V New Yorku se je zbralo približno 2000 protestnikov, ki so izrazili nasprotovanje politiki administracije Donalda Trumpa in obsodili nedavno streljanje zveznega agenta službe za priseljevanje in carine (ICE). Protestniki so svojo pot začeli v bližini Centralnega parka in se premaknili proti stolpnici Trump Tower, pri čemer so s transparenti in vzkliki opozarjali na nasilje državnih organov. Neposreden povod za shod je bila smrt Renee Nicole Good, ki jo je v Minneapolisu ustrelil zvezni agent za priseljevanje, kar je sprožilo val ogorčenja po vsej državi. Dogodek odraža globoko polarizacijo v ameriški družbi, kjer kritiki Trumpovi administraciji očitajo spodbujanje agresivne imigracijske politike in zmanjševanje sredstev za programe preprečevanja nasilja. Protestniki so v središču Manhattna zahtevali odgovornost zveznih organov in korenite spremembe v delovanju agencije ICE, ki jo mnogi vidijo kot orodje za sistemsko represijo nad priseljenci. Shod se je odvil v času povečanih napetosti, ko se nekdanji predsednik Trump sooča s kritikami zaradi svoje retorike o nasilju v mestih, hkrati pa sam napadalce označuje za blazneže. Protest v New Yorku velja za enega večjih izrazov javnega nezadovoljstva v zadnjem obdobju, ki združuje vprašanja pravic priseljencev, policijskega nasilja in nasprotovanja splošni usmeritvi zvezne vlade pod Trumpovim vodstvom.

V Minneapolisu in njegovem zaledju so se konec tedna močno okrepili protesti, usmerjeni proti politiki priseljevanja administracije predsednika Trumpa in nedavnemu uboju ameriške državljanke. Do nemirov je prišlo po tem, ko je agent zvezne službe za carinsko in priseljensko zaščito (ICE) prejšnji teden ustrelil mater treh otrok, kar je sprožilo val ogorčenja po vsej državi. Protestniki v predmestjih so se pridružili nacionalnim demonstracijam, ki zahtevajo odgovornost zveznih organov in spremembo migracijske politike. Zvezno ministrstvo za domovinsko varnost je pod vodstvom sekretarke Kristi Noem v mesto napotilo več sto pripadnikov obmejne straže, da bi podprli izvajanje ukrepov in zajezili proteste. Prihod zveznih sil je povzročil dodatne napetosti med lokalnimi oblastmi in zveznimi uslužbenci kazenskega pregona, saj se lokalni uradniki ne strinjajo z metodami zvezne administracije. Situacijo v mestu dodatno otežujejo zimske razmere s snegom, vendar to ni ustavilo tisočev ljudi, ki zahtevajo pravico za ubit žensko. Administracija Donalda Trumpa vztraja pri strogi politiki priseljevanja in uporabi zveznih sredstev za obvladovanje protestov, ki so prerasli v širši družbeni upor. Kritiki opozarjajo na prekomerno uporabo sile zveznih agentov, medtem ko vlada trdi, da so dodatne enote nujne za ohranjanje reda v Minneapolisu in preprečevanje nasilja, ki bi lahko izbruhalo zaradi zaostrenih odnosov med prebivalci in policijo.

Indija in Združene države Amerike so v ponedeljek uradno obnovile dejavna pogajanja o trgovinskih vprašanjih, kar je v New Delhiju potrdil na novo imenovani ameriški veleposlanik Sergio Gor. Prvi v nizu ključnih pogovorov bo potekal 13. januarja, v središču pa bodo prizadevanja za sklenitev dvostranskega trgovinskega dogovora, ki bi omilil trenutne napetosti in stabiliziral indijsko rupijo, ki je pred kratkim dosegla rekordno nizko vrednost. Veleposlanik Gor je poudaril, da so pogajanja sicer zahtevna, vendar sta obe strani zavezani reševanju razlik. Napetosti med državama so se stopnjevale lani, ko so pogovori propadli, administracija pod vodstvom Donalda Trumpa pa je avgusta lani podvojila carine na indijsko blago na 50 odstotkov. Te visoke carine so bile odziv na indijske nakupe ruske nafte, kar je močno obremenilo diplomatske in gospodarske odnose. Poleg trgovinskih tarif bodo prihajajoči pogovori vključevali tudi sodelovanje na področjih varnosti, protiterorizma, energetike in tehnologije, pri čemer ZDA vabijo Indijo v pobudo Pax Silica za vzpostavitev varne dobavne verige polprevodnikov. Vzporedno z ameriškimi pogajanji je indijski minister za trgovino in industrijo Piyush Goyal sporočil, da so pogovori o trgovinskem paktu z Evropsko unijo že v zaključni fazi. Indija si v okviru teh pogajanj prizadeva predvsem za brezcarinski dostop za svoje delovno intenzivne panoge, kot so tekstilna industrija, usnjarstvo in draguljarstvo. Goyal je izpostavil, da bo vsakršen sporazum moral varovati interese indijskih kmetov ter malih in srednjih podjetij, hkrati pa indijsko industrijo vključiti v svetovne dobavne verige.

Novi ameriški veleposlanik v Indiji in posebni odposlanec za Južno in Srednjo Azijo Sergio Gor je po prevzemu dolžnosti v New Delhiju izpostavil, da nobena država za Združene države Amerike ni tako ključna kot Indija. Gor, ki velja za tesnega zaveznika predsednika Donalda Trumpa, je ob uradnem začetku mandata napovedal takojšnje nadaljevanje pogajanj o trgovinskem sporazumu, ki so bila v preteklosti večkrat odložena. Prvi krog novih pogovorov med trgovinskimi pogajalci obeh držav je predviden že za ta torek, kar nakazuje na željo Washingtona po hitri stabilizaciji gospodarskih odnosov. V svojem nagovoru na veleposlaništvu je Gor izpostavil osebno prijateljstvo med ameriškim predsednikom Trumpom in indijskim premierjem Narendro Modijem kot temelj za reševanje odprtih vprašanj. Kljub trenutnim diplomatskim napetostim, ki jih nekateri analitiki opisujejo kot najhladnejše obdobje v zadnjih desetletjih, Gor verjame, da bosta državi zmogli preseči razlike. Poudaril je, da si pravi prijatelji lahko privoščijo nestrinjanja, a hkrati vedno najdejo pot do rešitve. Ameriški diplomat je v Indijo prispel z optimističnim sporočilom in namignil na morebiten obisk predsednika Trumpa v prihodnjem letu. Njegovo imenovanje se v diplomatskih krogih interpretira kot poskus krepitve strateškega zavezništva v azijsko-pacifiški regiji, kjer imata obe državi skupne interese glede varnosti in stabilnosti. Gor bo svoje poverilno pismo indijskemu predsedniku predal še v tem tednu, s čimer bo uradno začel polni mandat v indijski prestolnici.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v pogovoru za časnik The New York Times izjavil, da v Republikanski stranki in gibanju MAGA ni prostora za ljudi z antisemitskimi nazori. Trump je poudaril, da stranka takšnih posameznikov ne potrebuje in da jih njeni člani ne marajo, s čimer se je odzval na naraščajoče napetosti znotraj stranke glede sovražnega govora uperjenega proti Judom. Po njegovih besedah bi morali republikanski voditelji odločno obsoditi vse, ki spodbujajo antisemitizem. Kljub predsednikovim zagotovilom, da je sam med najmanj antisemitskimi osebami na svetu, so nekateri mediji in analitiki do njegovih izjav skeptični. Opozarjajo na pogost pojav antisemitizma v desničarskih krogih in dvomijo v Trumpovo vlogo zaščitnika judovske skupnosti. Kritiki izpostavljajo, da so bili njegovi odzivi v preteklosti pogosto odsotni ali pa so prišli z zamudo, ko so se v strankarskih vrstah pojavili radikalni elementi. Trumpove izjave prihajajo v času, ko se Republikanska stranka trudi utrditi svojo podobo pred prihodnjimi političnimi izzivi. Vodstvo stranke se trudi ohraniti podporo judovskih volivcev, medtem ko se sooča z notranjimi pritiski različnih ideoloških struj. Jasna obsodba antisemitizma s strani najvišjega predstavnika stranke tako predstavlja poskus konsolidacije strankarskih vrednot in omejevanja vpliva skrajnih skupin.

