Ameriški predsednik Donald Trump je v luči smrtonosnih protivladnih protestov v Iranu začel preučevati vrsto potencialnih vojaških možnosti za posredovanje v tej državi. Po navedbah dveh uradnikov Združenih držav Amerike Trump resno razmišlja o uresničitvi svojih nedavnih groženj z napadom na iranski režim, če bodo tamkajšnje oblasti uporabile smrtonosno silo proti civilistom. Pri pripravi strateških možnosti sodeluje več vladnih agencij, ki predsedniku pripravljajo podlage za odločanje. Uradni brifingi na to temo so načrtovani za prihodnji teden, pri čemer se bo Trump v torek sestal z najvišjimi uradniki za nacionalno varnost. Na tem srečanju naj bi določili nadaljnje korake Washingtona v odnosu do Teherana. Napetosti so že vplivale na svetovne energetske trge, saj se je cena nafte tipa WTI po objavi novic o morebitnem vojaškem zaostrovanju povišala za skoraj odstotek. Stopnjevanje retorike in vojaško načrtovanje sledita Trumpovim objavam na družbenih omrežjih, kjer je večkrat opozoril iranske oblasti, naj ne uporabljajo nasilja nad mirnimi protestniki. Razmere v Iranu so se zaostrile zaradi visoke inflacije in gospodarskih težav, kar je sprožilo množične ulične proteste, ki jih režim skuša zadušiti s silo. Ameriška administracija s temi koraki krepi pritisk na Teheran, kar bi lahko privedlo do novega neposrednega vojaškega konflikta na Bližnjem vzhodu.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se pričeli konec decembra zaradi padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, sprevrgli v množično vstajo proti teokratskemu režimu. Po podatkih mednarodnih organizacij za človekove pravice je bilo v nasilnih spopadih ubitih najmanj 116 ljudi, nekatere ocene pa kažejo, da bi število žrtev lahko preseglo več sto ali celo dva tisoč. Iranske oblasti so na ulice poslale vojsko in varnostne sile, ki strateško infrastrukturo varujejo pred demonstranti, medtem ko je državno tožilstvo protestnike označilo za sovražnike Boga, kar je kaznivo dejanje, za katero je zagrožena smrtna kazen. Zaradi skoraj popolne blokade spleta in komunikacij je neodvisno preverjanje informacij s terena oteženo, vendar poročila nevladnih organizacij, kot sta Iran Human Rights (IHR) in HRANA, potrjujejo obsežne kršitve človekovih pravic in množične aretacije, ki naj bi dosegle število deset tisoč oseb. Režim v Teheranu je v odgovor na nemire organiziral protiproteste in za destabilizacijo države obtožil zunanje sovražnike. Razmere so se dodatno zaostrile po poročilih o uporabi vojaške sile in zaprtju izobraževalnih ustanov v najbolj prizadetih regijah. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj so Združene države Amerike že začele proučevati vojaške možnosti v povezavi z Iranom. Ameriški predsednik je s svojo retoriko dodatno spodbudil napetosti, kar po mnenju nekaterih analitikov povečuje paranojo znotraj iranskega vodstva in ogroža civilno prebivalstvo. Trenutni nemiri predstavljajo najresnejši izziv za oblast od islamske revolucije leta 1979, saj se nezadovoljstvo širi v več kot sto mestih po vsej državi.

Tehnološki gigant Meta Platforms je na novoustanovljeni položaj predsednice in podpredsednice uprave imenoval Dino Powell McCormick, nekdanjo visoko uslužbenko v administracijah Donalda Trumpa in Georgea W. Busha. Njena osrednja naloga bo vodenje strateških partnerstev z vladami in investitorji, s poudarkom na pospešenem razvoju in izgradnji infrastrukture za umetno inteligenco (UI). Ustanovitelj podjetja Mark Zuckerberg je ob imenovanju izpostavil njene bogate izkušnje v svetovnih financah in razvejano mrežo mednarodnih poznanstev, ki bodo ključni za naslednjo fazo rasti podjetja. McCormickova prinaša obsežne izkušnje iz bančnega sektorja, saj je bila partnerica pri Goldman Sachsu in nazadnje predsednica pri banki BDT & MSD Partners. V času prvega mandata Donalda Trumpa je opravljala funkcijo namestnice svetovalca za nacionalno varnost, v obdobju predsednika Busha pa je delovala kot pomočnica državne sekretarke Condoleezze Rice. Zanimivo je, da se je McCormickova lani aprila pridružila upravnemu odboru Mete, decembra odstopila, nato pa se le nekaj tednov kasneje vrnila na še vplivnejši operativni položaj. Strateška poteza Mete prihaja v času, ko se ameriška administracija pod vodstvom predsednika Trumpa intenzivno osredotoča na prevlado ZDA na področju umetne inteligence. Imenovanje osebe z neposrednimi vezmi v republikanskih krogih – njen soprog je republikanski senator Dave McCormick – nakazuje prizadevanja podjetja za tesnejše sodelovanje z Washingtonom pri oblikovanju regulative in spodbujanju tehnološkega razvoja, ki ga je Trumpova administracija opredelila kot nacionalno prioriteto.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sporočil, da Izrael pozorno spremlja protivladne proteste v Iranu, hkrati pa je ponovil podporo prizadevanjem protestnikov za svobodo. Po navedbah aktivistov se je število smrtnih žrtev med demonstranti povzpelo na najmanj 544, medtem ko nekateri viri navajajo številko 466. Razmere v državi ostajajo napete, saj se protesti, ki so se sprva začeli zaradi gospodarske krize, nadaljujejo kot upor proti teokratski ureditvi. Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da si Iran želi pogajanj, vendar obenem resno preučuje možnost vojaškega posredovanja. Po poročilih iz Washingtona Trump razmišlja o odobritvi napadov, čeprav končna odločitev še ni bila sprejeta. Izrael ostaja v stanju visoke pripravljenosti na morebitno posredovanje ZDA, saj bi to lahko bistveno spremenilo varnostno dinamiko v regiji. Iranski zunanji minister Abas Aragči je nasprotno zatrdil, da so oblasti vzpostavile popoln nadzor nad razmerami v državi. Kljub trditvam režima o umiritvi razmer podatki s terena in poročila o blokadah spleta nakazujejo na globoko nestabilnost. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja stopnjevanje nasilja in morebitne posledice za širšo bližnjevzhodno regijo.

Izrael je v luči najobsežnejših protivladnih protestov v Iranu v zadnjih letih močno povišal stopnjo pripravljenosti svojih varnostnih sil, saj v regiji narašča strah pred morebitnim posredovanjem Združenih držav Amerike. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je poudaril, da judovska država pozorno spremlja razmere in izrazil podporo iranskim državljanom v njihovem boju za svobodo, obenem pa ostro obsodil nasilje režima nad civilisti. Do zaostritve prihaja v času, ko Washington pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa odkrito razpravlja o možnostih vojaškega posredovanja, kar bi lahko lokalne nemire spremenilo v širši regionalni spopad. Teheran na drugi strani obtožuje Združene države Amerike in Izrael za neposredno vmešavanje in organizacijo nemirov. Iranski predsednik Masud Pezeškijan in zunanji minister Abas Aragči trdita, da imata dokaze o vpletenosti tujih obveščevalnih služb, ki naj bi prek infiltriranih skupin stopnjevale nasilje. Iran je ob tem izdal neposredno grožnjo, da bo v primeru kakršnega koli ameriškega napada odgovoril s silovito povračilno akcijo proti Izraelu. Retorika se je še dodatno zaostrila po obtožbah Teherana, da tuji akterji uporabljajo taktiko požigov in atentatov za destabilizacijo islamske republike. V sklopu krepitve varnostnih zavez sta Izrael in Nemčija v Jeruzalemu podpisala nov varnostni pakt, ki je neposredno usmerjen proti grožnjam Irana in njegovih regionalnih zaveznikov, kot so Hezbolah, Hamas in Hutijevci. Nemški notranji minister Alexander Dobrint je ob podpisu potrdil globoko zavezanost Nemčije varnosti Izraela, kljub prejšnjim napetostim glede izvoza orožja. Sporazum poudarja, da iranske dejavnosti ne ogrožajo le judovske države, temveč predstavljajo tveganje za celotno mednarodno varnostno arhitekturo.

