Po celotnih Združenih državah Amerike so izbruhnili množični protesti proti politiki priseljevanja administracije predsednika Trumpa, ki jih je sprožil tragičen dogodek v Minneapolisu. Tam je agent zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) v sredo ubil 37-letno Renee Good, kar je v mestu povzročilo izredne napetosti in ogorčenje javnosti. V Minneapolisu se je v soboto kljub mrazu zbralo več deset tisoč ljudi, po državi pa je bilo načrtovanih več kot 1.000 shodov proti zvezni kampanji deportacij. Razmere so se dodatno zaostrile, ko so zvezni agenti v nedeljo izvedli nove aretacije, pri čemer so uporabili silo in solzivec proti protestnikom, ki so poskušali preprečiti odpeljevanje pridržanih oseb. Politični pritisk narašča, saj so trije demokratski uradniki poročali, da jim je bil zavrnjen vstop v prostore službe ICE. Medtem ko Homeland Security poroča o več kot 2.000 aretacijah v Minnesoti od začetka decembra, kritiki z zvezno kongresnico Ilhan Omar na čelu opozarjajo na popolno pomanjkanje nadzora nad delovanjem agentov na terenu.

V Združenih državah Amerike so se stopnjevali protesti in politične napetosti po smrti 37-letne matere treh otrok Renee Nicole Good, ki jo je v sredo, 7. januarja 2026, v Minneapolisu ustrelil agent službe za priseljevanje in carine (ICE). Incident je sprožil val ogorčenja po vsej državi, od Massachusettsa do Connecticuta, kjer so demonstranti zahtevali odgovornost in obsodili domnevno vladno prekoračitev pooblastil. Mediji poročajo tudi o incidentih v Hartfordu, kjer naj bi vozila agentov ICE zapeljala v množico protestnikov. Administracija predsednika Donalda Trumpa je na dogodek odgovorila s trditvami o imuniteti agentov. Podpredsednik JD Vance je izjavil, da agenti ICE uživajo »absolutno imuniteto« pred kazenskim pregonom, kar je sprožilo pravne polemike. Sam Trump je v izjavah na letalu Air Force One žrtev označila za »zelo nasilno« in »radikalno« osebo, vendar ob vprašanjih novinarjev ni znal pojasniti pravne podlage za omenjeno imuniteto. Posnetki telesnih kamer so medtem pokazali, da je žrtev pred streljanjem mirno sedela v avtomobilu. Ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem se je znašla pod plazom kritik po nastopu na televiziji CNN, kjer se je med ogledom posnetkov, na katerih naj bi agent žrtev žalil, odzvala s sarkastičnim nasmehom. Na vprašanja o dvojnih merilih glede uporabe sile – zlasti v primerjavi z napadom na Kapitol 6. januarja 2021 – je Noemova odgovorila, da je vsaka situacija odvisna od specifičnih okoliščin na terenu. Kritiki ji očitajo, da administracija opravičuje smrtonosno silo proti civilistki, medtem ko je predsednik Trump pomilostil napadalce na policiste v Washingtonu.

V predmestjih Minneapolisa so se v nedeljo razširili protesti, ki so sledili prejšnjemu tednu, ko je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) ubil 37-letno mater treh otrok Renee Nicole Good. Protestniki so se združili v obsodbi dogodka in nasprotovanju politiki priseljevanja administracije predsednika Donalda Trumpa, medtem ko so se demonstracije razširile tudi na druge dele Združenih držav Amerike. Ameriška ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je napovedala mobilizacijo več sto pripadnikov obmejne straže, ki bodo v Minneapolisu okrepili zvezne operacije in podprli predsednikovo zaostrovanje zakonodaje na področju migracij. Ta odločitev je še dodatno zaostrila odnose med zvezno vlado in lokalnimi oblastmi, ki so se poslabšali že po samem strelskem incidentu. Napetosti v mestu so dosegle vrhunec, ko so zvezni organi onemogočili dostop skupini kongresnikov do uradnih prostorov službe ICE. Med kritiki pomanjkanja nadzora nad zveznimi agenti izstopa kongresnica Ilhan Omar, ki opozarja na sistemske težave pri izvajanju tovrstnih operacij sredi naseljenih območij.