Tehnološki velikan Meta, pod okrilje katerega sodita družbeni omrežji Facebook in Instagram, je na položaj predsednice in podpredsednice upravnega odbora imenoval Dino Powell McCormick. McCormickova, ki je v preteklosti zasedala visoke položaje v administracijah Georgea W. Busha in Donalda Trumpa, bo odgovorna za usmerjanje celotne strategije podjetja in izvajanje večmilijardnih naložb. Ustanovitelj podjetja Mark Zuckerberg je ob imenovanju izpostavil njene bogate izkušnje v svetovnih financah in razvejano mrežo mednarodnih odnosov. Imenovanje McCormickove, ki je bila v preteklosti tudi partnerica pri banki Goldman Sachs, prihaja v času, ko Meta pospešuje razvoj in uporabo umetne inteligence v svojih storitvah. McCormickova je bila že od lanskega aprila članica upravnega odbora Mete, kjer se je aktivno posvečala prav področju umetne inteligence, decembra pa je z mesta odstopila, preden je zdaj prevzela to operativno vodstveno vlogo. Njena naloga bo med drugim sodelovanje z ekipami za infrastrukturo in računalništvo, kar naj bi podjetju zagotovilo prednost v naslednji fazi rasti. Odzivi na njeno imenovanje so mešani. Medtem ko je predsednik ZDA Donald Trump potezo označil za odlično izbiro in pohvalil njeno preteklo delo v svoji administraciji, so se na družbenih omrežjih pojavili očitki o političnem nepotizmu. Kritiki opozarjajo na morebiten konflikt interesov, saj je njen soprog Dave McCormick trenutno aktualni ameriški senator, kar bi lahko vplivalo na razmerja med tehnološkim sektorjem in zakonodajno vejo oblasti.

Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za časnik The New York Times izjavil, da ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v pogajanjih z Rusko federacijo nima lastnih političnih ali strateških adutov. Po Trumpovih besedah je on sam edini ključni dejavnik, ki Ukrajini omogoča nadaljevanje odpora in pogajalski položaj. Trump je izpostavil, da bi morebitno odrekanje podpore s strani Združenih držav Amerike za Zelenskega in njegovo državo pomenilo popolno katastrofo. Izjave prihajajo v času zaostrenih odnosov med Kijevom in Washingtonom, saj je Trump znova kritično ocenil šibko pogajalsko pozicijo ukrajinskega vodstva. Ob tem so nekateri mediji poročali o naraščajočem nezadovoljstvu znotraj zahodne koalicije, kar je bilo opaziti tudi na nedavnem srečanju v Parizu. Tam naj bi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen izrazila očitno neodobravanje dejanj ukrajinskega predsednika. Analitiki te izjave interpretirajo kot stopnjevanje pritiska na Kijev, naj sprejme pogoje za končanje vojne, ki bi bili sprejemljivi tudi za ameriško administracijo. Trump s svojo retoriko utrjuje podobo odločilnega pogajalca, od katerega je odvisna usoda celotne regije, hkrati pa nakazuje možnost korenitih sprememb v ameriški zunanji politiki do Ukrajine.

Narodna galerija portretov v Washingtonu, ki deluje pod okriljem ustanove Smithsonian, je zamenjala uradni portret predsednika Donalda Trumpa in hkrati močno oklestila spremljajoče besedilo. Nova fotografija prikazuje Trumpa v Ovalni pisarni z resnim izrazom in stisnjenimi pestmi na mizi. S spremembo so iz opisa njegovega prvega mandata odstranili navedbe o dveh ustavnih obtožbah (impeachment) in napadu njegovih privržencev na Kapitol 6. januarja 2021. Po poročanju ameriških medijev, vključno s The Washington Postom, je bila Bela hiša nezadovoljna s prejšnjo vsebino plakete, ki je vključevala manj laskave opise predsednikovanja. Staro besedilo je povzemalo ključne politične dosežke, a hkrati objektivno beležilo zgodovinske pravne postopke proti njemu. Urad predsednika je novi portret že delil na družbenih omrežjih kot del posodobljene razstave Ameriški predsedniki. Odločitev o odstranitvi zgodovinskih dejstev o ustavnih obtožbah je sprožila razprave o nevtralnosti muzejskih institucij in vplivu politike na dokumentiranje zgodovine. Medtem ko muzej zamenjavo portretov označuje za rutinsko, kritiki opozarjajo, da gre za poskus revizije zgodovinskega zapisa o Trumpovem prvem mandatu, kar sovpada z njegovimi trenutnimi prizadevanji za utrjevanje politične podobe.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem pogovoru za New York Times izjavil, da si ruski predsednik Vladimir Putin želi skleniti mirovni sporazum za končanje konflikta v Ukrajini. Trump je ob tem ocenil, da ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski od samega začetka nima močnih pogajalskih izhodišč, in dodal, da bi se vojna brez njegovega posredovanja končala s popolno katastrofo za Kijev in evropske podpornice Ukrajine. Napovedi o morebitnem dogovoru prihajajo v času povečanih kritik na račun načrta v 28 točkah, ki ga je pripravil ameriški odposlanec Steve Witkoff. Kritiki načrtu očitajo, da preveč upošteva ruske zahteve in vključuje določila, ki niso neposredno povezana z vojno, kot je podaljšanje pogodbe New START, kar naj bi koristilo Moskvi na škodo ameriških strateških interesov. Razmere se dodatno zapletajo zaradi dogodkov v Venezueli, kjer je prišlo do racije, kar je nekatere ameriške analitike spodbudilo k pozivom, naj Trump zavzame ostrejše stališče do Putina. Kljub optimističnim izjavam o Putinovi želji po miru, ostaja vprašanje, pod kakšnimi pogoji bi bil takšen dogovor sploh sprejemljiv za mednarodno skupnost in Ukrajino.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem intervjuju za New York Times razkril, da obžaluje svojo odločitev, da po porazu na volitvah leta 2020 Nacionalni gardi ni ukazal zasega volilnih naprav v ključnih zveznih državah. Trump, ki še naprej brez dokazov trdi, da so bile volitve prirejene, je ob tem podvomil o sposobnosti Nacionalne garde za izvedbo tako kompleksne operacije. Njegove izjave so ponovno odprle razprave o mejah predsedniških pooblastil in integriteti volilnega procesa v Združenih državah Amerike. Istočasno se administracija v drugem letu svojega drugega mandata sooča z naraščajočim nezadovoljstvom med latinskoameriško skupnostjo. Raziskave javnega mnenja kažejo, da 65 odstotkov latinskoameriških volivcev meni, da Trump in republikanci ne storijo dovolj za izboljšanje gospodarstva. Čustva ekonomske negotovosti so najmočnejša v zadnjih dveh desetletjih, saj se velik del te populacije počuti politično odtujenega in zaskrbljenega zaradi poostrenih migracijskih ukrepov. Politični analitiki opozarjajo, da bi lahko Trumpovo vztrajanje pri retoriki o ukradenih volitvah iz leta 2020 v kombinaciji s trenutnimi gospodarskimi pritiski dodatno polariziralo ameriško družbo pred vmesnimi volitvami leta 2026. Latinskoameriška skupnost, ki je bila v preteklosti ključna za Trumpov volilni uspeh, zdaj izraža najvišjo stopnjo pesimizma doslej, saj kar 68 odstotkov vprašanih meni, da se je njihov položaj v zadnjem letu poslabšal.

Ameriško pravosodno ministrstvo je sprožilo kazensko preiskavo proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu zaradi domnevnega krivega pričanja pred kongresom glede prenove sedeža centralne banke v Washingtonu. Preiskavo vodi urad ameriškega tožilca v okrožju Columbia pod vodstvom Jeanine Pirro, ki jo je na položaj imenoval predsednik Donald Trump. Powell je v uradni izjavi potrdil prejem pozivov velike porote in dejal, da gre za precedenčen poskus spodkopavanja neodvisnosti centralne banke, pri čemer je poudaril, da so obtožbe le pretveza za maščevanje zaradi denarne politike. Finančni trgi so se na novico odzvali z močnim padcem; delniški indeksi Dow Jones, S&P 500 in Nasdaq so izgubili vrednost, medtem ko je dolar zdrsnil proti košarici valut. Vlagatelji so obudili trgovalno strategijo »Sell America«, saj se bojijo, da bo politični pritisk na centralno banko omajal stabilnost ameriškega finančnega sistema. Powell vztraja, da bo svoje dolžnosti še naprej opravljal brez političnega strahu, in poudarja, da je odločanje o obrestnih merah temeljilo izključno na ekonomskih kazalnikih in javnem interesu. Napetosti med Belo hišo in Fedom so dosegle vrhunec po tem, ko je predsednik Trump večkrat javno kritiziral Powella zaradi vztrajanja pri neodvisni smeri obrestnih mer. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko kazenska preiskava sedečega predsednika centralne banke trajno poškodovala kredibilnost ameriških institucij. Medtem ko se pravni postopki stopnjujejo, se na trgu povečuje povpraševanje po varnih naložbah, kot je zlato, ki je doseglo nove rekordne vrednosti.