Novi veleposlanik Združenih držav Amerike v Indiji Sergio Gor je v ponedeljek uradno prevzel svoje dolžnosti v New Delhiju, kjer je poudaril pomen strateškega partnerstva med državama. Gor, ki velja za tesnega zavezanca ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je v nagovoru ob zaprisegi izpostavil, da nobena država za ZDA ni tako ključna kot Indija. Njegov prihod sovpada z obdobjem povečanih napetosti, vendar je novi odposlanec izrazil prepričanje v moč osebnega prijateljstva med Trumpom in indijskim premierjem Narendro Modijem. Glavni poudarek uvodnih pogovorov bo namenjen reševanju dolgoletnih trgovinskih nesoglasij. Gor je napovedal, da se bodo pogajalci obeh strani sestali že v torek, da bi poskušali doseči napredek pri trgovinskem sporazumu, ki je bil v preteklosti večkrat odložen. Veleposlanik verjame, da lahko državi kljub trenutnim razlikam najdeta skupni jezik, saj so temelji njunega odnosa trdni. Ob tem je Sergio Gor namignil na možnost obiska ameriškega predsednika v Indiji v prihodnjem letu. Kot posebni odposlanec za Južno in Srednjo Azijo bo imel Gor širšo vlogo pri oblikovanju ameriške zunanje politike v regiji. Njegovo imenovanje v New Delhiju interpretirajo kot poskus stabilizacije odnosov, ki so v zadnjem času dosegli eno najnižjih točk v zadnjih desetletjih.

Najnovejša raziskava javnega mnenja agencije Gallup je razkrila, da se vse več prebivalcev Združenih držav Amerike oddaljuje od tradicionalnih političnih polov in se opredeljuje za neodvisne volivce. Trenutno se kar 45 odstotkov odraslih Američanov ne identificira niti z Demokratsko niti z Republikansko stranko, kar predstavlja znaten porast v primerjavi z obdobjem pred dvema desetletjema, ko je bila takšna le približno tretjina vprašanih. Trend zavračanja obeh glavnih strank je še posebej izrazit med mladimi odraslimi, ki vse pogosteje zavračajo strankarske oznake. Kljub temu da se rekordno število državljanov deklarira za neodvisne, podrobnejša analiza kaže, da se ti v zadnjem letu pri vprašanju o političnih nagnjenjih pogosteje nagibajo k Demokratski stranki. Strokovnjaki ta premik ne pripisujejo večji naklonjenosti demokratičnim politikam, temveč predvsem nezadovoljstvu z delovanjem predsednika Donalda Trumpa. Neodvisni volivci tako postajajo ključna, a hkrati nestanovitna volilna skupina, ki bi lahko odločilno vplivala na prihodnje politične procese v državi. Sprememba v politični identifikaciji kaže na naraščajočo polarizacijo in nezaupanje v tradicionalni dvostrankarski sistem, ki je desetletja obvladoval ameriško politično prizorišče. Ker se tradicionalne baze obeh strank krčijo, se morajo politični strategi spopadati z novimi izzivi pri nagovarjanju volilnega telesa, ki ni več trdno zasidrano v strankarskih doktrinah. To dolgoročno pomeni potencialno prestrukturiranje politične moči v ZDA in večjo negotovost pred prihajajočimi volitvami.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem pogovoru za The New York Times povzročil preplah v mednarodni skupnosti z izjavo, da ga pri vodenju države ne omejuje mednarodno pravo, temveč zgolj njegova lastna moralna načela. Trump je poudaril, da so mednarodne pogodbe, zavezništva in institucije zanj obvezujoči le takrat, ko se sam tako odloči, kar predstavlja neposreden odklon od desetletja uveljavljenega svetovnega reda, temelječega na pravilih. Njegove besede, ki so vključevale tudi vnovične ambicije po prevzemu Grenlandije od Danske in morebiten izstop iz zveze NATO, so kritiki označili za nevaren premik k avtoritarnemu načinu vladanja. Obenem se v ameriški javnosti krepijo razprave o predsednikovem kognitivnem zdravju in vplivu številnih škandalov na zaupanje volivcev. Kljub 34 obsodbam za kazniva dejanja in številnim obtožbam o korupciji Trump ohranja močno podporo v svoji stranki, kar analitiki pripisujejo globoki politični polarizaciji v Združenih državah Amerike. Opazovalci opozarjajo, da v sodobnem političnem okolju škandali, ki so nekoč končevali kariere, nimajo več enakega učinka, saj se politična lojalnost pogosto postavlja pred ustavna načela in sistem zavor in ravnovesij. Kljub nekaterim nedavnim operativnim uspehom, kot je bila vojaška akcija v Venezueli, v kateri je bil zajet Nicolás Maduro, poročevalci izpostavljajo znake predsednikove telesne in duševne izčrpanosti. Mediji poročajo o njegovem begajočem in nerazločnem govoru med javnimi nastopi, kar sproža vprašanja o njegovi sposobnosti za opravljanje funkcije v drugem mandatu. Kritiki prav tako opozarjajo na molk vodilnih medijev, ki naj bi Trumpove kognitivne težave obravnavali manj strogo kot težave njegovih političnih tekmecev.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je javno pozval vodstvo lige NFL in ekipo New York Giants, naj za svojega novega glavnega trenerja imenujejo Johna Harbaugha. Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da bi morali Giantsi Harbaugha zaposliti "brez vprašanj", samega trenerja pa je spodbudil, naj ponudbo sprejme. Ta nenavadna politična intervencija v športno kadrovanje prihaja po tem, ko so Harbaugha nepričakovano odpustili pri ekipi Baltimore Ravens. John Harbaugh, star 63 let, velja za enega najbolj iskanih strokovnjakov na trgu, čeprav je trenutno v ligi NFL prostih osem mest za glavne trenerje. Poročila kažejo, da je Harbaugh kljub velikemu zanimanju selektiven in se namerava sestati le s predstavniki treh ali štirih ekip. Trumpova javna podpora pritiska predvsem na franšizo iz New Yorka, ki išče novo vodstvo po neuspešni sezoni. Vpletanje predsednika v procese zaposlovanja v profesionalni ligi NFL je sprožilo precejšnjo pozornost v ameriških medijih. Harbaugh, ki je z Ravensih v preteklosti osvojil Super Bowl, za zdaj še ni javno odgovoril na Trumpove pozive, prav tako pa se o morebitnem sodelovanju še ni izreklo vodstvo New York Giantsov.

V Minneapolisu je agent ameriške carinske in priseljenske službe (ICE) Jonathan Ross v sredo ustrelil 37-letno Renee Nicole Good, kar je sprožilo val kritik in obtožb o policijski brutalnosti. Videoposnetki incidenta kažejo, da je žrtev sedela v svojem vozilu, ko so ji agenti ukazali, naj izstopi. Ko je Goodova poskušala z vozilom zapustiti prizorišče, je Ross streljal skozi vetrobransko steklo in jo zadel v glavo. Po poročanju prič in analizi posnetkov agent v trenutku streljanja ni bil neposredno ogrožen, saj se je vozilo od njega oddaljevalo. Dogodek je povzročil močne politične napetosti, zlasti zaradi odzivov administracije pod vodstvom Donalda Trumpa in njegovih privržencev, ki so incident izkoristili za zagovarjanje agresivnih metod službe ICE. Analize kažejo na visoko stopnjo agresije agentov že pred samim streljanjem, vključno z neprimernim komuniciranjem in poskusi nasilnega vstopa v vozilo. Goodova, ki je bila mati treh otrok in vdova vojaškega veterana, je bila po besedah njene soproge na prizorišču le zato, da bi posnela dogajanje. Incident dodatno obremenjujejo poročila, da so zvezni agenti na kraju dogodka preprečili zdravniško pomoč, ki jo je želel nuditi eden od prisotnih zdravnikov. Ker so se v javnosti pojavile nasprotujoče si interpretacije dogodka, kritiki opozarjajo na nevarno retoriko, ki razčlovečuje žrtve zveznega nasilja in opravičuje uporabo smrtonosne sile brez utemeljenega razloga.

Ameriške posebne enote so v dramatični vojaški operaciji v Venezueli zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami narkoterorizma in trgovine z orožjem. Operacija, ki jo je ukazala administracija Donalda Trumpa, je sprožila mešane odzive v mednarodni skupnosti, od nujnih sej Združenih narodov do ostrih obsodb zaradi domnevnega kršenja mednarodnega prava in Ustanovne listine ZN. Kritiki Washingtonu očitajo imperialistične vzgibe in namero po prevzemu nadzora nad venezuelskimi zalogami nafte. Znotraj Združenih držav Amerike je dogodek sprožil politično razpravo o pooblastilih predsednika, pri čemer so nekateri demokratski senatorji, vključno z Rubnom Gallegom, opozorili na odsotnost jasnega načrta za prihodnost Venezuele po odstranitvi Madura. Politični analitiki, med njimi Frank Fukuyama, poudarjajo, da sam zajem predsednika ne bo rešil globokih sistemskih težav države. Hkrati se pojavljajo opozorila o morebitnih novih enostranskih vojaških posegih ZDA na drugih koncih sveta, kar povzroča nemir med zavezniki in tekmeci. Medtem ko zahodni mediji operacijo pogosto opisujejo kot odločen prikaz ameriške moči, kritični glasovi opozarjajo na medijsko prikrivanje agresije in umorov tujih državljanov. Pojavljajo se trditve, da gre za nelegalen napad na suvereno državo, ki spodkopava svetovni red. Dogajanje ima široke geopolitične posledice, saj se države, kot sta Rusija in Kitajska, odzivajo na dejanja Washingtona, medtem ko regionalne sile v Aziji in Latinski Ameriki z zaskrbljenostjo spremljajo precedens, ki ga je postavil Trumpov ukaz.