Izrael je v stanju visoke pripravljenosti zaradi možnosti ameriškega vojaškega posredovanja v Iranu, kjer se oblasti spopadajo z najobsežnejšimi protivladnimi protesti v zadnjih letih. Ameriški predsednik Donald Trump je bil po poročanju virov že seznanjen z možnostmi za vojaške udare, potem ko je večkrat javno podprl protestnike in iransko vodstvo opozoril pred uporabo sile. Razmere so se zaostrile po poročilih o več kot 500 smrtnih žrtvah med demonstranti in uvedbi popolne zatemnitve komunikacij po vsej državi. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je v odzivu na grožnje napovedal, da bo Teheran izvedel preventivne napade na ameriške in izraelske cilje, če bo zaznal neposredno nevarnost napada. Po njegovih besedah bodo ameriške enote v regiji in država Izrael postale legitimne tarče, v kolikor se bo Washington odločil za vojaško posredovanje. Iranske oblasti za podpihovanje nemirov neposredno obtožujejo Združene države Amerike in Izrael, medtem ko se napetosti v regiji stopnjujejo do kritične točke. Izraelski premier Benjamin Netanjahu in ameriški državni sekretar Marco Rubio sta po dostopnih informacijah že opravila posvetovanja o morebitnem posredovanju. Izrael, ki je že v preteklosti izvajal napade na iransko infrastrukturo, pozorno spremlja premike iranskih oboroženih sil. Stopnjevanje retorike med Washingtonom in Teheranom, vključno z napovedmi o preventivnih udarih, povečuje tveganje za širši regionalni konflikt, ki bi lahko neposredno vključil ameriške sile na Bližnjem vzhodu.

V ameriškem mestu Minneapolis so se razplamteli množični protesti, potem ko je agent zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) med operacijo v sredo ustrelil in ubil 37-letno Renee Nicole Good. Kljub ostrim zahtevam lokalnih demokratskih voditeljev, vključno z županom Jacobom Freyem in guvernerjem Timom Walzom, po umiku zveznih sil, je ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem napovedala napotitev dodatnih več sto agentov v mesto. Zvezne oblasti trdijo, da je agent Jonathan Ross streljal v samoobrambi, medtem ko posnetki očividcev kažejo, da se je vozilo pokojne odmikalo od agenta. Napetosti so se razširile po celotnih Združenih državah Amerike, kjer je bilo čez vikend načrtovanih več kot 1000 protestnih shodov pod geslom "ICE, Out for Good". Administracija predsednika Donalda Trumpa je incident označila za dejanje "domačega terorizma", kar je še dodatno podžgalo jezo javnosti in civilnodružbenih organizacij. Zvezna država Minnesota je v odziv na dogajanje vložila tožbo proti zvezni vladi, v kateri trdi, da je nenadno povečanje števila oboroženih agentov v skupnostih nezakonito in ogroža javno varnost. Tožilci poudarjajo, da gre za povračilne ukrepe proti državam z demokratskim vodstvom. Poleg smrti v Minneapolisu poročajo o novih incidentih v Portlandu, kjer so zvezni agenti prav tako uporabili strelno orožje in ranili dve osebi. Dogajanje predstavlja eno največjih kriz zveznih organov pregona v zadnjem obdobju, saj je v regijo Minneapolisa napotenih že okoli 2000 agentov, kar ministrstvo za domovinsko varnost označuje za svojo največjo operacijo doslej. Medtem ko vlada vztraja pri izvajanju stroge politike priseljevanja in pregonu domnevnih goljufij, kritiki opozarjajo na militarizacijo policijskih postopkov in kršitve ustavnih pravic državljanov. Protesti se nadaljujejo v vseh 50 zveznih državah, pri čemer demonstranti zahtevajo ukinitev agencije ICE in odgovornost za smrt Renee Good.