Grenlandska vlada je ponovno zavrnila željo Donalda Trumpa po prevzemu Grenlandije, kar je potrdila v izjavi, da ne sprejema ameriških načrtov "na noben način". Trump je ponovil, da bodo Združene države Amerike na en ali drug način prevzele ozemlje pod danskim nadzorom, ki je članica Nata.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v nedavnem intervjuju za New York Times izjavil, da obžaluje svojo odločitev, da po porazu na predsedniških volitvah leta 2020 Nacionalni gardi ni ukazal zasega volilnih naprav v ključnih zveznih državah. Trump, ki še vedno vztraja pri nepodprtih trditvah o volilnih prevarah, je pojasnil, da so o takšnem ukrepu takrat razpravljali njegovi svetovalci, vendar ga sam ni izpeljal. Pri tem je izrazil dvom o tem, ali bi bila Nacionalna garda sploh dovolj usposobljena za učinkovito izvedbo takšne operacije. Intervju razkriva vpogled v dogajanje ob koncu Trumpovega prvega mandata, ko so njegovi bližnji sodelavci predlagali uporabo nacionalnih varnostnih agencij za prevzem nadzora nad opremo podjetja Dominion Voting Systems. Cilj teh prizadevanj je bil najti dokaze o domnevnih vdorih, ki naj bi priredili izide v korist Joeja Bidna. Trumpove izjave so v javnosti in medijih sprožile val kritik, saj neposredno potrjujejo, da je nekdanji predsednik resno razmišljal o uporabi vojaške sile za poseg v demokratični volilni proces. Kljub temu da preiskave, vključno s tisto, ki jo vodi posebni tožilec Jack Smith, kažejo, da se je Trump zavedal svojega poraza, nekdanji predsednik v javnih nastopih še naprej zagovarja tezo o ukradenih volitvah. Kritiki opozarjajo, da tovrstna retorika služi kot priprava na prihodnje volilne cikle, kjer bi lahko ponovno prišlo do poskusov izpodbijanja legitimnosti glasovanja. Medijski analitiki so ob tem izpostavili pomanjkanje kritičnih vprašanj novinarjev New York Timesa, ki Trumpovih spornih trditev med pogovorom niso neposredno izzvali.

Ameriški igralec Mark Ruffalo je med podelitvijo filmskih in televizijskih nagrad zlati globus 2026 ostro napadel ameriškega predsednika Donalda Trumpa in podpredsednika JD Vancea. Ruffalo je na rdeči preprogi in med samo slovesnostjo izrazil močno nasprotovanje trenutnemu vodstvu Združenih držav Amerike, pri čemer je uporabil ostre oznake na račun predsednika. Igralec je Trumpa označil za najslabšo osebo in človeško bitje, ob tem pa ga je neposredno poimenoval za prestopnika. Njegovi komentarji so hitro postali osrednja tema pogovorov na prireditvi, ki tradicionalno služi kot platforma za izražanje političnih stališč hollywoodske elite. Ruffalo je znan po svojem aktivizmu, vendar so bile tokratne izjave zaradi uporabljenega besednjaka ocenjene kot izjemno neposredne. Kritike so letele tudi na podpredsednika JD Vancea, s čimer je Ruffalo jasno nakazal na globok razkorak med filmsko industrijo in aktualno ameriško administracijo. Dogodek v Los Angelesu je tako znova zasenčila politična retorika, ki vpliva na javno mnenje in mednarodno podobo ameriške politike.

Republikanski kongresnik Randy Fine je v kongres Združenih držav Amerike vložil predlog zakona o aneksiji Grenlandije in njenem preoblikovanju v 51. ameriško zvezno državo. Pobuda predvideva pooblastilo predsedniku Donaldu Trumpu za izvedbo postopkov priključitve tega strateško pomembnega otoka, ki je trenutno pod dansko suverenostjo. Fine je ob vložitvi poudaril, da gre za vprašanje nacionalne varnosti, saj ZDA ne smejo dopustiti, da bi nadzor nad Arktiko prevzele nasprotne velesile. Avtor zakona kot glavni razlog za tovrstno potezo navaja naraščajočo prisotnost Rusije in Kitajske v arktični regiji. Po njegovih besedah bi ameriška kontrola nad Grenlandijo preprečila sovražnim državam, da bi si tam ustvarile uporišča, kar bi neposredno ogrozilo varnost Združenih držav Amerike. Predlog zakona tako Grenlandijo obravnava kot ključno strateško točko v prihodnjih geopolitičnih trenjih na severu. Novica sledi ponovnemu zanimanju predsednika Trumpa za nakup otoka, ki ga je v preteklosti že večkrat omenil kot potencialno koristno gospodarsko in vojaško naložbo. Čeprav Danska in grenlandska lokalna vlada doslej nista kazali zanimanja za prodajo ozemlja, ameriški republikanski krogi s tem zakonskim predlogom stopnjujejo pritisk za spremembo statusa otoka.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum in ameriški predsednik Donald Trump sta v ponedeljek opravila petnajstminutni telefonski pogovor, v katerem sta se osredotočila na vprašanja nacionalne suverenosti in varnosti. Sheinbaumova je po pogovoru sporočila, da je Trump sprejel njeno stališče, po katerem Združene države Amerike na mehiškem ozemlju ne bodo izvajale vojaških operacij. Predsednica je poudarila, da vstop tujih enot v državo za Mehiko nikoli ni bil predmet pogajanj, s čimer je odgovorila na predhodne grožnje ameriškega predsednika o kopenskem napadu na mamilarske kartele. Med pogovorom sta voditelja obravnavala tudi širša regionalna vprašanja, vključno z razmerami v Venezueli. Sheinbaumova je jasno izrazila nasprotovanje Mehike kakršnemu koli tujemu vojaškemu posredovanju v tej državi. Poleg varnostnih vprašanj sta se dotaknila tudi prihajajočega pregleda trgovinskega sporazuma med ZDA, Mehiko in Kanado (USMCA), kar je ključno za stabilnost gospodarskih odnosov v regiji. Dialog, ki ga je mehiška predsednica opisala kot vljuden in konstruktiven, je bil namenjen predvsem zmanjševanju napetosti po Trumpovih napovedih o uvedbi visokih carin in morebitnih vojaških ukrepih. Po navedbah mehiške strani je bil dosežen konsenz o spoštovanju suverenosti obeh držav, kar naj bi služilo kot osnova za nadaljnje sodelovanje pri reševanju varnostnih izzivov in upravljanju meja brez neposredne vojaške intervencije.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je uradno napovedala umik iz 66 mednarodnih organizacij in pogodbenih teles ter ukinitev njihovega financiranja. Ta poteza, objavljena 7. januarja, vključuje izstop iz pomembnih agencij Združenih narodov, kot so Sklad ZN za prebivalstvo, Okvirna konvencija ZN o spremembi podnebja, UN Women in UN-Habitat. Čeprav so kritiki odločitev označili za izolacionistično, podporniki trdijo, da gre za strateški prelom z modelom globalnega upravljanja, ki naj bi po njihovem mnenju zgolj širil svoje mandate brez reševanja dejanskih težav. Analize ob tem poudarjajo, da so Združene države Amerike za omenjene organizacije letno namenile najmanj 90 milijonov dolarjev, vendar finančni prihranek ni glavni motiv ukrepa. Gibanje MAGA (Make America Great Again) se s tovrstnimi dejanji odziva na dolgotrajno poslabševanje gospodarskih razmer v državi od osemdesetih let prejšnjega stoletja, ki ga analitiki pripisujejo vzponu korporativnega lobiranja in prerazporeditvi bogastva. Trumpova administracija tako s politiko odmika od mednarodnih institucij uresničuje obljube o vrnitvi k nacionalni suverenosti in ekonomskemu protekcionizmu. Vzpon Trumpovega gibanja je po mnenju strokovnjakov predvidljiv rezultat desetletij političnih odločitev, ki so dajale prednost interesom podjetij pred pravicami delavcev in okoljsko regulacijo. Zgodovinski trendi kažejo, da so se pritiski na ameriško gospodarstvo začeli stopnjevati že v sedemdesetih letih, kar je privedlo do sedanje radikalne spremembe v zunanji in notranji politiki ZDA. Trenutni umik iz mednarodnih struktur je tako le eden izmed korakov v širši strategiji prestrukturiranja ameriške vloge v svetu.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio se bo ta teden sestal s predstavniki Danske in grenlandske vlade, da bi razpravljali o prihodnosti tega strateško pomembnega arktičnega otoka. Srečanje poteka v senci ponovnih izjav ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je poudaril, da Združene države Amerike morajo pridobiti Grenlandijo v svojo last in ne zgolj v najem. Trump svoje zahteve utemeljuje z varnostnimi interesi, saj trdi, da bi otok brez ameriške prisotnosti lahko zasedli Rusija ali Kitajska, kar bi neposredno ogrozilo varnost zveze Nato. Lokalno prebivalstvo Grenlandije se na ameriške težnje odziva z močnim odporom in nelagodjem. Poročila navajajo, da prebivalci morebitni prevzem s strani Združenih držav Amerike dojemajo kot grožnjo svoji avtonomiji, nekateri pa so Trumpove ambicije opisali celo kot srhljive. Kljub njihovemu nasprotovanju Washington vztraja, da je Grenlandija zaradi svoje lege ključna za nadzor nad Arktiko, kjer se konkurenca med svetovnimi velesilami vse bolj zaostruje. Danska vlada je v preteklosti že zavrnila možnost prodaje otoka, vendar se pritiski ameriške diplomacije nadaljujejo. Grenlandija, ki ima status avtonomnega ozemlja znotraj Danske kraljevine, nima lastnih obrambnih sil, kar Trump izkorišča kot glavni argument za nujnost ameriškega posredovanja. Analitiki pričakujejo, da bodo pogovori z Rubiem izjemno zahtevni, saj morajo strani uskladiti vprašanja suverenosti, gospodarskega sodelovanja in vojaške prisotnosti v regiji.