Ameriška vojska je v sodelovanju s partnericami 10. januarja 2024 izvedla obsežno serijo letalskih napadov na položaje teroristične skupine Islamska država (IS) po celotni Siriji. Po navedbah osrednjega poveljstva ameriške vojske (CENTCOM) so bili napadi odgovor na smrtonosno zasedo 13. decembra lani v Palmyri, v kateri so bili ubiti trije Američani, in sicer dva vojaka in civilni tolmač. V operaciji z imenom "Hawkeye Strike" je sodelovalo več kot 20 letal, vključno z ameriškimi lovci F-15E in jordanskimi letali F-16, ki so na več kot 35 ciljev odvrgli preko 90 natančno vodenih izstrelkov. Operacija predstavlja stopnjevanje povračilnih ukrepov pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, ki je po decembrskem napadu napovedal odločen pregon odgovornih. CENTCOM je sporočil, da so bili napadi usmerjeni v razgradnjo zmogljivosti teroristične organizacije in preprečevanje prihodnjih napadov na ameriške in koalicijske sile v regiji. Čeprav so bili cilji zadeti po vsej državi, natančne lokacije in število morebitnih žrtev na strani teroristov še niso znani. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je ob tem poudaril neomajno odločenost ZDA pri pregonu tistih, ki škodujejo njihovim pripadnikom. Napadi so se odvili v času povečanih diplomatskih dejavnosti, saj se je ameriški posebni odposlanec za Sirijo v Damasku srečal z novim sirskim vodstvom, kar kaže na kompleksno varnostno in politično situacijo v državi, kjer IS kljub izgubi ozemlja še vedno ohranja operativne celice za izvajanje gverilskih napadov.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je pod vodstvom Jeanine Pirro sprožilo kazensko preiskavo proti predsedniku Federalnih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Preiskava se osredotoča na domnevno krivo pričanje pred kongresom junija lani glede 2,5 milijarde dolarjev vredne prenove sedeža centralne banke v Washingtonu. Powell je v nedeljo v video izjavi potrdil prejem sodnih pozivov velike porote in dejanje označil za poskus ustrahovanja ter nezaslišan napad na neodvisnost centralne banke. Powell trdi, da so obtožbe o nepravilnostih pri prenovi zgolj pretveza administracije predsednika Donalda Trumpa. Po njegovih besedah so pravi razlog za kazenski pregon odločitve o obrestnih merah, ki niso bile v skladu z željami Bele hiše. Napetosti med Trumpom in Powellom so se stopnjevale že dlje časa, saj je predsednik centralno banko večkrat javno kritiziral zaradi premajhnega zniževanja stroškov izposojanja denarja. Odziv finančnih trgov je bil oster; delniški indeksi na Wall Streetu so zabeležili padec, vrednost ameriškega dolarja in donosnost državnih obveznic pa sta se znižali, medtem ko je cena zlata dosegla nove rekordne vrednosti. Nekdanja predsednica Feda Janet Yellen je preiskavo označila za izjemno srhljivo in opozorila, da bi spodkopavanje avtonomije Feda lahko imelo dolgoročne negativne posledice za stabilnost ameriškega in svetovnega gospodarstva.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil fotomontažo, s katero se je razglasil za vršilca dolžnosti predsednika Venezuele. Ta poteza sledi vojaški operaciji 3. januarja 2026, v kateri so ameriške posebne enote v Caracasu zajele Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale v New York, kjer se soočata z obtožbami narkoterorizma in trgovine z orožjem. Trump je v izjavah za javnost poudaril, da bodo ZDA državo upravljale več let, dokler ne bo mogoč varen prehod oblasti. Washington je kljub uradnemu imenovanju Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele prevzel neposreden nadzor nad ključnimi državnimi viri. Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je zaščitil prihodke od venezuelske nafte pred sodnimi postopki in zagotovil, da bodo sredstva ostala pod ameriškim nadzorom. Ameriška administracija že vodi intenzivne pogovore z vodilnimi naftnimi podjetji, kot je Chevron, o obnovi infrastrukture v državi, ki ima največje potrjene zaloge nafte na svetu. Medtem ko Bela hiša raziskuje možnosti za ponovno vzpostavitev diplomatskih vezi, State Department opozarja ameriške državljane, naj nemudoma zapustijo Venezuelo zaradi nestabilnih varnostnih razmer in delovanja oboroženih milic. V ameriškem senatu se je medtem sprožil upor proti predsednikovim enostranskim vojaškim akcijam, saj so demokrati in del republikancev podprli resolucijo o vojnih pooblastilih, ki bi omejila Trumpovo zmožnost nadaljnjih napadov brez odobritve kongresa.

V dvorani hotela Beverly Hilton v Kaliforniji je v nedeljo potekala 83. podelitev zlatih globusov, ki velja za enega najprestižnejših dogodkov v sezoni hollywoodskih nagrad. Prireditev je že drugo leto zapored vodila komičarka Nikki Glaser, ki je v svojem uvodnem govoru s satiričnim tonom obravnavala tako aktualne politične razmere v Združenih državah Amerike kot tudi razmere v filmski industriji, vključno s prodajo velikih studiev, kot je Warner Bros. Rdeča preproga je privabila številne zvezdnike, med katerimi so največ pozornosti poželi Julia Roberts, Jennifer Garner, Sydney Sweeney in Hudson Williams. Medtem ko so modni kritiki hvalili eleganco zvezdnic, so nekateri poročevalci opozorili na manj primerno vedenje določenih povabljencev. Ti naj bi predčasno zapuščali prizorišče, kadili pri mizah in se posmehovali soigralcem, kar je v določeni meri zasenčilo siceršnjo glamuroznost večera. Dogodek je zaznamoval tudi povratek nekaterih veteranov na sceno in proslavo dosežkov v preteklem letu, pri čemer so bile podeljene tudi posebne nagrade za življenjsko delo. Med prejemnicami sta bili Sarah Jessica Parker in Helen Mirren, ki sta priznanji prejeli na predvečer osrednje ceremonije. Kljub kritikam o obnašanju zvezdnikov podelitev ostaja ključen kazalnik za prihajajoče oskarje.

Tehnološki velikan Meta, pod okriljem katerega delujeta družbeni omrežji Facebook in Instagram, je na položaj predsednice in podpredsednice uprave imenoval Dino Powell McCormick. Nekdanja visoka uslužbenka v administracijah Donalda Trumpa in Georgea W. Busha bo v vodstvu podjetja zadolžena za strateški razvoj in izvedbo ključnih projektov, vključno z obsežno širitvijo infrastrukture za umetno inteligenco (AI). Ustanovitelj in izvršni direktor družbe Mark Zuckerberg je ob tem poudaril, da so njene izkušnje na področju svetovnih financ in mednarodnih odnosov ključne za naslednjo fazo rasti podjetja. McCormickova prinaša bogate izkušnje iz finančnega sektorja, saj je bila partnerica pri banki Goldman Sachs, kjer je vodila oddelek za naložbeno bančništvo državnih skladov, nazadnje pa je delovala v banki BDT & MSD Partners. V politiki je v prvem Trumpovem mandatu opravljala funkcijo namestnice svetovalca za nacionalno varnost, v času administracije Georgea W. Busha pa je bila pomočnica državne sekretarke Condoleezze Rice. Njeno imenovanje velja za strateško potezo Mete, ki želi s pomočjo osebe z močnimi političnimi in finančnimi vezmi okrepiti svoj vpliv in stabilnost v času povečanega regulativnega nadzora. Zanimivo je, da se McCormickova v vodstvo vrača le nekaj tednov po tem, ko je decembra lani zapustila upravni odbor podjetja, v katerem je delovala od aprila 2024. Kot soproga republikanskega senatorja Dava McCormickoma iz Pensilvanije predstavlja pomemben most med Silicijevo dolino in konservativnimi političnimi krogi v Združenih državah Amerike. Njena glavna naloga bo krmarjenje podjetja skozi kompleksne izzive globalne širitve in tehnološkega napredka, ki ga narekuje razvoj umetne inteligence.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost blokade energetskega giganta ExxonMobil pri investicijah v Venezueli, potem ko je glavni izvršni direktor podjetja Darren Woods državo označil za neprimerno za naložbe. Trump je v javnem odzivu izrazil nezadovoljstvo nad pesimističnim stališčem vodstva družbe in poudaril, da obstaja vsaj dvanajst drugih naftnih podjetij, ki so pripravljena takoj povečati svoje vložke v venezuelski energetski sektor. Bela hiša si aktivno prizadeva za oživitev venezuelskega naftnega gospodarstva, kar sledi obdobju političnih pretresov in aretaciji Nicolása Madura. Trumpova administracija trenutno preučuje strategije za revitalizacijo sektorja, pri čemer predsednik poudarja, da bo prednost dal podjetjem, ki izkazujejo večjo pripravljenost za sodelovanje v negotovih razmerah. Woods je svoje kritične pripombe podal na srečanju v Beli hiši prejšnji teden, kar je sprožilo oster odziv ameriške administracije. Napetosti med Belo hišo in največjo ameriško naftno družbo prihajajo v času, ko Združene države Amerike poskušajo stabilizirati oskrbo z energijo in okrepiti svoj vpliv v regiji. Medtem ko ExxonMobil ostaja previden zaradi preteklih izkušenj in pravnih sporov v Venezueli, Trumpovi uradniki trdijo, da zanimanje drugih akterjev na trgu ostaja visoko, kar predsedniku omogoča ostrejšo pogajalsko pozicijo nasproti domačim energetskim korporacijam.

Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavnih operacijah v Venezueli svojo pozornost preusmeril proti Kubi, ki jo analitiki označujejo za naslednjo glavno tarčo ameriške zunanje politike v Latinski Ameriki. Po navedbah politologa Maleka Dudakova Washington izkorišča trenutni zagon za dosego dolgoletnih ciljev v regiji, pri čemer Kuba zaradi svoje gospodarske odvisnosti od venezuelske nafte in notranjih težav z oskrbo z energijo predstavlja ranljivo točko. Trump je v svojih izjavah poudaril, da ameriška prevlada na zahodni polobli ne bo več pod vprašajem, in kubansko vodstvo pozval k sklenitvi dogovora z Washingtonom. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je v odzivu na pritiske izjavil, da Havana trenutno z Združenimi državami ne vodi nobenih pogajanj, razen tehničnih stikov glede vprašanj migracij. Poudaril je, da ostaja Kuba odprta za dialog, vendar le pod pogoji suverene enakosti, vzajemnega spoštovanja in popolnega nevtikanja v notranje zadeve države. Havana zavrača ultimat Trumpove administracije, ki od Kube zahteva prekinitev vojaškega in gospodarskega sodelovanja z drugimi zavezniki v regiji. Napetosti se stopnjujejo v času, ko ZDA pod vodstvom Trumpa aktivno izvajajo strategijo gospodarskega in političnega pritiska na več frontah hkrati. Dudakov ocenjuje, da bo Washington pozorno spremljal tudi prihajajoče volitve v Kolumbiji in Mehiki, da bi utrdil svoj vpliv v Latinski Ameriki. Medtem ko Trump trdi, da Kuba "visi na nitki", se zdi, da bo ameriška administracija poskušala izolirati otok s prekinitvijo dobave energentov iz Venezuele, ki jih nameravajo ZDA nadomestiti z lastnimi viri.

Zvezni tožilci Združenih držav Amerike so sprožili kazensko preiskavo proti predsedniku Federalnih rezerv (Fed) Jeromu Powellu zaradi njegovega junijskega pričevanja pred kongresom. Preiskava se osredotoča na sume krive prisege, vendar Powell in drugi kritiki trdijo, da gre za politični pritisk administracije predsednika Donalda Trumpa. Spor izvira iz nestrinjanja glede določanja obrestnih mer, saj si Bela hiša prizadeva za njihovo znižanje, medtem ko Fed vztraja pri svoji neodvisni presoji. Jerome Powell je prejete sodne pozive označil za neposredno posledico odločitev centralne banke, ki temeljijo na strokovnih ocenah v korist javnosti in ne na željah izvršilne oblasti. Vodstvo Feda opozarja, da takšne oblike ustrahovanja in političnega vmešavanja resno ogrožajo institucionalno neodvisnost banke, ki je ključna za stabilnost ameriškega finančnega sistema. Administracija prek Ministrstva za pravosodje stopnjuje retoriko, kar stopnjuje napetosti med Belo hišo in centralno banko. Dogajanje predstavlja vrhunec večmesečnih sporov, v katerih je predsednik Trump javno kritiziral Powella, čeprav ga je v svojem prvem mandatu sam imenoval na položaj. Stopnjevanje pritiska s kazensko preiskavo je v finančnih krogih razumljeno kot poskus podreditve denarne politike političnim ciljem. Powell je kljub preiskavi odločen, da bo centralna banka še naprej delovala avtonomno in se upirala pritiskom, ki bi lahko škodovali dolgoročnemu gospodarstvu države.

Združeno kraljestvo, Nemčija in Francija so začele pogovore o morebitni misiji zveze Nato na Grenlandiji, s katero bi zaščitile otok pred naraščajočim ruskim in kitajskim vplivom ter preprečile ambicije Združenih držav Amerike po prevzemu tega ozemlja. Britanska ministrica za promet Heidi Alexander je potrdila, da so razprave o odvračanju agresije v Arktiki del rutinske prakse, vendar so pogovori pridobili na teži po objavi informacij, da predsednik ZDA Donald Trump načrtuje vojaško in gospodarsko aneksijo otoka. Po navedbah nekaterih virov naj bi Trump celo naročil pripravo načrtov za invazijo, čemur pa nasprotujejo visoki ameriški vojaški častniki. Evropski voditelji so se na grožnje odzvali s skupnim stališčem, da je Grenlandija avtonomno ozemlje Kraljevine Danske in da o njeni usodi lahko odločajo le tamkajšnji prebivalci in uradni Kopenhagen. Nemčija v teh prizadevanjih prevzema eno izmed vodilnih vlog, saj želi s povečano vojaško prisotnostjo, ki bi vključevala ladje in letala, zavarovati evropske strateške interese v regiji. Donald Trump sicer trdi, da Danska otoku ne zagotavlja zadostne zaščite pred zunanjimi grožnjami, zato je napovedal, da bodo ZDA cilj dosegle »zlepa ali zgrda«. Napetosti med zaveznicami znotraj Nata so se s tem dodatno zaostrile, saj evropski partnerji Trumpove težnje po spreminjanju meja dojemajo kot neposreden napad na suverenost evropske države. Medtem ko London poudarja zavezanost delovanju znotraj zavezništva, se v ozadju bije boj za nadzor nad naravnimi viri in strateškimi potmi, ki se odpirajo s taljenjem arktičnega ledu.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na svojem družbenem omrežju objavil prirejen posnetek spletne enciklopedije Wikipedia, na katerem je naveden kot vršilec dolžnosti predsednika Venezuele. Ta poteza se je zgodila v času zaostrenih odnosov z Venezuelo in po poročanju o izpustitvi 41 političnih zapornikov v tej južnoameriški državi, medtem ko se Nicolas Maduro nahaja v ameriškem priporu zaradi resnih obtožb. Incident sproža številna mednarodnopravna vprašanja glede suverenosti in diplomatskih protokolov. Hkrati je ameriško zvezno tožilstvo pod vodstvom pravosodnega ministrstva sprožilo kazensko preiskavo proti predsedniku Federalnih rezerv (Fed) Jeromu Pauellu. Ministrstvo je Pauellu že vročilo sodne pozive, kar predstavlja nepredviden stopnjevan pritisk izvršne oblasti na neodvisno centralno banko. Pravosodni organi po navedbah virov preiskujejo morebitne nepravilnosti, kar je v finančnih krogih sprožilo nemir. Pauell se je na preiskavo odzval z ostrimi obtožbami proti administraciji predsednika Trumpa. Navedel je, da gre za neposredne grožnje in politične pritiske, katerih cilj je spodkopavanje avtonomije Feda. Razmere v Washingtonu odražajo globok konflikt med Belo hišo in ključnimi finančnimi institucijami, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za stabilnost ameriškega in svetovnega gospodarstva.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil nov val diplomatskih in političnih napetosti s svojimi izjavami o prevzemu Grenlandije ter vmešavanjem v venezuelsko politiko. Trump je poudaril, da bodo Združene države Amerike Grenlandijo zavzele "na tak ali drugačen način", da bi preprečile širjenje vpliva Rusije in Kitajske na tem območju. Pri tem je kritiziral dansko obrambo avtonomnega ozemlja in poudaril, da Washingtona ne zanima najem, temveč izključno lastništvo nad otokom, saj potrebujejo trdno pravno podlago za svojo prisotnost. Hkrati je Trump v objavi na družbenem omrežju Truth Social sebe označil za "vršilca dolžnosti predsednika Venezuele", kar predstavlja stopnjevanje pritiska na tamkajšnji režim in nadaljevanje ameriških teženj po neposrednem nadzoru nad to južnoameriško državo. Kljub trditvam podpredsednice Delcy Rodriguez, da nobena tuja sila ne vlada državi, Trump vztraja pri stališču, da bodo ZDA upravljale Venezuelo. Nobelov nagrajenec za ekonomijo Joseph Stiglitz je v odzivu na Trumpove poteze za nemško revijo Der Spiegel dejal, da je predsednik že presegel vrhunec svoje moči. Stiglitz ocenjuje, da so Trumpova dejanja, vključno z napovedmi o Grenlandiji in Venezueli, pogosto le sredstvo za odvračanje pozornosti od notranjepolitičnih težav v ZDA, kot so sodni procesi in upadanje podpore med volivci. Po mnenju ekonomista Trumpova politika ogroža demokracijo in povečuje svetovno nestabilnost.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da Združene države Amerike preučujejo izjemno ostre možnosti odziva na dogajanje v Iranu, kjer so tamkajšnje oblasti nasilno zatrle proteste. Trump je poudaril, da je iranski režim s streljanjem na protestnike prestopil rdečo linijo, in zagotovil, da Washington razmere podrobno spremlja. Kljub stopnjevanju napetosti je predsednik novinarjem na krovu predsedniškega letala dejal, da je Teheran vzpostavil stik z ZDA in predlagal pogovore o novem jedrskem dogovoru, kar dopušča možnost za morebitno srečanje med stranema. Znotraj Združenih držav Amerike so se hkrati pojavila opozorila, da bi lahko vsakršno vojaško zaostrovanje doseglo nasproten učinek in poenotilo Irance v nasprotovanju Washingtonu. Ameriški kongresniki so pozvali k previdnosti in zahtevali, da se Trump ne spušča v vojaške pustolovščine brez ustreznega nadzora oziroma odobritve. Ta notranja razhajanja v ameriški politiki kažejo na strah pred nepredvidenimi posledicami neposrednega konflikta na Bližnjem vzhodu. Odziv iranske strani je bil oster in kljubovalen. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je Trumpa označil za arogantnega hazarderja in ga opozoril, da so iranske sile pripravljene na morebiten napad. Ghalibaf je zatrdil, da bodo iranski branilci ameriškim silam odčitali lekcijo, ter izpostavil, da so vse ameriške zmogljivosti v regiji v dosegu iranskega odgovora, če bi prišlo do vojaške agresije.