V Minneapolisu in drugih mestih po Združenih državah Amerike so se razplamteli množični protesti po smrti 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je prejšnji teden med operacijo pregona priseljencev ustrelil agent službe ICE. Ministrstvo za domovinsko varnost pod vodstvom sekretarke Kristi Noem je kljub ogorčenju javnosti in kritikah lokalnih politikov v Minnesoto napotilo na stotine dodatnih zveznih agentov. Medtem ko vlada trdi, da je šlo za samoobrambo pred napadom z vozilom, očividci in nekateri politiki opozarjajo na pretirano uporabo sile in pomanjkanje nadzora nad zveznimi organi. Demokratska kongresnica Ilhan Omar je javno kritizirala zvezne oblasti, potem ko ji je bil skupaj s kolegicami onemogočen dostop do centra za pridržanje Whipple, kjer so želele izvesti parlamentarni nadzor. Incident je sprožil tudi val notranjih nesoglasij znotraj zveznih služb; po poročanju nekaterih medijev so dokumenti razkrili, da se del osebja zaradi varnostnih tveganj in javnega odpora upira razporeditvi v Twin Cities. Hkrati so se v javnosti pojavili posnetki policistov iz Portlanda, ki so opravičevali streljanje, kar je še dodatno zaostrilo razpravo o policijski kulturi. Zvezne oblasti so operacijo v Minnesoti označile za svojo doslej največjo dejavnost pregona, kar nakazuje na nadaljnje stopnjevanje priseljevalne politike administracije Donalda Trumpa. Kljub protestom in pozivom k neodvisni preiskavi zvezno ministrstvo za domovinsko varnost vztraja pri svoji različici dogodkov in zavrača vključevanje lokalnih agencij v preiskavo smrti Renee Good. Razmere ostajajo napete, saj se napovedujejo novi shodi in morebitni nadaljnji spopadi med protestniki in zveznimi agenti.

Vrednost ameriškega dolarja in delniški indeksi v Združenih državah Amerike so v ponedeljek zabeležili opazen padec, medtem ko je cena zlata dosegla rekordnih 4.550 dolarjev za unčo. Glavni razlog za nestanovitnost trgov je odločitev ameriškega pravosodnega ministrstva, ki je predsedniku Federal Reserve (Fed) Jeromu Powllu vročilo sodni poziv v povezavi z njegovo lanskoletno izpovedbo v senatu. Powell je potezo označil za nezaslišan napad na neodvisnost centralne banke in poudaril, da so grožnje s kazenskim pregonom posledica vodenja denarne politike v javnem interesu, namesto sledenja preferencam predsednika Donalda Trumpa. Dodatno napetost na svetovnih trgih povzročajo stopnjevani nemiri v Iranu, kjer naj bi med protesti umrlo več sto ljudi. Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil s povračilnimi ukrepi, vključno z vojaškimi opcijami, če bo teheranski režim uporabil smrtonosno silo proti civilistom. Iran je v odgovor opozoril ZDA in Izrael pred kakršnim koli vmešavanjem, kar je okrepilo povpraševanje vlagateljev po varnih naložbah, kot sta švicarski frank in zlato. Geopolitična negotovost se širi tudi na Arktiko, kjer Združeno kraljestvo in Nemčija razpravljata o povečanju vojaške prisotnosti na Grenlandiji. S tem želita zaveznici pokazati odločnost pri varovanju arktične varnosti, kar prihaja v času ponovnih izjav Donalda Trumpa o ameriškem lastništvu otoka. Na trgu kriptovalut je bitcoin ostal razmeroma stabilen, medtem ko so delnice izdajateljev kreditnih kartic padle zaradi Trumpovih napovedi o omejitvi obrestnih mer.

Val nemirov v Iranu je zahteval že več kot 500 smrtnih žrtev, so sporočile nevladne organizacije za človekove pravice. Protesti, ki so se razširili po celotni državi, so posledica poglobljene gospodarske krize in splošnega nezadovoljstva prebivalstva s teokratsko ureditvijo. Iranske oblasti so se na upor odzvale z nasilnim zatiranjem in grožnjami s povračilnimi ukrepi, pri čemer uradni Teheran za nestabilnost v državi krivi vmešavanje Združenih držav Amerike. Napetosti so se dodatno stopnjevale po opozorilih iranskega režima o možnosti preventivnih napadov, če bi se ameriška stran neposredno vmešala v dogajanje. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij poslal sporočilo podpore protestnikom, kar je v Teheranu sprožilo ostre odzive in obtožbe o spodbujanju upora. Kljub brutalnemu posredovanju varnostnih sil ljudje ostajajo na ulicah večjih mest, kjer kljubujejo vladnim omejitvam in cenzuri. Razmere v državi so kritične, saj režim pod vodstvom ajatol stopnjuje pritisk na civilno družbo, hkrati pa se sooča z mednarodno izolacijo. Analitiki ocenjujejo, da so trenutni protesti eden največjih izzivov za iransko oblast v zadnjih desetletjih, saj združujejo različne družbene sloje, ki zahtevajo korenite politične in ekonomske reforme.