Zvezna sodnica Beryl Howell je v nedeljo zvečer odredila ministrstvu za zdravje in socialne zadeve ZDA (HHS), da mora nemudoma povrniti skoraj 12 milijonov dolarjev sredstev Ameriškemu združenju pediatrov (AAP). Sredstva so bila decembra nepričakovano odvzeta, sodnica pa je z začasno odredbo ustavila izvajanje rezov, dokler traja sodni postopek. Po mnenju sodišča dokazi kažejo na verjetnost, da je ministrstvo v administraciji Donalda Trumpa sredstva ukinilo kot povračilni ukrep zaradi javnega nasprotovanja združenja AAP določenim vladnim politikam. Sporna sredstva so namenjena ključnim javnozdravstvenim programom, ki vključujejo preprečevanje nenadne smrti dojenčkov, krepitev pediatrične oskrbe v ruralnih okoljih in zgodnje odkrivanje razvojnih motenj pri otrocih. Ministrstvo je v pismih združenju sprva trdilo, da se programi ne ujemajo več s prioritetami resorja, vendar je AAP v tožbi uspešno dokazal, da gre za politično motivirano maščevanje. Odločitev sodišča pomeni pomembno pravno zmago za AAP in zagotavlja nadaljevanje financiranja programov v času trajanja pravnega spora. Sodnica Howellova je v obrazložitvi poudarila, da bi nenadna prekinitev financiranja povzročila nepopravljivo škodo javnemu zdravju. Ministrstvo se na razsodbo uradno še ni odzvalo, pričakuje pa se nadaljevanje pravne bitke glede vprašanja diskrecijske pravice izvršilne oblasti pri dodeljevanju proračunskih sredstev.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa se po poročanju časnika New York Times približuje sklenitvi obsežnega trgovinskega sporazuma s Tajvanom, ki bi znižal uvozne carine na 15 odstotkov. Osrednji del dogovora predvideva znatno povečanje investicij tajvanskega polprevodniškega giganta TSMC v Združenih državah Amerike. Podjetje naj bi v zvezni državi Arizona zgradilo vsaj pet dodatnih tovarn za proizvodnjo čipov, s čimer bi celotna vrednost naložb dosegla približno 165 milijard ameriških dolarjev. Ameriški uradniki so kot razlog za revizijo prvotnih načrtov in zahteve po dodatnih investicijah navedli domnevne kršitve določil o raznolikosti, pravičnosti in vključenosti (DEI) v prejšnjih pogodbah. Ameriški minister za trgovino Howard Lutnick je poudaril, da bo nova naložba TSMC ključna za zagotavljanje tehnološke neodvisnosti ZDA, medtem ko bi Tajvan v zameno pridobil ugodnejši dostop do ameriškega trga, saj bi se carinska stopnja s trenutnih 20 odstotkov znižala na dogovorjenih 15 odstotkov. Pregovori so po navedbah virov v sklepni fazi, čeprav so trajali dlje od pričakovanj zaradi usklajevanja pogojev glede državnih subvencij in tehnoloških specifikacij novih obratov. Dogovor predstavlja pomemben premik v ameriški trgovinski politiki do azijskih partnerjev, saj neposredno povezuje carinske olajšave s strateškimi infrastrukturnimi naložbami na ameriških tleh.

Iranski zunanji minister Abas Aragči in posebni odposlanec predsednika Združenih držav Amerike Steven Witkoff sta med koncem tedna prek komunikacijskih kanalov razpravljala o trenutnih protivladnih protestih v Iranu in možnosti za osebno srečanje. Po poročanju portala Axios je pobudo za stik podal Aragči, ki si prizadeva za zmanjšanje napetosti med državama. Pogovori so potekali v luči stopnjevanja retorike Washingtona, saj je ameriški predsednik Donald Trump napovedal možnost uporabe vojaške sile v podporo iranskim protestnikom. Dialog med visokima uradnikoma predstavlja redek primer neposredne komunikacije v času globoke politične krize v islamski republiki. Aragči je Witkoffu predstavil stališča Teherana glede notranjih nemirov, medtem ko ameriška stran pozorno spremlja razvoj dogodkov na iranskih ulicah. Možnost neposrednega srečanja, o kateri sta razpravljala, bi lahko pomenila korak k diplomatski rešitvi, čeprav uradni Washington še naprej izvaja pritisk na iranske oblasti zaradi kršitev človekovih pravic in vojaških groženj. Srečanje bi bilo ključnega pomena za stabilnost v regiji, saj Teheran išče načine za preprečitev neposrednega vojaškega posredovanja ZDA. Kljub pogovorom ostaja situacija v Iranu negotova, saj so protesti v državi dobili širok razmah, ameriška administracija pa poudarja svojo zavezanost podpori civilni družbi. Razvoj dogodkov bo v prihodnjih dneh odvisen predvsem od tega, ali bosta strani uspeli uskladiti termine za napovedano srečanje in ali se bo napetost na iranskih tleh stopnjevala.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je sprožila nepredviden stopnjevan pritisk na Federalne rezerve (Fed), kar vključuje celo grožnje s kazenskim pregonom proti predsedniku banke Jeromu Powellu. Ameriško ministrstvo za pravosodje je uvedlo preiskavo in izdalo poziv osrednji finančni instituciji, kar strokovnjaki označujejo za nevaren poseg v neodvisnost monetarne politike. Čeprav je tiskovna predstavnica Bele hiše zanikala neposredno vpletenost Trumpa v preiskavo, je predsednik že začel pogovore z morebitnimi nasledniki, vključno z menedžerjem investicijskega velikana BlackRock, kljub temu da se Powellu mandat izteče šele sredi maja. Kritike na račun Trumpovega ravnanja prihajajo tako iz vrst ekonomistov kot tudi iz lastne republikanske stranke. Michael Hüther, predsednik nemškega inštituta IW, je opozoril, da takšni napadi resno spodkopavajo zaupanje v ameriški finančni sistem in ogrožajo stabilnost svetovnega gospodarstva. Powell se je na stopnjevane grožnje odzval z neobičajnim javnim nastopom, s čimer je poskušal zaščititi integriteto institucije pred političnimi pritiski izvršne oblasti. Odziv finančnih trgov na politično negotovost je bil takojšen in izrazit. Ameriški dolar je v ponedeljek opazno izgubil na vrednosti v primerjavi z evrom in švicarskim frankom, saj so vlagatelji zaskrbljeni zaradi morebitnih posledic izgube neodvisnosti centralne banke. Analitiki opozarjajo, da bi lahko dolgotrajen spor privedel do višje inflacije in nepredvidljivih nihanj na kapitalskih trgih, kar bi negativno vplivalo na globalno gospodarsko rast.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je sprožilo kazensko preiskavo proti predsedniku Federalnih rezerv (Fed) Jeromu Powellu zaradi sumov krivega pričanja v zvezi s prenovo stavbe centralne banke. Preiskava je v ameriškem političnem prostoru sprožila ostre odzive, saj so številni senatorji iz vrst obeh strank izrazili zaskrbljenost glede ogrožanja neodvisnosti ključne finančne institucije. Republikanski senator Thom Tillis je postopek označil za poskus končanja avtonomije centralne banke, medtem ko je demokratka Elizabeth Warren pozvala k ustavitvi potrjevanja vseh novih predsednikovih kandidatov za svet guvernerjev. Kritiki preiskave poudarjajo, da gre za politični pritisk administracije Donalda Trumpa na centralno banko. Senator Roger Marshall je podvomil o verodostojnosti in smiselnosti preiskave pravosodnega ministrstva ter poudaril, da se država srečuje z pomembnejšimi izzivi kot so vprašanja o gradbenih delih. Warrenova je ob tem opozorila, da si predsednik Trump prizadeva na čelo Feda postaviti svojo »marioneto«, kar bi lahko resno zamajalo stabilnost finančnih trgov in zaupanje v ameriško denarno politiko. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti med Belo hišo in neodvisnim regulativnim organom, ki so se začele krepiti po vložitvi kazenske ovadbe s strani kongresnice Anne Pauline Lune v juliju 2025. Čeprav finančni minister Scott Bessent uradno ne zahteva Powellovega odstopa, napovedi o obsežni reviziji delovanja banke in kazenski postopki kažejo na sistematičen pritisk na vodstvo Feda. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi neposreden vpliv politike na obrestne mere in druge monetarne ukrepe lahko povzročil dolgoročno gospodarsko škodo.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bi lahko energetskemu velikanu ExxonMobil preprečil investiranje v venezuelski naftni sektor. Odločitev je odziv na izjave izvršnega direktorja družbe, ki je Venezuelo označil za državo, v katero ni mogoče investirati. Medtem ko Trumpova administracija pritiska na ameriška naftna podjetja, naj vložijo milijarde v obnovo propadajoče venezuelske energetske infrastrukture, je predsednikovo navdušenje nad sodelovanjem z Exxonom hitro upadlo. Spor med Belo hišo in enim največjih naftnih podjetij na svetu se odvija v času, ko Združene države Amerike krepijo svoj vpliv nad državo z največjimi naftnimi rezervami na svetu. Donald Trump je poudaril, da je nagnjen k temu, da ExxonMobil pusti ob strani pri ponovnem odpiranju venezuelskega trga, kar kaže na zaostritev odnosov med vlado in korporativnim sektorjem glede vprašanj nacionalne energetske strategije. ZDA so nadzor nad venezuelsko naftno industrijo prevzele po nedavni operaciji, v kateri so ameriške posebne enote prijele Nicolása Madura. Zdajšnja prizadevanja za oživitev proizvodnje so ključni del Trumpove zunanje politike, vendar pa kritični odzivi vodilnih predstavnikov naftne industrije vnašajo negotovost v načrte o hitri gospodarski obnovi te južnoameriške države pod ameriškim pokroviteljstvom.