V Iranu so se razširili eni največjih protivladnih protestov po revoluciji leta 1979, v katerih je bilo po podatkih aktivistov ubitih najmanj 544 ljudi. Iranske varnostne sile so na demonstracije v več kot 100 mestih odgovorile s silovitim zatiranjem, pri čemer so oblasti protestnike označile za sovražnike Boga, kar je kaznivo dejanje, za katero je predvidena smrtna kazen. Med žrtvami je po poročilih agencije HRANA 490 protestnikov in 48 pripadnikov varnostnih sil, pridržanih pa je bilo več kot 10.600 oseb. Iranske oblasti so kljub mednarodnemu pritisku organizirale provladna zborovanja in zagrozile z vojaškim odgovorom proti Združenim državam Amerike in Izraelu, če bi ti poskušali posredovati. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem trdil, da je Iran predlagal pogajanja, vendar se razmere na terenu zaostrujejo zaradi informacijske blokade in omejitev dostopa do spleta. Poročila o začasnih mrtvašnicah na prostem v bližini Teherana potrjujejo izjemno visoko število smrtnih žrtev, kar vzbuja zaskrbljenost v mednarodni skupnosti. Zatiranje protestov se stopnjuje, saj teokratski režim v množičnem uporu vidi neposredno grožnjo svoji oblasti. Razmere so se dodatno zapletle zaradi groženj iranskega generalnega tožilca Mohammada Movahedija Azada, ki je napovedal neusmiljen pregon vseh udeležencev demonstracij. Zahodne države so se na dogajanje odzvale z obsodbami nasilja, vendar iranska vlada vztraja pri uporabi sile za vzpostavitev reda.

Iranski politični vrh se je odzval na zaostreno retoriko ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki v zadnjem obdobju ponavlja grožnje z vojaškim posredovanjem proti islamski republiki. Iranski zunanji minister Abas Aragči je v ponedeljek poudaril, da si Teheran ne želi vojne, vendar je nanjo v celoti pripravljen, hkrati pa je izrazil odprtost za diplomatska pogajanja. Te izjave prihajajo v času, ko Washington stopnjuje pritisk na režim zaradi domnevnega nadaljevanja jedrskega programa in notranjepolitičnega zatiranja protestov. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je stopnjeval napetost z opozorilom, da bo Iran v primeru ameriškega napada Trumpu zadal nepozabno lekcijo. Ghalibaf je trenutno dogajanje v državi, kjer se krepijo množični protesti, označil za vojno proti teroristom, s čimer je poskušal upravičiti ostre ukrepe varnostnih sil. Kljub napadalni retoriki iranske oblasti puščajo odprta vrata za dialog, kar nakazuje na strateško dvoličnost v pričakovanju morebitnih konkretnih potez Bele hiše. Napetosti med državama so se ponovno razpltele po seriji Trumpovih groženj z uničenjem iranskega jedrskega programa, kar Washington vidi kot rdečo črto. Medtem ko Združene države Amerike preoblikujejo svojo bližnjevzhodno politiko in napovedujejo humanitarno pomoč Gazi, Teheran ostaja pod velikim pritiskom tako zaradi zunanjih groženj kot tudi zaradi notranje nestabilnosti. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov, saj bi morebiten neposreden vojaški spopad povzročil nepredvidljive posledice za celotno regijo.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je stopnjevala spor z zvezno centralno banko (Fed), potem ko je pravosodno ministrstvo Združenih držav Amerike sprožilo kazenski postopek proti njenemu predsedniku Jeromu Powellu. V središču preiskave so domnevne nepravilnosti pri stroških prenove prostorov centralne banke, kar pa Powell in številni opazovalci označujejo za politično motiviran poskus ustrahovanja. Powell se je na neobičajno stopnjevanje pritiska odzval z javnim nagovorom, v katerem brani avtonomijo institucije. Kritiki opozarjajo, da takšne poteze neposredno ogrožajo neodvisnost denarne politike, ki je ključna za stabilnost ameriškega in svetovnega finančnega sistema. Vmešavanje izvršilne veje oblasti v delo centralne banke bi po mnenju ekonomistov lahko povzročilo destabilizacijo trgov, saj se s tem spodkopava zaupanje v nepristranskost odločanja o obrestnih merah in inflaciji. Proti takšnim ukrepom so se izrekli celo nekateri člani republikanske stranke, ki v preiskavi vidijo nevaren precedens. Stopnjevanje napetosti med Belo hišo in centralno banko prihaja po dolgotrajnem obdobju trenj glede smeri gospodarske politike. Medtem ko Trumpova vlada zahteva nižje obrestne mere za spodbujanje rasti, Powell vztraja pri strokovnih odločitvah, neodvisnih od dnevne politike. Trenutni pravni spor bi lahko imel dolgoročne posledice za institucionalno ureditev v Združenih državah Amerike, saj postavlja pod vprašaj ustavna načela ločitve vej oblasti.

Ameriški finančni trgi so v ponedeljek zabeležili precejšen padec, potem ko je administracija predsednika Donalda Trumpa napovedala kazensko preiskavo zoper predsednika zveznih rezerv (Fed) Jeroma Powlla. Vlagatelji so se na grožnjo pravosodnega ministrstva z obtožnico odzvali z razprodajo ameriških delnic, obveznic in dolarja, kar je na Wall Streetu obudilo strategijo umika iz ameriškega premoženja. Terminske pogodbe na indeks Dow Jones so v ponedeljek zjutraj upadle za 350 točk, kar odraža globoko zaskrbljenost gospodarstva nad neposrednim napadom na neodvisnost osrednje denarne ustanove. Politični odzivi na napovedano preiskavo so bili ostri, zlasti v vrstah demokratov. Vodja senatne večine Chuck Schumer je Trumpovo ravnanje označil za ustrahovanje in napad na stabilnost ameriškega gospodarstva, kar je pred tem v video izjavi izpostavil tudi Powell sam. Schumer je poudaril, da poskusi podreditve centralne banke pod neposreden nadzor Bele hiše ogrožajo zaupanje v finančni sistem in krepijo negotovost na mednarodnih trgih. Napetosti med Belo hišo in zveznimi rezervami so vrhunec dosegle po mesecih Trumpovih javnih kritik na račun Powllove denarne politike. Predsednik si že dlje časa prizadeva za znižanje obrestnih mer, da bi zmanjšal stroške zadolževanja države, vendar so trenutne grožnje s kazenskim pregonom brez primere v sodobni zgodovini ZDA. Takšen premik k popolnemu nadzoru nad monetarno politiko bi lahko trajno spremenil vlogo osrednje banke in njen odnos do izvršilne oblasti.

Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil prirejeno podobo spletne enciklopedije Wikipedia, na kateri je naveden kot vršilec dolžnosti predsednika Venezuele z začetkom mandata v januarju 2026. Objava sledi dramatičnemu stopnjevanju napetosti med državama, potem ko so ameriške posebne enote 3. januarja 2026 v vojaški operaciji zajele venezuelskega voditelja Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Maduro se je v ponedeljek že pojavil pred sodiščem v New Yorku, Trump pa je v nedavnem intervjuju za New York Times izrecno zavrnil možnost njegove pomilostitve. Administracija predsednika Trumpa je po zajetju Madura hitro začela prevzemati nadzor nad ključnimi venezuelskimi viri. Trump je 11. januarja sporočil, da je na poti v Združene države Amerike približno 50 milijonov sodov venezuelske nafte v vrednosti 4,2 milijarde dolarjev. Po njegovih besedah se je za ta korak odločil na prošnjo Delcy Rodriguez, ki trenutno opravlja funkcijo začasne predsednice Venezuele, vendar Trumpovi javni nastopi in objave nakazujejo, da ZDA nameravajo obdržati neposreden vpliv na upravljanje države. Ameriški predsednik je obenem pritisnil na vodilne predstavnike naftne industrije, naj investirajo v obnovo uničenega venezuelskega energetskega sektorja. Čeprav so nekateri direktorji naftnih podjetij izrazili previdnost in Venezuelo označili za neprimerno za investicije brez korenitih reform, Trump vztraja, da bo o tem, katera podjetja bodo lahko delovala v državi, odločal Washington in ne Caracas. Dogajanje spremljajo tudi nove grožnje glede morebitne priključitve Grenlandije, kar kaže na agresivno zunanjo politiko nove administracije.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je v ponedeljek ostro zavrnil trditve ameriškega predsednika Donalda Trumpa o domnevnih pogajanjih med Havano in Washingtonom. Díaz-Canel je poudaril, da z ameriško administracijo ne potekajo nikakršni pogovori, razen tehničnih stikov na področju migracij. Odziv sledi Trumpovim grožnjam na družbenih omrežjih, kjer je Kubo pozval k sklenitvi dogovora, preden bo "prepozno", in napovedal popolno ustavitev dotoka venezuelske nafte in denarja na otok. Napetosti so se stopnjevale po nedavnem padcu venezuelskega voditelja Nicolása Madura, ki so ga zajele ameriške sile. Trump je zatrdil, da Venezuela, tesna zaveznica Kube, zdaj uživa zaščito Združenih držav Amerike in ne več Havane. Kubanske oblasti so ameriške grožnje označile za kriminalne, Díaz-Canel pa je izjavil, da so pripravljeni braniti svojo domovino do zadnje kaplje krvi. Ob tem je dodal, da tisti, ki človeška življenja spreminjajo v posel, nimajo moralne avtoritete za poučevanje Kube. Washington je v zadnjih dneh močno okrepil pritisk na komunistični otok, vključno z napovedjo popolnega naftnega embarga in diplomatskimi ultimati. Ameriški predsednik je namignil, da bodo novice o novem odnosu s Kubo znane kmalu, medtem ko Havana vztraja, da morajo odnosi temeljiti na mednarodnem pravu namesto na sovražnosti in prisili. Dogajanje v regiji nakazuje na korenito spremembo ameriške zunanje politike do karibskih in latinskoameriških držav po spremembi oblasti v Venezueli.

Predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Jerome Powell je v nedeljo razkril, da mu je ministrstvo za pravosodje ZDA zagrozilo s kazensko ovadbo in mu vročilo pozive velike porote. Preiskava se nanaša na njegovo poletno pričanje pred kongresom glede projekta prenove stavbe centralne banke, vendar Powell trdi, da gre za politični pretvezo. Po njegovih besedah želi administracija predsednika Donalda Trumpa s temi pritiski spodkopati neodvisnost centralne banke in jo prisiliti v znižanje obrestnih mer. Ostri pravni koraki so sprožili val kritik v finančnih in političnih krogih. Trinajst nekdanjih visokih uradnikov, vključno s prejšnjimi predsedniki Feda Alanom Greenspanom, Benom Bernankejem in Janet Yellen, je v skupni izjavi obsodilo dogajanje kot napad na neodvisnost institucije, ki nima mesta v Združenih državah Amerike. Opozorili so, da bi tovrstni pregoni lahko vodili do resnih gospodarskih posledic in zvišanja življenjskih stroškov. Dogajanje je že negativno vplivalo na finančne trge, saj so delniški indeksi na Wall Streetu po Powellovi objavi zabeležili padec. Analitiki ocenjujejo, da gre za stopnjevanje dolgotrajnega spora med Trumpom in Fedovim vodstvom, kar postavlja pod vprašaj stabilnost ameriške monetarne politike. Pravosodno ministrstvo vsebine pozivov uradno še ni podrobneje komentiralo, a showdown med Belo hišo in centralno banko ostaja v središču pozornosti svetovne javnosti.

Kitajsko zunanje ministrstvo je v ponedeljek ostro kritiziralo prizadevanja Združenih držav Amerike na Grenlandiji in poudarilo, da Washington ne bi smel izrabljati drugih držav kot pretvezo za uresničevanje lastnih strateških interesov. Odziv Pekinga je sledil ponovnim izjavam ameriškega predsednika Donalda Trumpa o tem avtonomnem danskem ozemlju, ki postaja vse pomembnejše prizorišče geopolitičnih napetosti. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva je na rednem brifingu za novinarje izpostavil, da so vse kitajske dejavnosti na Arktiki v skladu z mednarodnim pravom. Kitajska se v zadnjih letih vse močneje uveljavlja kot »bližnje-arktična država«, kar sproža zaskrbljenost v Washingtonu zaradi morebitnega povečanja kitajskega gospodarskega in vojaškega vpliva v regiji. Združene države Amerike so v preteklosti že izrazile interes za nakup Grenlandije ali okrepitev tamkajšnje vojaške prisotnosti, kar Peking interpretira kot poskus omejevanja drugih mednarodnih akterjev. Sporazum o upravljanju arktičnih virov in plovnih poti ostaja ena ključnih točk prihodnjih diplomatskih in gospodarskih trenj med velesilama.

Predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Jerome Powell je v nedeljo razkril, da je ministrstvo za pravosodje (DOJ) centralni banki vročilo pozive velike porote in zagrozilo s kazensko ovadbo. Preiskava se uradno nanaša na Powellovo junijsko pričanje pred senatnim odborom za bančništvo glede 2,5 milijarde dolarjev vredne prenove dveh uradnih stavb Feda, kar je predsednik Donald Trump predhodno kritiziral kot pretirano trošenje. Powell je v redki video izjavi ostro zavrnil obtožbe in jih označil za pretvezo, katere namen je spodkopati neodvisnost centralne banke pri določanju obrestnih mer. Napetosti med Belo hišo in centralno banko so z novo preiskavo dosegle kritično točko, saj Trump že dlje časa javno izvaja pritisk na Powella, naj agresivneje znižuje ključno obrestno mero. Medtem ko Trump zanika kakršno koli vedenje o preiskavi pravosodnega ministrstva, hkrati ponavlja kritike na račun Powellovega vodenja banke in projektov prenove. Finančni trgi so se na novice odzvali negativno; vrednost ameriškega dolarja in delniški indeksi so padli, medtem ko je cena zlata dosegla nove rekordne vrednosti, saj vlagatelje skrbi politična destabilizacija monetarne politike. Nekdanja predsednica Feda in nekdanja finančna ministrica Janet Yellen je preiskavo označila za izjemno srhljivo in opozorila, da so možnosti, da bi Powell lagal pod prisego, praktično ničelne. Po njenem mnenju gre za poskus administracije, da bi Powella prisilila k odstopu in na njegovo mesto imenovala bolj poslušen kader. Analitiki opozarjajo, da bi lahko takšni politični pritiski dolgoročno zvišali stroške zadolževanja za prebivalstvo in podjetja ter resno načeli zaupanje v ameriški finančni sistem.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za časnik The New York Times sprožil mednarodno diplomatsko napetost z napovedjo, da namerava Washington prevzeti nadzor nad Grenlandijo. Trump je poudaril, da je lastništvo otoka zanj pomembnejše od veljavnih mednarodnih pogodb, in dodal, da naj bi mednarodno pravo v tem primeru veljalo le selektivno. Po njegovih besedah ZDA otoka ni treba kupiti, temveč ga lahko preprosto prevzamejo, pri čemer se je skliceval na določila obrambnega pakta iz leta 1951. Izjave so povzročile ogorčenje v Evropi, zlasti pri danski premierki Mette Frederiksen, ki je pričakovanja ameriške administracije označila za šokantna. Trump svojo namero utemeljuje s strateškim tekmovanjem z Rusijo in Kitajsko za vpliv v Arktiki. Namestnik vodje osebja Bele hiše Stephen Miller je podprl predsednikove trditve o psihološkem pomenu popolnega ameriškega nadzora nad tem strateškim ozemljem. Kritiki v mednarodni javnosti opozarjajo, da Trumpovo stališče, po katerem je sam vrhovni arbiter nadnarodnih pravil, spodkopava temelje globalne ureditve. Medtem ko se Danska in njene zaveznice v Evropski uniji odzivajo s presenečenjem, Trump vztraja, da njegovo moč omejuje le lastna morala, ne pa zunanje pravne zaveze ali suverenost drugih držav.