V Minneapolisu in več drugih ameriških mestih so se v ponedeljek nadaljevali množični protesti in šolski izhodi, ki so sledili usodnemu streljanju na 37-letno Renee Nicole Good. Incident se je zgodil prejšnjo sredo, ko je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross med zvezno operacijo pregona ubil omenjeno državljanko. Medtem ko je predsednik Donald Trump dogodek označil za dejanje samoobrambe, so priče in lokalni voditelji streljanje opisali kot pretirano uporabo sile, kar je sprožilo val ogorčenja po vsej državi. Protestniki v Minneapolisu in regiji okoli glavnega mesta zahtevajo takojšen umik agencije ICE iz mesta ter večjo odgovornost zveznih organov. Napetosti so se dodatno stopnjevale po tem, ko so zvezni agenti skupini kongresnikov, vključno z Ilhan Omar, onemogočili dostop do prostorov urada. Politični odziv na dogodek je močan, saj so nekateri državni voditelji že napovedali tožbe proti administraciji predsednika Trumpa zaradi načina izvajanja zveznih operacij na lokalni ravni. Dogajanje v Minneapolisu odraža širše ustavne in družbene spore glede pristojnosti zveznih migracijskih organov in pravic državljanov. Kritiki agencije ICE opozarjajo na pomanjkanje nadzora nad njihovim delovanjem, medtem ko administracija vztraja pri nujnosti strogih ukrepov za zagotavljanje varnosti. Dogodek je močno polariziral ameriško javnost in sprožil nove razprave o policijskih pooblastilih in reformi migracijske politike.

Ameriški senator Lindsey Graham je v luči stopnjevanja nasilja v Iranu predsednika Donalda Trumpa javno pozval k vojaški odstranitvi iranskega vrhovnega vodstva. Graham je iranskega vrhovnega voditelja ajatolo Alija Hameneja označil za sodobnega Hitlerja in verskega nacista ter poudaril, da bi morale Združene države Amerike končati vladavino režima, ki pobija lastne državljane. Njegov poziv sledi poročilom o enem najbolj krvavih zatiranj protestov v zgodovini islamske republike, v katerem so iranske oblasti v preteklem koncu tedna po dostopnih podatkih ubile več kot 500 protestnikov. Bela hiša trenutno preučuje nabor vojaških možnosti, ki vključujejo natančne zračne napade na ključno infrastrukturo režima in izvedbo kibernetskih operacij. Trump je že pred časom stopnjeval retoriko proti Teheranu in napovedal povračilne ukrepe, če se nasilje nad mirnimi protestniki ne bo končalo. Senator Graham je pri tem povlekel vzporednico z nedavno ameriško vojaško operacijo v Venezueli, kjer je bil z oblasti odstranjen Nicolás Maduro, ter izrazil prepričanje, da bi podoben ukrep v Iranu ustavil državno sponzoriranje terorizma na Bližnjem vzhodu. Napetosti med državama so dosegle kritično točko, saj ameriška administracija dogajanje v Iranu interpretira kot priložnost za korenite politične spremembe v regiji. Medtem ko Graham Trumpa označuje za sodobnega Ronalda Reagana, se mednarodna skupnost spopada z vprašanjem legitimnosti morebitnega neposrednega vojaškega posredovanja. Razmere v Teheranu ostajajo nestabilne, število žrtev med civilisti pa še naprej narašča, kar povečuje pritisk na Washington za takojšnje ukrepanje.