Skupina vplivnih republikanskih senatorjev je ostro obsodila odločitev ministrstva za pravosodje pod vodstvom administracije Donalda Trumpa o uvedbi kazenske preiskave proti predsedniku zveznih rezerv Jeromu Powellu. Senatorji Lisa Murkowski, Thom Tillis, French Hill in Kevin Cramer so opozorili, da takšne poteze neposredno spodkopavajo neodvisnost osrednje banke, ki je ključna za stabilnost ameriškega in svetovnega gospodarstva. Senator Tillis je v znak protesta napovedal blokado vseh prihodnjih Trumpovih kandidatov za položaje v zveznih rezervah, vključno z mestom naslednjega predsednika institucije. Kritiki potezo administracije označujejo za obliko prisile in poskus uveljavljanja neposrednega političnega nadzora nad denarno politiko. Senatorji opozarjajo, da bi podreditev zveznih rezerv interesom izvršne oblasti lahko privedla do dolgoročne gospodarske škode in izgube zaupanja trgov. Senatorica Murkowski je ob tem pozvala kongres k uradni preiskavi ravnanj pravosodnega ministrstva, da bi zaščitili avtonomijo institucije. Napetosti med Trumpovo administracijo in vodstvom zveznih rezerv so se stopnjevale zaradi Trumpovih prizadevanj po znižanju obrestnih mer in večjem vplivu na odločitve o denarni politiki. Republikanski odpor znotraj senata predstavlja pomembno oviro za Trumpovo agendo, saj brez podpore lastne stranke ne bo mogel potrditi novih članov sveta guvernerjev Fed, kar bi lahko povzročilo institucionalno blokado v enem najpomembnejših organov svetovnega finančnega sistema.

Tehnološki velikan Meta, pod katerega okrilje spadata družbeni omrežji Facebook in Instagram, je Dino Powell McCormick imenoval za svojo novo predsednico in podpredsednico upravnega odbora. Powell McCormickova, ki je v preteklosti delovala kot svetovalka v administraciji nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in kot visoka uslužbenka pri investicijski banki Goldman Sachs, bo neposredno sodelovala z ustanoviteljem podjetja Markom Zuckerbergom. Njena vloga bo osredotočena na strateško vodenje podjetja, zlasti na področju širitve infrastrukture za umetno inteligenco in upravljanje globalnih odnosov. Imenovanje prihaja v času, ko si Meta prizadeva okrepiti vezi z republikansko elito in se pripravlja na novo fazo rasti v tehnološkem sektorju. Mark Zuckerberg je ob tem izpostavil njene bogate izkušnje v svetovnih financah in globoke mednarodne povezave, ki naj bi podjetju pomagale pri obvladovanju prihodnjih izzivov. Powell McCormickova je pred tem že kratek čas delovala v Metinem upravnem odboru, vendar je decembra lani odstopila, preden se je zdaj vrnila na še pomembnejši vodstveni položaj. Odzivi na njeno imenovanje so bili v političnih krogih opazni, saj je Donald Trump izbiro javno pohvalil in jo označil za fantastično osebo, ki je njegovi administraciji služila z odliko. Analitiki ocenjujejo, da gre za premišljeno potezo Mete, s katero želi podjetje nevtralizirati pretekle napetosti z republikansko stranko in si zagotoviti boljše izhodišče za regulativne procese v prihodnosti.

Predsednik ameriške centralne banke (Fed) Jerome Powell je razkril, da je zvezno pravosodno ministrstvo proti njemu uvedlo kazensko preiskavo, kar je označil za neposreden poskus ustrahovanja in pritiska na neodvisno denarno politiko. Powell trdi, da so sodni pozivi, ki jih je prejel v petek, orodje administracije predsednika Donalda Trumpa, s katerim želi Bela hiša izsiliti znižanje obrestnih mer. Preiskava se uradno nanaša na Powellovo pričanje v kongresu glede prenove stavb zveznih rezerv, vendar jo finančni trgi in pravni strokovnjaki razumejo kot politično motiviran napad na avtonomijo osrednje finančne institucije. Odzivi na stopnjevanje napetosti med Belo hišo in Fedom so se hitro razširili po svetovnih finančnih trgih, kjer so delniški indeksi upadli, vrednost ameriškega dolarja pa se je znižala v primerjavi z drugimi valutami. Guverner kanadske centralne banke Tiff Macklem in številni nekdanji predsedniki Feda ter nekdanji finančni ministri obeh političnih polov so stopili v bran Powellu in poudarili, da je neodvisnost centralne banke ključna za stabilnost svetovnega gospodarstva. Medtem ko Trumpova administracija stopnjuje pravni pritisk, so republikanski senatorji že napovedali odpor in morebitno blokado prihodnjih predsednikovih nominacij za položaje v centralni banki. Analitiki opozarjajo, da bi takšni posegi izvršilne oblasti v delo centralne banke lahko trajno spodkopali zaupanje v ameriški finančni sistem. Powell je napovedal, da kljub preiskavi ne namerava odstopiti in da bo še naprej branil institucionalno neodvisnost Feda. Razmere so sprožile ostre kritike, ki Trumpovim metodam očitajo spreminjanje Združenih držav Amerike v t. i. banano republiko, kjer se pravosodni sistem izrablja za obračunavanje s političnimi in ekonomskimi nasprotniki.

Ameriška centralna banka (Fed) je opustila svojo dosedanjo taktiko izogibanja neposrednim sporom in se odločila za aktivnejši odziv na stopnjevane politične pritiske predsednika Donalda Trumpa. Predsednik Feda Jerome Powell, ki se je v preteklosti trudil ohranjati nevtralno držo kljub nenehnim kritikam iz Bele hiše, se je zdaj znašel v središču političnega boja za neodvisnost osrednje finančne institucije. Trumpova administracija je namreč začela sistematično graditi argumentacijo za morebitno razrešitev Powella, pri čemer se opira na interpretacije lanske sodbe vrhovnega sodišča o pogojih za odstavitev vodilnih uradnikov. Napetosti med Belo hišo in centralno banko so dosegle vrhunec, ko je Trump svojo retoriko glede obrestnih mer preselil v sfero osebnih napadov in vprašanj o zakonitosti vodenja banke. Analitiki opozarjajo, da takšna dinamika ogroža stabilnost ameriškega finančnega sistema, saj je bila Fed zasnovana kot neodvisna organizacija, izolirana od dnevne politike. Powellova odločitev, da sprejme izziv, nakazuje na kritično točko v ameriški gospodarski zgodovini, kjer se ustavna neodvisnost institucij neposredno spopada z izvršilno oblastjo. Zaradi stopnjevanja konfliktov se je Fed primoran odzivati na obtožbe, ki niso več omejene zgolj na ekonomsko teorijo, temveč posegajo v samo legitimnost njihovega delovanja. Medtem ko Trump poskuša centralno banko prikazati kot oviro svoji gospodarski agendi, Powellova ekipa poudarja pomen strokovne avtonomije za preprečevanje inflacije in vzdrževanje dolgoročne rasti. Ta konflikt bo verjetno določil prihodnji okvir delovanja globalnih trgov, ki so močno odvisni od predvidljivosti ameriške monetarne politike.