Po Trumpovi napovedi o omejitvi obrestnih mer na kreditne kartice na 10 odstotkov za eno leto so analitiki z Wall Streeta izrazili dvom o sprejetju takšne zakonodaje. Banke so opozorile, da bi bila takšna omejitev "devastirana" za potrošnike. Borze so se odzvale negativno.

Leto 2025 se je zapisalo kot drugo najtoplejše leto v zgodovini meritev, takoj za letom 2024, kar potrjuje trend intenzivnega globalnega segrevanja. Kljub naravnemu hladilnemu učinku pojava La Niña so temperature ostale rekordno visoke, kar strokovnjaki pripisujejo neustavljivemu kopičenju toplogrednih plinov v ozračju. Podatki kažejo, da je bilo zadnjih dvanajst let najtoplejših doslej, pri čemer so zadnja tri leta presegla predindustrijsko raven za več kot 1,4 stopinje Celzija. V tem kritičnem obdobju je administracija novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa napovedala namero o umiku Združenih držav Amerike iz več kot 60 mednarodnih organizacij in pogodb, vključno z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in Medvladnim odborom za podnebne spremembe (IPCC). Ta odločitev predstavlja dramatičen preobrat v ameriški zunanji politiki in po mnenju kritikov ogroža globalna prizadevanja za zmanjšanje emisij ter varovanje človekovih pravic, ki so neposredno povezane z varnim okoljem. Medtem ko se svet spopada s finančnimi posledicami suš, poplav in ekstremnih vročinskih valov, raziskave v Afriki opozarjajo na težave pri uveljavljanju pravil o podnebnem financiranju. Ameriški umik bi lahko dodatno oslabil mednarodno sodelovanje in znanstveno poročanje, kar bi najbolj prizadelo ranljive skupnosti v državah, kot sta Bangladeš in Fidži, ki so odvisne od globalne pomoči pri prilagajanju na podnebne spremembe.

Vrednost južnokorejskega vona je v primerjavi z ameriškim dolarjem močno upadla, pri čemer je menjalni tečaj med trgovanjem dosegel raven 1470 vonov za dolar. Ta oster padec vrednosti domače valute je posledica zmanjšanih pričakovanj glede skorajšnjega znižanja obrestnih mer v Združenih državah Amerike, k čemur so pripomogli ugodni podatki z ameriškega trga dela. Stopnja brezposelnosti v ZDA se je decembra lani znižala na 4,4 odstotka, kar je okrepilo prepričanje vlagateljev, da bo ameriška zvezna banka Federal Reserve na prihajajočem zasedanju ohranila obrestne mere nespremenjene. Dodaten pritisk na von povzročajo stopnjevana geopolitična tveganja, ki so povezana z zunanjo politiko ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Napovedi o vojaškem posredovanju v Venezueli in Iranu ter ponovne ozemeljske težnje glede Grenlandije so spodbudile vlagatelje k nakupu dolarja kot varnega zatočišča. Zaradi tega so se ukrepi južnokorejskih finančnih oblasti za stabilizacijo trga, ki so bili uvedeni konec lanskega leta, izkazali za nezadostne, saj tuji vlagatelji nadaljujejo z razprodajo južnokorejskih delnic. Kljub trenutnim nihanjem nekateri analitiki napovedujejo, da bi se gospodarske razmere lahko stabilizirale v drugi polovici leta, ko se pričakuje uskladitev monetarne in fiskalne politike v večjih svetovnih gospodarstvih. Če se bo trend slabljenja vona nadaljeval in bo tečaj presegel mejo 1480 vonov za dolar, tržni udeleženci pričakujejo vnovično neposredno posredovanje južnokorejske centralne banke in finančnega ministrstva na deviznem trgu.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social napovedal namero o uvedbi začasne zvezne omejitve obrestnih mer za kreditne kartice, ki bi bila določena pri desetih odstotkih. Ukrep bi po navedbah predsednika veljal eno leto, njegov namen pa je izboljšanje finančnega položaja potrošnikov in zmanjšanje dolžniških obremenitev gospodinjstev. Objava predloga je povzročila takojšen odziv na finančnih trgih, kjer so delnice vodilnih izdajateljev kreditnih kartic v Združenih državah Amerike in Evropi močno padle. Vlagatelji so izrazili zaskrbljenost nad morebitnim drastičnim zmanjšanjem prihodkov finančnih institucij, saj so trenutne obrestne mere na trgu znatno višje od predlagane meje. Analitiki opozarjajo, da bi takšna regulacija lahko korenito spremenila pogoje kreditiranja v bančnem sektorju. Trumpova administracija naj bi v prihodnjih tednih predstavila podrobnejši načrt za izvedbo tega ukrepa, ki je del širših prizadevanj za gospodarske reforme. Predlog bo verjetno naletel na močan odpor v finančni industriji, hkrati pa odpira vprašanja o pristojnostih zvezne vlade pri neposrednem poseganju v obrestne politike zasebnih bank.

Nova poročila kažejo, da se Trump sooča z obtožbami o maščevanju 'modrim' državam z ukrepi, ki prizadenejo ranljive ljudi, vključno z racijami ICE. Kristi Noem naj bi negativno vplivala na Trumpovo priljubljenost. Zavezniki Trumpa so izrazili zaskrbljenost zaradi najnovejših napadov na predsednika Federal Reserve Jeromea Powlla, saj se bojijo, da se bo strategija obrnila proti njim.

Seulska borza je v ponedeljek nadaljevala rekordno rast, pri čemer je osrednji borzni indeks Kospi prvič v zgodovini presegel mejo 4600 točk. Indeks je trgovanje sklenil pri 4624,79 točke, kar predstavlja 0,84-odstotno rast glede na prejšnji trgovalni dan. Gre za že sedmi zaporedni dan rasti, od začetka novega leta pa je indeks pridobil skoraj deset odstotkov vrednosti. Glavno gonilo rasti so bile delnice podjetij iz obrambnega sektorja in proizvajalcev baterij, medtem ko je južnokorejski von močno upadel v primerjavi z ameriškim dolarjem. K rasti obrambnih delnic so po mnenju analitikov prispevale geopolitične napetosti in poročila o morebitnih vojaških načrtih ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Iranu. Strokovnjaki ocenjujejo, da se države zaradi negotovih razmer v svetu odločajo za povečevanje izdatkov za obrambo, kar neposredno koristi južnokorejski industriji. Institucionalni vlagatelji so bili neto kupci v vrednosti 210,3 milijarde vonov, medtem ko so tuji vlagatelji in posamezniki delnice v neto vrednosti prodajali. Obseg trgovanja je bil izjemno velik, saj je lastnika zamenjalo 382,4 milijona delnic v skupni vrednosti 22,8 bilijona vonov oziroma približno 15 milijard ameriških dolarjev. Kljub začetnemu nihanju čez dan, ko je indeks dosegel celo najvišjo dnevno vrednost 4652,54 točke, se je bikovski trend ohranil do konca trgovanja. Analitiki pričakujejo, da bo nadaljnja usoda trga odvisna predvsem od stabilnosti valute in razvoja globalnih varnostnih razmer.

V Iranu so se razmere po silovitih protivladnih protestih močno zaostrile, saj so oblasti z uporabo sile povzročile smrt najmanj 543 protestnikov. Val nezadovoljstva, ki ga poganjajo visoka inflacija, strmoglavljenje vrednosti domače valute in dolgoletne mednarodne sankcije, se je razširil po celotni državi. Iranska revolucionarna garda je na ulice poslala varnostne sile, ki so po navedbah aktivistov aretirale več kot 10.000 ljudi, medtem ko se simbolni upor proti najvišjemu verskemu voditelju nadaljuje. Združene države Amerike pozorno spremljajo dogajanje, pri čemer se v Washingtonu krepijo razprave o morebitnem vojaškem posredovanju. Čeprav ameriška mornarica trenutno na območju Bližnjega vzhoda nima prisotne letalonosilke, nekateri tesni sodelavci predsednika Trumpa napovedujejo možnost kirurško natančnih zračnih napadov. Hkrati del ameriških kongresnikov iz obeh strank izraža dvom o učinkovitosti vojaške sile in opozarja na tveganje širšega regionalnega konflikta, saj Teheran poudarja, da se vojne ne boji. Dodatne težave za iranski režim predstavljajo gospodarske izgube v tujini, predvsem v Venezueli, kjer so ogrožene milijardne naložbe v rafinerije nafte. Zaradi destabilizacije režima Nicolása Madura v Caracasu se Iran sooča z možnostjo zaplembe premoženja, ki ga je uporabljal za izogibanje ameriškim sankcijam. Teheran je tako ujet med notranji ljudski upor in propadanje svojih geostrateških ter finančnih zavezništev, kar resno ogroža stabilnost islamske republike.