Župan Minneapolisa Jacob Frey je pozval zvezne oblasti, naj v preiskavo smrti Renee Nicole Good vključijo državne organe Minnesote, saj dvomi v nepristranskost Trumpove administracije. 37-letno ameriško državljanko je prejšnji teden med poskusom odstranitve iz vozila ubil agent službe za priseljevanje in carine (ICE). Medtem ko je sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem dejanje pokojnice že označila za domači terorizem, se v javnosti vrstijo posnetki nasilnih soočenj agentov s civilisti in protestniki po vsej državi. Zvezni preiskovalci so po poročanju medijev usmerili pozornost v domnevne povezave pokojne matere z aktivističnimi skupinami, medtem ko naj bi se agent Jonathan Ross verjetno izognil kazenskemu pregonu. Predsednik Donald Trump je Goodovo in njeno soprogo brez dokazov označil za profesionalni provokatorki, kar je še dodatno zaostrilo napetosti v Minneapolisu. Kritiki opozarjajo, da administracija preiskavo uporablja za stopnjevanje pritiska na nasprotnike stroge priseljenske politike. Dogodek je sprožil val ogorčenja tudi med nekaterimi konservativnimi glasovi. Nekdanji voditelj Fox Newsa Tucker Carlson je kritiziral kolege, ki tragedijo izkoriščajo za nabiranje političnih točk, in poudaril humanitarno plat dogodka, v katerem je bila ameriška državljanka ustreljena v obraz. Hkrati so se pojavili novi dokazi o nadlegovanju državljanov s strani agentov CBP na letališčih, kar nekdanji pisci govorov republikanske stranke opisujejo kot nevaren sod smodnika, ki vodi v destabilizacijo družbe.

Ameriški predsednik Donald Trump je v luči krvavih protivladnih protestov v Iranu začel preučevati vrsto potencialnih vojaških možnosti za posredovanje v tej državi. Po poročanju televizijske mreže CNN so ameriške varnostne agencije že začele pripravljati operativne načrte, ki bi jih predsednik lahko uporabil, če se bo iranski režim odločil za uporabo smrtonosne sile proti civilnemu prebivalstvu. Trump naj bi resno razmišljal o uresničitvi svojih nedavnih groženj z napadi na iranski režim, če se nasilje nad protestniki ne bo končalo. Uradniki iz različnih vladnih agencij so bili vključeni v pripravo strategij, ki vključujejo različne stopnje vojaškega pritiska. Za prihodnji teden, predvidoma v torek, so že načrtovani formalni sestanki, na katerih se bo Trump sestal z najvišjimi predstavniki za nacionalno varnost. Na teh srečanjih bodo podrobneje razpravljali o nadaljnjih korakih in morebitni izvedbi selektivnih vojaških operacij, namenjenih zaščiti protestnikov in omejevanju moči teheranskih oblasti. Napovedi o morebitnem vojaškem posredovanju so že povzročile odzive na svetovnih trgih, kjer se je cena surove nafte tipa WTI (West Texas Intermediate) zvišala za skoraj odstotek. Investitorji pozorno spremljajo dogajanje na Bližnjem vzhodu, saj bi kakršen koli neposreden spopad med Združenimi državami Amerike in Iranom lahko povzročil resne motnje v oskrbi z energenti. Situacija ostaja napeta, medtem ko se v Iranu šesti zaporedni dan nadaljujejo množični protesti zaradi gospodarskih težav in omejevanja svoboščin.

Reza Pahlavi, sin zadnjega iranskega šaha, ki od leta 1979 živi v izgnanstvu v Združenih državah Amerike, je pozval predsednika Donalda Trumpa k tesnejšemu sodelovanju z iranskim ljudstvom in opozicijo za dokončno odstranitev teokratskega režima v Teheranu. Pahlavi je v seriji pogovorov za ameriške medije poudaril, da je za stabilnost regije ključno »odsekati glavo kači«, s čimer se je zavzel za odločnejšo podporo trenutnim protestom, ki pretresajo državo. Njegov poziv prihaja v času, ko Trumpova administracija ne izključuje možnosti vojaškega posredovanja. Pretekli teden so Iran zajeli množični protivladni protesti, ki so terjali številna življenja in povzročili napetosti v mednarodni skupnosti. Pahlavi se v tem kontekstu predstavlja kot osrednja figura za vodenje prehodnega obdobja proti demokratični ureditvi, vendar kritiki opozarjajo na njegov morebitni oportunizem in nejasno vlogo v prihodnji iranski politiki. Kljub temu prestolonaslednik meni, da so protestniki opogumljeni zaradi ostre retorike Washingtona in pričakujejo konkretno pomoč pri preobrazbi države. Dogajanje dodatno zapletajo nedavne odločitve ameriške administracije glede deportacij iranskih državljanov, kar kaže na kompleksne diplomatske odnose med državama. Medtem ko Pahlavi vabi Trumpa k partnerstvu za svobodo Irana, se kritiki sprašujejo o legitimnosti nekdanje monarhije v sodobnem družbenem uporu. Pahlavi ostaja optimističen in poudarja, da je trenutni trenutek zgodovinska priložnost za vzpostavitev trajnih vezi med Washingtonom in novo iransko oblastjo.