Vršilka dolžnosti predsednice Venezuele Delcy Rodríguez je ostro odgovorila na potezo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je na družbenih omrežjih objavil prirejeno sliko spletne enciklopedije Wikipedia, kjer je naveden kot »vršilec dolžnosti predsednika Venezuele«. Rodríguez je v javnem nagovoru poudarila, da v državi vlada njena administracija, medtem ko je zakoniti predsednik Nicolás Maduro po njenih besedah »talec v Združenih državah Amerike«. Incident je sprožil nov val mednarodnih napetosti in polemik glede suverenosti južnoameriške države. Odziv Rodríguez sledi po tem, ko je Trump delil digitalno manipulirano vsebino, ki njegovo funkcijo predsednika ZDA razširja še na vodenje Venezuele z datumom začetka januarja 2026. Venezuelska uradnica je tovrstna dejanja označila za karikature in poudarila, da Washington nima pristojnosti nad notranjim vodenjem države. Napetosti so se stopnjevale po nedavni ameriški operaciji, v kateri je bil Nicolás Maduro zajet in prepeljan v ZDA, kar je povzročilo politični vakuum, ki ga zdaj poskušajo zapolniti različni akterji. Rodríguez je v svojem nastopu ratificirala in potrdila popolno suverenost ter neodvisnost Venezuele. Izpostavila je, da kljub zunanjim pritiskom in poskusom destabilizacije s strani Washingtona, v Caracasu obstaja vlada, ki dejansko izvaja oblast. Dogodek odraža globoko diplomatsko krizo med državama, ki se je zaostrila po neposrednem vojaškem in političnem posegu ZDA v venezuelske državne strukture v začetku leta 2026.

Nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v pogovoru za The New York Times poudaril, da v Republikanski stranki in gibanju MAGA ni prostora za posameznike z antisemitskimi nazori. Trump je izpostavil, da stranka tovrstnih podpornikov ne potrebuje in da bi morali republikanski voditelji po njegovem mnenju kategorično obsoditi vse, ki spodbujajo sovraštvo do Judov. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti in razprav o pojavu antisemitizma v desnem političnem spektru. Kljub Trumpovim zagotovilom, da je sam med najmanj antisemitskimi osebami na svetu, del javnosti in medijev izraža nezaupanje do njegovih besed. Kritiki opozarjajo na porast antisemitizma v določenih desničarskih krogih, ki podpirajo njegovo politiko, ter dvomijo v iskrenost njegove retorike. Trump vztraja, da so republikanci branilci judovskega ljudstva, vendar kritični glasovi opozarjajo na razkorak med besedami in dejanji nekaterih delov njegove baze. Trumpova neposredna obsodba antisemitizma znotraj lastnih vrst je pomemben političen signal, s katerim želi utrditi podporo med judovskimi volivci in se ograditi od ekstremističnih skupin. Njegov poziv k obsodbi s strani ostalih voditeljev stranke nakazuje na poskus vzpostavitve enotne strankarske linije glede tega vprašanja, medtem ko se kampanja pred prihajajočimi volitvami stopnjuje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pogajalski delegaciji naročil, naj predsedniku Združenih držav Amerike Donaldu Trumpu preda končni predlog dokumenta o ameriških varnostnih jamstvih za Kijev. Zelenski je poudaril, da bi bila pridobitev teh jamstev na zgodovinski ravni, s čimer si Ukrajina prizadeva zavarovati svojo pozicijo v morebitnih prihodnjih pogajanjih. Po navedbah tiskovne službe ukrajinskega predsednika gre za ključen korak v prizadevanjih za stabilizacijo razmer v državi ob podpori Washingtona. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem v pogovoru za New York Times izrazil dvom o moči ukrajinske pozicije in ocenil, da Zelenski nima strateških prednosti oziroma "kart v rokavu" za uspešna pogajanja z Rusko federacijo. Trump je opozoril, da bi bila prekinitev ameriške podpore za Ukrajino katastrofalna. Njegove izjave prihajajo v času poročil o nezadovoljstvu nekaterih evropskih voditeljev, vključno s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, nad ravnanjem ukrajinskega predsednika. Zelenski se s temi diplomatskimi potezami očitno poskuša dogovoriti neposredno s Trumpom, pri čemer nekateri analitiki opozarjajo, da to poteka mimo vednosti Rusije in Evropske unije. Ukrajinska stran stavi na formalizacijo varnostnih zavez, ki bi državi omogočile dolgoročno obrambno stabilnost, medtem ko se v mednarodni skupnosti krepijo ugibanja o prihodnji ameriški zunanji politiki do konflikta v Ukrajini.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je po petnajstminutnem telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom sporočila, da je možnost ameriškega vojaškega posredovanja proti mamilarskim kartelom v Mehiki izključena. Pogovor je sledil stopnjevanju retorike iz Washingtona, kjer je Trump v preteklih dneh večkrat namignil na morebitne napade na mehiškem ozemlju in trdil, da karteli dejansko obvladujejo sosednjo državo. Sheinbaumova je poudarila, da sta se voditelja dogovorila za nadaljnje sodelovanje na področju varnosti, ki pa bo temeljilo na spoštovanju suverenosti in brez prisotnosti tujih vojaških enot. Predsednica je v izjavi za javnost izpostavila, da mehiška ustava jasno prepoveduje tuje intervencije, kar je v pogovoru neposredno prenesla tudi Trumpu. Poleg vprašanj varnosti in boja proti trgovini z drogami sta se dotaknila tudi trgovinskih odnosov in prihajajočega pregleda sporazuma T-MEC leta 2026. Sheinbaumova je izrazila optimizem glede prihodnjih gospodarskih odnosov, kljub napetostim, ki jih povzročajo migracijska politika in Trumpove grožnje s carinami. Dialog med voditeljema predstavlja pomemben diplomatski premik po obdobju ostrih medsebojnih obtožb. Medtem ko je Trump predhodno kritiziral Mehiko zaradi nezadostnega ukrepanja proti mamilarskim združbam, je mehiška stran opozarjala na problem povpraševanja po drogah v ZDA. Sheinbaumova je potrdila, da bo Mehika nadaljevala s svojo strategijo boja proti kriminalu, vendar pod lastnim poveljstvom in v okviru dvostranskega sodelovanja, ki ne vključuje neposrednih ameriških vojaških akcij na njihovem ozemlju.

Venezuelska politika in gospodarstvo sta po vojaški operaciji Združenih držav Amerike, v kateri je bil ujet predsednik Nicolás Maduro, doživela temeljit zasuk. Ameriški predsednik Donald Trump je jasno nakazal, da bodo venezuelske naftne rezerve, ki so največje na svetu, odslej pod nadzorom ameriških naftnih podjetij, predvsem podjetja Chevron. Medtem ko je podjetje ExxonMobil izrazilo skeptičnost glede varnosti naložb v državi, je Trump poudaril, da bodo ZDA neposredno upravljale venezuelske vire, kar je povzročilo precejšnje razburjenje v mednarodni javnosti. Na čelu Venezuele je trenutno začasna predsednica Delcy Rodríguez, nekdanja podpredsednica v Madurovi vladi, ki se poskuša obdržati na oblasti s sodelovanjem z Washingtonom, hkrati pa mora krmariti med interesi domačih varnostnih sil, ki ostajajo zveste staremu režimu. Trumpova administracija je prekinitvijo dobave nafte Kubi stopnjevala pritisk na havanski režim, od katerega zahteva sklenitev novega dogovora, sicer se bo Kuba soočila s hudimi gospodarskimi posledicami. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je navedbe o pogajanjih z ZDA že zanikal. Posebno pozornost so vzbudile Trumpove objave na družbenih omrežjih, kjer se je razglasil za »vršilca dolžnosti predsednika Venezuele«, kar mnogi analitiki označujejo za del njegovega poslovno-političnega modela, ki temelji na neposrednem finančnem in naravnem izkoriščanju tujih virov. Kritiki v ZDA opozarjajo, da gre za enostransko dejanje brez odobritve kongresa, ki bi lahko dodatno destabiliziralo regijo in okrnilo ugled ameriške zunanje politike, medtem ko Trump vztraja pri zaščiti venezuelskih naftnih prihodkov pred sodnimi pregoni.

