o močnih eksplozijah v Caracasu, je ameriški predsednik Donald Trump trdil, da je bil venezuelski predsednik Nicolás Maduro aretiran. Ameriška vlada je potrdila, da je seznanjena z eksplozijami v Caracasu, vendar Bela hiša in Pentagon dogodkov še nista komentirala. Minister David van Weel (Zunanje zadeve) je sporočil, da pozorno spremlja dogajanje v Venezueli, a je dodal, da je situacija še vedno nejasna.

ZDA so v vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores. Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo do politične tranzicije. Poročali so o 45 smrtnih žrtvah v ameriškem napadu na Venezuelo.

Nizozemski parlament je potrdil sporni zakon, ki kriminalizira ilegalno bivanje v državi, hkrati pa ščiti ljudi, ki pomagajo ilegalnim priseljencem. Predlog zakona, ki ga je vložil minister David van Weel, zdaj čaka na obravnavo v zgornjem domu parlamenta. Zakon je dodatek k že tako strogim azilnim ukrepom.

Odhajajoča nizozemska vlada ne namerava obsoditi ameriških napadov na venezuelske ladje, ki naj bi tihotapile droge. Minister za zunanje zadeve David van Weel (VVD) je v razpravi v parlamentu dejal, da za to še ni prišel čas, saj naj ne bi šlo za akutno grožnjo Antilom.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je v Bruslju, ob robu srečanja zunanjih ministrov Nata, ločeno srečal s svojimi kolegi iz Nizozemske (David van Weel), Belgije (Maxime Prevot), Romunije in Bolgarije. Razpravljali so o dvostranskih odnosih in regionalnih vprašanjih.

Palestinska oblast je pozdravila potrditev resolucije ZN, ki podpira načrt predsednika Trumpa za Gazo. Trump se je Grčiji zahvalil za podporo resoluciji o ustanovitvi Sveta za mir v Gazi. ZDA so sprejetje resolucije Varnostnega sveta ZN o Gazi pozdravile kot pomemben korak naprej k miru, predstavnik ZN pa je dejal, da je resolucija pomemben korak k vzpostavitvi premirja.

Nizozemska naslednjih šest mesecev ne bo dobavljala delov za F-35 Izraelu, je v pismu poslancem zapisal odhajajoči minister za zunanje zadeve David van Weel (VVD). Vrhovno sodišče je 3. oktobra presodilo, da mora Nizozemska ponovno oceniti izvoz in tranzit delov lovskih letal v Izrael.

Izraelski vojaški pravniki so opozarjali na možnost storitve vojnih zločinov s strani izraelske vojske v Gazi med boji proti Hamasu. Hkrati sta dva nizozemska civilna strokovnjaka že začela delo na sedežu v južnem Izraelu, ki naj bi skrbel za izvajanje mirovnega načrta za Gazo, je dejal minister David van Weel.

Minister Vincent Karremans pričakuje, da bodo v prihodnjih dneh stranke ponovno prejele čipe podjetja Nexperia iz Kitajske. Minister David van Weel je pozdravil to napoved, ki omogoča nadaljevanje dobav.

Nizozemski minister za zunanje zadeve, David van Weel, je obiskal Izrael in palestinska območja. V Ramali na Zahodnem bregu se je sestal s svojimi izraelskimi in palestinskimi kolegi. Obiska Gaze ni načrtoval.

Ministrica za Evropo in zunanje zadeve Albanije, Elisa Spiropali, se je v Haagu srečala z nizozemskim ministrom za zunanje zadeve, Davidom van Weelom. Osrednja tema pogovorov je bila podpora Holandije hitri evropski integraciji Albanije. Ministra sta podpisala skupno izjavo o poglobitvi sodelovanja in evropskega partnerstva. Spiropali je izjavila, da se bo zadnje poglavje pogajanj odprlo do novembra.

Nizozemski državni svet je ocenil, da bo pomoč ilegalnim priseljencem ostala kazniva tudi s predlagano spremembo zakona. Minister za azil David van Weel (VVD) je sicer upal, da bo sprememba preprečila kaznovanje pomoči, kot je "skleda juhe" za ilegalce.

Po desetih dneh prekinitve ognja je Izrael ponovno izvedel napade na območju Gaze, pri čemer je bilo ubitih najmanj 45 ljudi. Istočasno sta Steve Witkoff in Jared Kushner prispela v Izrael, da bi nadzorovala sporazum o prekinitvi ognja. ZDA so pozvale Izrael, naj pomaga Palestincem pri obnovi.

Izrael in Hamas sta se po navedbah Donalda Trumpa dogovorila o prvi fazi mirovnega načrta za končanje vojne v Gazi. Premier Izraela, Benjamin Netanjahu, je na družbenih omrežjih izjavil, da bodo s pomočjo Boga pripeljali vse talce domov. Svetovni voditelji so pozdravili dogovor.

Izraelski minister za finance Bezalel Smotrich je izjavil, da njegova stranka ne bo podprla sporazuma o prekinitvi ognja v Gazi, dokler ne bo zagotovljena vrnitev izraelskih ujetnikov. Francija je gostila srečanje zunanjih ministrov arabskih in evropskih držav, kjer so razpravljali o pomoči Palestincem po koncu konflikta. Senegalska vlada je pozdravila dogovor o prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom ter pozvala k doslednemu spoštovanju dogovora. Sa'ar meni, da obstaja možnost za širitev Abrahamovih sporazumov na dodatne arabske države in obnovo mednarodnega interesa za sodelovanje z Izraelom.