V ameriški zvezni državi Minnesota se razmere po usodnem streljanju zveznega agenta službe za priseljevanje in carine (ICE) na 37-letno Renee Nicole Good močno zaostrujejo. Ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je napovedala napotitev več sto dodatnih zveznih agentov v Minneapolis, saj se protesti proti zveznim organom širijo po celotni državi. Odločitev je poglobila spor med vodstvom Minnesote in zvezno administracijo predsednika Donalda Trumpa glede pooblastil in nadzora nad zveznimi organi. Napetosti na ulicah mest Twin Cities so prešle v neposredne spopade med protestniki in priseljenskimi agenti, kar je spodbudilo stopnjevanje dejavnosti agencije ICE. Kljub nemirom so se racije zoper nezakonite priseljence v regiji še okrepile, kar je sprožilo ostre kritike lokalnih politikov, vključno z nekdanjo županjo Sharon Sayles Belton, ki poziva k takojšnjemu ukrepanju in odgovornosti za smrt matere treh otrok. Zvezne oblasti so medtem prevzele preiskavo incidenta in utemeljujejo povečano prisotnost agentov s potrebo po zagotavljanju varnosti. Incident je sprožil širšo razpravo o pomanjkanju nadzora nad zveznimi operacijami na lokalni ravni. Ker se protesti nadaljujejo že več dni, se Minnesota nahaja v središču nacionalnega gibanja proti praksam službe ICE. Lokalne oblasti opozarjajo, da bi lahko dodatna napotitev zveznih sil situacijo le še dodatno destabilizirala, medtem ko ministrstvo za domovinsko varnost vztraja pri strožjem izvajanju priseljenske zakonodaje.

Novi veleposlanik Združenih držav Amerike v New Delhiju, Sergio Gor, je ob nastopu funkcije napovedal, da se bodo v torek, 13. januarja, nadaljevala intenzivna trgovinska pogajanja med državama. Pogovori potekajo v obdobju povečanih gospodarskih napetosti, saj so pretekla prizadevanja za sklenitev sporazuma zastala, kar je vplivalo na rekordno nizek tečaj indijske rupije. Gor je poudaril, da kljub nestrinjanju glede določenih vprašanj obe strani ostajata zavezani iskanju rešitev in krepitvi strateškega partnerstva. Ameriška stran je izpostavila pomen sodelovanja na področju kritičnih mineralov in polprevodnikov, pri čemer je veleposlanik napovedal, da bo Indija prihodnji mesec povabljena k pobudi Pax Silica. Ta projekt pod vodstvom ZDA je namenjen vzpostavitvi stabilnih dobavnih verig za visoko tehnologijo in umetno inteligenco. Kljub optimizmu glede tehnološkega sodelovanja pa ostajajo nerešena vprašanja glede visokih carin, ki jih je Washington uvedel na indijsko blago, vključno s povračilnimi ukrepi zaradi indijskega nakupa ruske nafte. Indijski minister za trgovino in industrijo Piyush Goyal je potrdil nadaljevanje pogovorov z ZDA in hkrati razkril, da so pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu z Evropsko unijo že v sklepni fazi. Indija si v okviru teh dialogov prizadeva predvsem za odpravo carin v delovno intenzivnih sektorjih, kot so tekstilna industrija, draguljarstvo in usnjarstvo, ob tem pa želi zaščititi interese svojih kmetov ter malih in srednje velikih podjetij.