Ameriški predsednik Donald Trump bo v četrtek v Beli hiši sprejel venezuelsko opozicijsko voditeljico in Nobelovo nagrajenko za mir Mario Corino Machado. Srečanje predstavlja ključen korak v ameriški politiki do Venezuele po nedavnih dramatičnih dogodkih v regiji. Trumpova administracija s tem srečanjem potrjuje svojo podporo opozicijskim silam v času, ko se v Caracasu vzpostavlja nova oblast pod vodstvom Delcy Rodriguez, ki je v vlado že imenovala Maduru naklonjene kadre. Hkrati je kubanski predsednik Miguel Diaz-Canel odločno zanikal navedbe Washingtona o domnevnih pogajanjih med Havano in Združenimi državami Amerike. Trump je pred tem novinarjem dejal, da pogovori s Kubo potekajo, in pozval tamkajšnje oblasti k sklenitvi dogovora, preden bo za to prepozno. Diaz-Canelove izjave kažejo na oster razkorak med interpretacijo dogajanja v obeh prestolnicah, kar dodatno zaostruje diplomatske odnose v karibski regiji. Dogajanje je neposredno povezano z ameriško vojaško operacijo, v kateri so sile ZDA zajele prejšnjega venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Medtem ko Washington poskuša stabilizirati regijo s podporo preverjenim političnim zaveznikom, kot je Machadova, ostajajo odnosi s Kubo na mrtvi točki kljub Trumpovim napovedim o možnem sporazumu.

Donald Trump je bil seznanjen z različnimi vojaškimi možnostmi proti Iranu, medtem ko se protesti v državi nadaljujejo. Iranski parlamentarni govornik je opozoril, da bodo ameriška vojska in Izrael postali legitimni cilji, če ZDA izvedejo napade na Iran. Po navedbah aktivistov naj bi število smrtnih žrtev protestov doseglo 203. Trump je dejal, da Iranci "morda kot še nikoli prej gledajo na svobodo" in da je Washington pripravljen ponuditi podporo.

V Minneapolisu in drugih mestih po Združenih državah Amerike so izbruhnili množični protesti po tem, ko je zvezni agent službe za priseljevanje in carine (ICE) med operacijo ustrelil in ubil 37-letno državljanko Renee Nicole Good. Incident, ki se je zgodil v sredo dopoldne, je sprožil val ogorčenja zaradi domnevne prekomerne uporabe sile in pomanjkanja transparentnosti pri delovanju zveznih organov pod Trumpovo administracijo. Več tisoč ljudi se je zbralo na ulicah pod sloganom "ICE, Out for Good", pri čemer zahtevajo konec množičnih deportacij in večji nadzor nad zveznimi agenti. Politični odzivi na dogodek so močno polarizirani. Medtem ko podpredsednik JD Vance in ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem zagovarjata ravnanje agenta Jonathana Rossa kot samoobrambo, kritiki in nekateri konservativni analitiki opozarjajo, da objavljeni videoposnetki incidenta izpodbijajo uradno različico dogodkov. Na posnetkih je videti, da je agent streljal v obraz žrtve, ko je njeno vozilo že zavijalo stran od njega, kar sproža dvome o neposredni ogroženosti njegovega življenja. Administracija je žrtev kljub pomanjkanju dokazov nemudoma označila za domačo teroristko, kar je dodatno podžgalo napetosti. Dogajanje v Minneapolisu je postalo osrednja točka razprav o pooblastilih zveznih agencij in retoriki političnega vrha. Lokalni uradniki, vključno z županom Minneapolisa, obtožujejo administracijo rasizma in agresivnega pristopa k priseljenski politiki, ki ogroža tudi ameriške državljane. Hkrati so se pojavile nove omejitve glede obiskov kongresnikov v centrih za pridržanje, kar so nekateri sodniki že označili za morebiti nezakonito dejanje, namenjeno prikrivanju zlorab znotraj sistema ICE.

Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je sporočil, da sta bila Alberto Trentini in Mario Burlò izpuščena iz venezuelskih zaporov in se nahajata na italijanskem veleposlaništvu v Caracasu. Premierka Giorgia Meloni je izrazila veselje in zadovoljstvo ob njuni izpustitvi in dejala, da sta že na poti v Italijo. Poudarjeno je bilo, da je njuna izpustitev močan signal.

Po poročanju se je predsednik Trump soočil z nezadovoljstvom znotraj svoje administracije, kar je razvidno iz članka v WSJ, ki opisuje, kako skuša obiti člana kabineta. Prav tako naj bi izbruhnil zaradi glasovanja republikanskih senatorjev o omejitvi njegovih vojnih pooblastil. Zvezni sodnik je odločil, da je njegova administracija kršila zakon pri kaznovanju držav, ki podpirajo obnovljive vire energije. V članku je omenjeno tudi imenovanje novega namestnika direktorja NSA po dolgotrajnem obdobju brez vodstva. Hkrati se vršijo pritiski na štiri nekdanje predsednike, da bi javno obsodili Trumpovo ravnanje.

Ameriški predsednik Donald Trump je visokim vojaškim poveljnikom naročil pripravo načrtov za prevzem nadzora nad Grenlandijo, kar je povzročilo odpor v Pentagonu in globoko zaskrbljenost med zavezniki Združenih držav Amerike. Poročilo navaja, da so se znotraj ameriškega obrambnega ministrstva pojavili pomisleki glede izvedljivosti in legitimnosti takšnega posega na avtonomno ozemlje Danske. Ukaz odraža Trumpovo dolgotrajno željo po širitvi ameriškega ozemlja v Arktiki, ki jo utemeljuje s strateškimi in gospodarskimi interesi. Hkrati so se v javnosti pojavile kritike glede Trumpove dvoličnosti v mednarodni politiki. Kritiki poudarjajo protislovje med njegovo deklarirano podporo protivladnim protestnikom v Iranu in njegovim odnosom do domačih demonstrantov v Združenih državah Amerike. Analitiki ocenjujejo, da so predsednikovi pozivi k svobodi govora v tujini v ostrem nasprotju z njegovimi prizadevanji za omejevanje opozicijskega delovanja doma. Dogajanje stopnjuje napetosti znotraj zveze NATO, saj Danska in druge evropske zaveznice takšne načrte dojemajo kot kršitev mednarodnega prava in nacionalne suverenosti. Notranja trenja v ameriški administraciji so se še okrepila, saj vojaški vrh opozarja na nepredvidljive posledice morebitne destabilizacije arktične regije. Trumpovi premiki so del širše strategije gibanja MAGA, ki se vse bolj odmika od tradicionalnih diplomatskih norm in osredotoča na unilateralne ukrepe.

Senator Mark Kelly iz Arizone je vložil tožbo proti obrambnemu ministru Petu Hegsethu zaradi poskusa Pentagona, da mu zniža upokojenski čin in plačo. Kelly trdi, da postopek Pentagona krši njegovo pravico do svobode govora. Hegseth je Kellyja obtožil upora, ker je ta predlagal, da bi pripadniki vojske zavrnili nezakonite ukaze Trumpove administracije.

Tečaji delnic podjetij, ki izdajajo kreditne kartice, so se v ponedeljek na ameriških borzah močno znižali, potem ko je predsednik Donald Trump napovedal ukrepe, ki bi lahko znatno posegli v njihove prihodke. Padci v tem sektorju so povzročili nestanovitnost na celotnem trgu, kjer so indeksi nihali brez enotne smeri. Wall Street je tako zabeležil mešano trgovanje, medtem ko vlagatelji ocenjujejo potencialne posledice napovedanih politik Bele hiše na dobičkonosnost finančnih institucij. Poleg neposrednih groženj finančnemu sektorju so na razpoloženje vlagateljev vplivale tudi povečane napetosti med administracijo predsednika Trumpa in ameriško centralno banko Federal Reserve (Fed). Čeprav so bili signali zaskrbljenosti na širšem trgu sprva zmerni, se je napetost med izvršilno oblastjo in monetarnimi oblastmi stopnjevala, kar vnaša negotovost glede prihodnje smeri obrestnih mer in gospodarske stabilnosti. Indeks S&P 500 in drugi ključni kazalniki so odražali previdnost borznih posrednikov, ki se spopadajo z novimi političnimi tveganji. Trg se je odzval predvsem na možnost neposrednega vmešavanja politike v bančne provizije in pogoje poslovanja s kreditnimi karticami, kar bi lahko spremenilo dinamiko celotnega finančnega sistema v Združenih državah Amerike.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je ponovil, da trenutno ne potekajo pogovori med Kubo in Združenimi državami. To je v nasprotju s trditvami ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki zatrjuje, da ZDA vodijo pogajanja s Kubo o morebitnem dogovoru.