Ponovljene grožnje ameriškega predsednika Trumpa o prevzemu nadzora nad Grenlandijo so zaostrile odnose z zavezniki v Natu. Generalni sekretar Nata Rutte je pozval zaveznike, naj zaščitijo Grenlandijo pred grožnjami aneksije s strani ZDA. Trump je izjavil, da ZDA potrebujejo Nato manj, kot Nato potrebuje ZDA, in ni izključil uporabe vojaške sile za prevzem ozemlja, kar je povzročilo zaskrbljenost glede prihodnosti zveze.

Visoka delegacija palestinskega gibanja Hamas, ki jo vodi Kalil al Hajja, je prispela v Kairo na nov krog posvetovanj o drugi fazi dogovora o prekinitvi ognja in povojni upravi Gaze. Pogovori potekajo v času intenzivnih regionalnih prizadevanj za stabilizacijo razmer, medtem ko Agencija Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) opozarja na kritične razmere, v katerih živijo otroci v Gazi. Agencija poudarja, da izraelske omejitve pri dostavi humanitarne pomoči preprečujejo zagotavljanje nujne oskrbe, zaradi česar so otroci podhranjeni in ogroženi. Istočasno se napetosti stopnjujejo tudi na Zahodnem bregu, kjer so izraelske sile uničile begunjska taborišča v Jeninu in Tulkarmu. Številni opazovalci te dogodke označujejo za poskus sistematične odstranitve palestinskega prebivalstva in razširitev naselbin, kar spominja na zgodovinsko Nakbo. Razseljevanje družin in uničevanje šol se nadaljuje tudi v vzhodnem Jeruzalemu, zlasti v soseskah Šejk Džara in Silvan, kar dodatno zaostruje humanitarno krizo. Kljub mednarodnim pozivom k odpravi blokad humanitarne pomoči, oskrba ostaja ustavljena pred mejami Gaze. UNRWA je izrazila pripravljenost na takojšnjo povečanje pomoči, vendar opozarja, da je to nemogoče brez polnega sodelovanja izraelskih oblasti in odprtja mejnih prehodov. Politična pogajanja v Egiptu tako ostajajo ključna za preprečitev nadaljnje degradacije humanitarnih razmer v regiji.

V ponedeljek, 12. januarja 2026, so se v Argentini nadaljevala trgovanja z različnimi vrstami dolarja. Spremljali so se tečaji dolarja MEP, dolarja CCL, kripto dolarja in t.i. "dolarja tarjeta".

Etični odbor Demokratske stranke je izključil nekdanjega vodjo poslanske skupine Kim Byung-kija zaradi obtožb o financiranju nominacij, družinskih ugodnosti in zlorabe položaja. Kljub zahtevam vodstva stranke po prostovoljnem izstopu, se je Kim udeležil zaslišanja pred etičnim odborom, ki je na koncu odločil za njegovo izključitev, da bi preprečili negativen vpliv na lokalne volitve.

Ameriško pravosodno ministrstvo je sprožilo kazensko preiskavo proti predsedniku ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Jeromu Powllu zaradi domnevnih nepravilnosti pri 2,5 milijarde dolarjev vredni obnovi sedeža institucije v Washingtonu. Powell je preiskavo in prejete sodne pozive velike porote označil za politično ustrahovanje ter maščevanje Bele hiše, ker centralna banka ni ugodila zahtevam predsednika Donalda Trumpa po znižanju obrestnih mer. Predsednik Trump je v javnih izjavah stopnjeval pritisk na Powlla in dejal, da slednji ni primeren za opravljanje svoje funkcije. Dogajanje predstavlja neposreden spopad med izvršilno oblastjo in neodvisno finančno institucijo. Donald Trump je že dlje časa kritičen do Powllove denarne politike, ki po njegovem mnenju zavira gospodarsko rast, medtem ko Powell vztraja pri avtonomiji centralne banke. Analitiki opozarjajo, da bi lahko takšne preiskave zamajale zaupanje v stabilnost ameriškega finančnega sistema in neodvisnost ključnih državnih organov. Preiskava se je začela v času, ko Trump aktivno išče Powllovega naslednika, čeprav se sedanjemu predsedniku mandat še ni iztekel. Napetosti med Belo hišo in Fedom so povzročile negotovost na mednarodnih finančnih trgih, saj vlagatelji z zaskrbljenostjo spremljajo morebitne institucionalne spremembe v najmočnejšem svetovnem gospodarstvu. Powell je napovedal, da se bo pravno zoperstavil poskusom političnega vmešavanja v delo centralne banke.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost prepovedi investiranja v Venezueli za naftnega velikana ExxonMobil. Odločitev sledi izjavam izvršnega direktorja podjetja, ki je Venezuelo označil za državo, ki je trenutno neprimerna za naložbe, kar je neposredno nasprotovalo Trumpovim načrtom za revitalizacijo tamkajšnjega energetskega sektorja. Trumpov odziv odraža zaostrovanje odnosov med belo hišo in energetskim sektorjem glede vprašanja zunanje politike v Južni Ameriki. Medtem ko Trump trdi, da Venezuela z njegovo administracijo sodeluje zgledno, vodstvo največje ameriške naftne družbe izraža resne dvome o varnosti in premišljenosti tovrstnih kapitalskih posegov na venezuelsko ozemlje. Sporazum med podjetjem in državo je tako pod velikim vprašajem, saj Trump vztraja pri uresničevanju svoje strategije prek neposrednih pritiskov na korporativni sektor. Napetost poudarja razkorak med pragmatično poslovno oceno tveganj naftnih podjetij in geopolitičnimi ambicijami ameriške administracije pod Trumpovim vodstvom.

Predsednik Trump je bil obveščen o novih možnostih vojaških udarov v Iranu, medtem ko Pentagon prosi za več časa za pripravo na morebitno vojno. ZDA razmišljajo o nadaljnjih korakih, medtem ko ZN pozivajo k umiritvi razmer. Protesti v Iranu se nadaljujejo, pri čemer naj bi umrlo že več kot 500 protestnikov.

Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil prirejen posnetek zaslona, ki ga prikazuje kot začasnega predsednika Venezuele že od januarja.

Ameriški zvezni tožilci so sprožili kazensko preiskavo proti predsedniku ameriške centralne banke Jeromeu Powellu zaradi obnove sedeža banke. Powell to razume kot poskus ustrahovanja. Preiskavo naj bi sprožil tožilec, ki je blizu Donaldu Trumpu. Trump zanika kakršno koli vpletenost v preiskavo.

Več vidnih predstavnikov ameriške Demokratske stranke, vključno s progresivno kongresnico Alexandrio Ocasio-Cortez in newyorškim županom Zohranom Mamdanijem, je v usklajenem nastopu ostro obsodilo antisemitizem. Ocasio-Cortezova je pohode podpornikov Hamasa v judovskih soseskah označila za sprevrženo dejanje, kar predstavlja pomemben zasuk v njeni retoriki, saj je bila doslej ena najglasnejših kritičark izraelske vojaške politike. Ta preobrat se dogaja v času, ko se strankarski vrhovi soočajo z očitki o toleriranju radikalnih protiizraelskih gibanj znotraj lastnih vrst. Zohran Mamdani se je medtem znašel v središču polemik zaradi obtožb o domnevnem antisemitizmu, ki so se okrepile po njegovih kritikah opredelitve Izraela kot judovske države. Mamdani je obtožbe kategorično zavrnil in poudaril, da je boj proti antisemitizmu v New Yorku ključnega pomena, hkrati pa je ločil med anticionizmom in sovraštvom do Judov. Njegovi zagovorniki poudarjajo, da so kritike uperjene predvsem v njegovo versko pripadnost in politično stališče do vojne v Gazi, ne pa v dejansko nestrpnost. V širšem kontekstu konfliktov je Liat Atzili, izraelsko-ameriška talka, ki jo je zadrževala palestinska skupina, javno spregovorila o svoji izkušnji. Za razliko od prevladujočih poročil je navedla, da so ugrabitelji držali obljubo o njeni varnosti in zdravju do trenutka izmenjave zapornikov. Njeno pričevanje prinaša redko osebno perspektivo v sicer močno polarizirano razpravo o humanitarnih vidikih vojne, ki še naprej deli ameriško politično in civilno sfero.