Izraelski obrambni minister Yisrael Katz je izrazil zadovoljstvo nad dogovorom o prekinitvi ognja s Hamasom, ki vključuje izpustitev izraelskih talcev. Premier Benjamin Netanyahu je obljubil, da bo poskrbel za vrnitev vseh talcev in napovedal sejo vlade za potrditev dogovora, ki ga je posredoval Donald Trump. Dogovor predvideva prvo fazo prekinitve ognja v Gazi in izpustitev zapornikov na obeh straneh.

Izrael se je začel pripravljati na takojšnjo izvedbo prve faze Trumpovega mirovnega načrta za Gazo. Palestinski Islamski džihad, zaveznik Hamasa, je podprl odgovor Hamasa na ameriški načrt za končanje vojne v Gazi. Tudi druge palestinske oborožene frakcije so izrazile podporo Hamasovemu odzivu, pri tem pa pozivajo k nujnemu nacionalnemu srečanju za določitev nadaljnjih korakov. Donald Trump je po Hamasovem odgovoru izdal video sporočilo, v katerem je dejal, da je to izjemen dan in da je treba vse skupaj zdaj uresničiti.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sprejel mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje vojne v Gazi. Trump se je Netanjahuju zahvalil za sprejetje načrta, ki naj bi bil rezultat pogovorov z ameriškimi zavezniki na Bližnjem vzhodu. ZDA in Izrael sta pozvala Hamas, naj sprejme načrt.

Sergej Lavrov je ponovno obtožil Zahod, da je odgovoren za vojno v Ukrajini, pri čemer je obtožil NATO in EU sodelovanja. Donald Trump naj bi zagrozil z novimi sankcijami proti Rusiji, pošiljal dodatno pomoč Kijevu in morda podprl vstop Ukrajine v NATO in Evropsko unijo. Želi tudi, da Ukrajina ponovno zasede območja.

Nizozemski minister David van Weel je na konferenci Združenih narodov napovedal, da bo Nizozemska v prihodnosti priznala palestinsko državo kot del političnega procesa. Čas priznanja ni bil natančno določen, vendar naj bi se zgodilo v 'kasnejši fazi'.

Po vdoru ruskih dronov v poljski zračni prostor sta se Francija in Nemčija odločili okrepiti poljsko obrambo. Francija je poleg tega poklicala ruskega veleposlanika na zagovor. Danska je ponovila pomen nakupa novega orožja. Poljski veleposlanik v Franciji je opozoril, da Rusija poskuša destabilizirati Poljsko s podžiganjem podjetij in pošiljanjem migrantov na mejo.

Po vdoru ruskih dronov v poljski zračni prostor so se okrepile grožnje in agresivna retorika proti baltskim državam. Ruski droni so v poljski zračni prostor vdrli do 240 kilometrov globoko, kar je NATO označil za 'neprevidno' dejanje. Pojavile so se tudi dezinformacije po sestrelitvi ruskih dronov na Poljskem.

Čeprav Dilan Yeşilgöz (VVD) izraža zadržanost glede sodelovanja z GroenLinks-PvdA, ni popolnoma izključila te možnosti. Izrazila je upanje v oblikovanje desnosredinske vlade in poudarila, da si te koalicije ne želi, vendar je ne izključuje.

Astrid Holleeder, sestra znanega nizozemskega kriminalca Willema Holleederja, se je po desetih letih anonimnosti pojavila v intervjuju za RTL Tonight. V pogovoru je delila svojo zgodbo in izkušnjo življenja v izolaciji. Nekateri so opazili podobnost med njo in njenim bratom, kar je vzbujalo nelagodje. Angela de Jong je v svoji kolumni poudarila, da je Astrid v intervjuju nastavila ogledalo družbi.

Nizozemski minister za azil David van Weel (VVD) želi spremeniti sporno asilno zakonodajo po kritičnem mnenju Državnega sveta. Svet je opozoril, da bi lahko zakon kriminaliziral tudi osnovno pomoč ilegalnim priseljencem. Stranka SGP meni, da je zakon v sedanji obliki nesprejemljiv in zahteva prilagoditev.

Državni svet je odločil, da lahko nizozemski minister za azil in migracije David van Weel (VVD) še naprej odobrava prošnje za azil v posebnih, izjemnih primerih. Ta diskrecijska pravica je bila leta 2019 prenesena z ministra na direktorja Službe za priseljevanje in naturalizacijo (IND), vendar minister očitno še vedno ohranja to pristojnost.

Novi članki potrjujejo, da so se nizozemski policijski sindikati, minister za pravosodje in varnost David van Weel ter vodja policije Janny Knol dogovorili o novi kolektivni pogodbi, ki vključuje skupno 8,5-odstotno zvišanje plač, razdeljeno na obdobje dveh let. To povišanje bo izvedeno postopoma v prihodnjih letih.

Nizozemski začasni minister David van Weel je delno razveljavil odločitev nekdanje ministrice za azil Marjolein Faber o zmanjšanju subvencij za organizacijo VluchtelingenWerk za tekoče leto. To so sporočili iz same humanitarne organizacije.

Nizozemski državni svet je odločil, da minister za azil David van Weel (VVD) ne sme pošiljati samskih moških prosilcev za azil nazaj v Belgijo. Sodišče je to odločitev sprejelo zaradi »sistemske pomanjkljivosti« in »brezskrbnosti« belgijskih oblasti pri reševanju pomanjkljivosti v azilnem sistemu, ki so se razvile v resno težavo. Ta sodba poudarja neustrezne razmere v Belgiji za sprejem in obravnavo azilantov.

Nizozemski Raad van State je prepovedal vračanje samskih moških prosilcev za azil v Belgijo, saj jim belgijske oblasti ne zagotavljajo ustrezne nastanitve, kar pomeni tveganje za življenje na ulici. Sodišče je poudarilo, da Belgija sistemsko zanemarja to skupino prosilcev za azil.