Po smrti Renee Nicole Good, ki jo je ustrelil zvezni agent v Minneapolisu, je Ministrstvo za domovinsko varnost napotilo dodatne okrepitve v Minnesoto. Hkrati je bila minnesotski kongresni delegaciji onemogočen popoln dostop do informacij v zvezi z dogodkom, kar je sprožilo dodatno ogorčenje.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je po telefonskem pogovoru z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom sporočila, da je možnost vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike v Mehiki izključena. Pogovor je sledil Trumpovim predhodnim namigovanjem, da bi ameriške sile lahko neposredno napadle mehiške narkokartele. Sheinbaumova je med konferenco poudarila, da sta se s sogovornikom osredotočila na strategije za boj proti trgovini z drogami, pri čemer je poudarila suverenost Mehike. Napetosti med državama so se stopnjevale zaradi Trumpovih izjav o nadzoru kartelov nad mehiškim ozemljem. Mehiška vlada je v pogovorih zagovarjala stališče, da mora Washington prevzeti odgovornost za lastno povpraševanje po prepovedanih substancah, namesto da se zateka k grožnjam z enostransko vojaško silo. Predsednica je pojasnila, da sta v dialogu naslovila varnostne izzive, ne da bi pri tem ogrozila mednarodno pravo ali diplomatske odnose. Dogovor med voditeljema prinaša začasno umiritev retorike, ki je povzročila zaskrbljenost v celotni latinskoameriški regiji. Kljub temu odnosi ostajajo kompleksni, saj Trumpova administracija napoveduje strožji nadzor meja in morebitne gospodarske pritiske. Mehika se bo v prihodnje trudila ohraniti sodelovanje z ZDA na področju varnosti, hkrati pa bo odločno nasprotovala kakršni koli tuji vojaški navzočnosti na svojih tleh.

Med operacijo zajetja Nicolása Madura v Caracasu naj bi ameriške sile uporabile močno, a neznano orožje, ki je povzročalo hude glavobole in krvavitve. Informacijo je potrdil eden od pripadnikov Madurovega osebnega varovanja. Uporaba tega orožja naj bi onesposobila venezuelske varnostnike.

Ameriški tehnološki gigant Meta je za svojo novo predsednico imenoval Dino Powell McCormick, nekdanjo bančnico investicijske banke Goldman Sachs in nekdanjo svetovalko v administraciji Donalda Trumpa. Njeno imenovanje odraža strateški premik podjetja k tesnejšemu sodelovanju s politično sfero in osredotočenost na obsežno širitev infrastrukture za umetno inteligenco. McCormick bo s svojimi bogatimi izkušnjami iz sveta visokih financ in mednarodne politike prevzela ključno vlogo pri usmerjanju korporativne strategije v obdobju hitrega tehnološkega razvoja. Imenovanje osebe s tesnimi vezmi z nekdanjim in bodočim predsednikom ZDA nakazuje na Zuckerbergovo prizadevanje za pragmatičen odnos z Washingtonom. McCormick je bila v preteklosti namestnica svetovalca za nacionalno varnost in uživa ugled v obeh političnih polih, kar Meti omogoča boljši dostop do odločevalcev v času, ko se tehnološki sektor sooča z vse strožjo regulacijo. Njena primarna naloga bo vodenje investicij v podatkovne centre in strojno opremo, ki so nujni za ohranjanje konkurenčnosti na področju umetne inteligence. Ta kadrovska poteza utrjuje trend povezovanja tehnoloških mogotcev z vplivnimi političnimi akterji, s čimer se družba Meta pripravlja na nove geopolitične in gospodarske izzive. Analitiki ocenjujejo, da bo McCormick delovala kot most med silicijevo dolino in politično elito, kar bo podjetju pomagalo pri uresničevanju dolgoročnih infrastrukturnih projektov, ki presegajo zgolj razvoj družbenih omrežij.

Kanadski predsednik vlade Mark Carney je napovedal in začel uradni obisk v Ljudski republiki Kitajski, ki bo potekal od 13. do 17. januarja 2026. Gre za prvi obisk kanadskega premierja v tej državi po osmih letih, njegov glavni namen pa je diverzifikacija kanadske trgovine in privabljanje novih investicij. Carney se bo v Pekingu srečal s predsednikom Xi Jinpingom in premierjem Li Qiangom, s katerima bo razpravljal o krepitvi strateškega sodelovanja in reševanju odprtih vprašanj med državama. Obisk prihaja v času zaostrenih odnosov med Ottawo in Washingtonom, saj se Kanada sooča s carinami, ki jih je uvedel ameriški predsednik Donald Trump, ter njegovimi provokativnimi izjavami o Kanadi kot potencialni 51. zvezni državi ZDA. Kanadska vlada si je zadala cilj, da v naslednjem desetletju podvoji izvoz na trge izven ZDA. Carney je poudaril, da želi Kanado preoblikovati iz gospodarstva, ki je bilo prekomerno odvisno od enega samega trgovinskega partnerja, v bolj neodvisno in konkurenčno državo. Po obisku na Kitajskem bo kanadski premier pot nadaljeval v Katarju, nato pa se bo v Švici udeležil letnega srečanja Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu. Kitajska stran je obisk označila za priložnost za povečanje političnega zaupanja in razširitev praktičnega sodelovanja, kar naj bi prispevalo k svetovni stabilnosti in blaginji obeh narodov.

V Los Angelesu je v nedeljo potekala 83. podelitev zlatih globusov, ki je v hotelu Beverly Hilton ponovno zbrala smetano hollywoodske filmske in televizijske industrije. Prireditev je drugo leto zapored vodila komičarka Nikki Glaser, ki je v svojem uvodnem nagovoru s sarkazmom obravnavala aktualno politično dogajanje v Združenih državah Amerike, hkrati pa se je ponorčevala iz nekaterih najvidnejših obrazov zabavne industrije, vključno z Leonardom DiCapriom in Georgeem Clooneyjem. Rdeča preproga je postregla s številnimi modnimi vrhunci, med katerimi so izstopali Jennifer Garner, Julia Roberts in mladi zvezdnik Hudson Williams. Kljub glamurju so nekateri poročevalci opozorili na neprimerno vedenje določenih zvezdnikov, ki naj bi predčasno zapuščali dvorano, kadili pri mizah in se norčevali iz ostalih nominirancev. Prireditev je zaznamovala tudi podelitev nagrad za življenjsko delo, ki sta jih prejeli Sarah Jessica Parker in Helen Mirren. Dogodek, ki ga je v živo prenašala televizija CBS, velja za uradni začetek sezone prestižnih filmskih nagrad, ki se bo čez nekaj mesecev zaključila s podelitvijo oskarjev. Večer so zaznamovali tudi manjši incidenti in komični vložki, med katerimi je Wanda Sykes javno zbadala Billa Maherja, medtem ko je Glaserjeva v svojih šalah kritično naslovila celo lastno mrežo CBS in situacijo glede prodaje filmskih studiev Warner Bros. Kljub mešanim odzivom na vedenje udeležencev ostajajo zlati globusi eden ključnih indikatorjev za uspeh filmov v prihajajočem letu.

Najnovejša raziskava javnega mnenja agencije Gallup je razkrila, da se vse več prebivalcev Združenih držav Amerike oddaljuje od tradicionalnih političnih polov in se opredeljuje za neodvisne volivce. Trenutno se kar 45 odstotkov odraslih Američanov ne identificira niti z Demokratsko niti z Republikansko stranko, kar predstavlja znaten porast v primerjavi z obdobjem pred dvema desetletjema, ko je bila takšna le približno tretjina vprašanih. Trend zavračanja obeh glavnih strank je še posebej izrazit med mladimi odraslimi, ki vse pogosteje zavračajo strankarske oznake. Kljub temu da se rekordno število državljanov deklarira za neodvisne, podrobnejša analiza kaže, da se ti v zadnjem letu pri vprašanju o političnih nagnjenjih pogosteje nagibajo k Demokratski stranki. Strokovnjaki ta premik ne pripisujejo večji naklonjenosti demokratičnim politikam, temveč predvsem nezadovoljstvu z delovanjem predsednika Donalda Trumpa. Neodvisni volivci tako postajajo ključna, a hkrati nestanovitna volilna skupina, ki bi lahko odločilno vplivala na prihodnje politične procese v državi. Sprememba v politični identifikaciji kaže na naraščajočo polarizacijo in nezaupanje v tradicionalni dvostrankarski sistem, ki je desetletja obvladoval ameriško politično prizorišče. Ker se tradicionalne baze obeh strank krčijo, se morajo politični strategi spopadati z novimi izzivi pri nagovarjanju volilnega telesa, ki ni več trdno zasidrano v strankarskih doktrinah. To dolgoročno pomeni potencialno prestrukturiranje politične moči v ZDA in večjo negotovost pred prihajajočimi volitvami.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.