Delniški trgi v New Yorku so v ponedeljek zabeležili minimalno rast po začetnem padcu, ki so ga povzročili novi pritiski administracije predsednika Trumpa na neodvisnost ameriške centralne banke (Federal Reserve). Vlagatelji so se odzvali na novico, da je predsednik centralne banke Jerome Powell prejel sodni poziv ministrstva za pravosodje, kar je vzbudilo resne skrbi glede političnega vmešavanja v monetarno politiko. Čeprav so indeksi na Wall Streetu v petek dosegali rekordne vrednosti, je ponedeljkovo trgovanje sprva zaznamoval pesimizem. Ministrstvo za pravosodje je s svojimi ukrepi proti vodstvu centralne banke povzročilo nestanovitnost, saj trgi tradicionalno negativno sprejemajo poskuse spodkopavanja avtonomije institucije, ki določa obrestne mere. Do konca trgovalnega dne so se razmere nekoliko umirile, vendar previdnost med vlagatelji ostaja visoka. Vprašanje neodvisnosti Jeroma Powlla in celotne institucije Federal Reserve bo po mnenju analitikov ključno za prihodnje zaupanje na finančnih trgih, saj bi vsakršen vtis političnega diktata lahko privedel do dolgoročnih pretresov v ameriškem gospodarstvu.

V Minneapolisu je prišlo do tragičnega incidenta, v katerem je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross ustrelil 37-letno Renee Nicole Good. Incident, ki so ga ujele številne kamere, je sprožil buren odziv javnosti in medijev, saj posnetki po mnenju mnogih oporeka uradni različici dogodkov. Medtem ko podporniki administracije dejanje opravičujejo kot samoobrambo, kritiki poudarjajo, da žrtev ni ogrožala agenta, temveč se je z vozilom zgolj poskušala umakniti s prizorišča. Politična razprava se je hitro preselila na nacionalno raven, kjer so ameriški mediji zavzeli močno polarizirana stališča. Na eni strani so poročila o domnevni pristranskosti liberalnih medijev proti agenciji ICE, na drugi strani pa opozorila pred nevarno retoriko Trumpove administracije. Slednja je pokojno Good označila za "domačo teroristko" še pred koncem preiskave, kar je v javnosti povzročilo dodatno ogorčenje in obtožbe o poskusih diskreditacije žrtve. Napetosti so se stopnjevale tudi zaradi izjav lokalnih uradnikov, kot je šerifinja iz Philadelphie Rochelle Bilal, ki je agente ICE označila za nelegitimne. Analitiki opozarjajo, da tovrstni incidenti in spremljajoča retorika poglabljajo razkol v ameriški družbi, hkrati pa postavljajo pod vprašaj pooblastila in metode delovanja zveznih agentov v urbanih okoljih.

Novi veleposlanik Združenih držav Amerike v Indiji Sergio Gor je ob nastopu funkcije v New Delhiju poudaril pomen strateškega partnerstva med državama in napovedal reševanje odprtih trgovinskih vprašanj. Gor, ki velja za zaupnika predsednika Donalda Trumpa, je v svojem prvem nagovoru izpostavil, da nobena druga država za ZDA ni tako pomembna kot Indija. Kljub trenutnim nesoglasjem in najnižji ravni diplomatskih odnosov v zadnjih desetletjih je novi odposlanec izrazil optimizem glede prihodnjega sodelovanja. Osrednji poudarek novega diplomatskega zagona bo na oživitvi pogajanj o trgovinskem sporazumu, ki so bila dlje časa v zastoju. Pogajalci obeh držav se bodo na novem krogu pogovorov sestali že v torek, kar nakazuje na pospešeno dinamiko reševanja gospodarskih sporov. Gor je ob tem osebno prijateljstvo med ameriškim predsednikom Trumpom in indijskim premierjem Modijem označil za pristno in ključno pri premagovanju razlik v stališčih obeh velesil. Sergio Gor je poleg veleposlaniškega položaja prevzel tudi vlogo posebnega odposlanca za Južno in Srednjo Azijo, kar dodatno potrjuje strateško težo njegovega imenovanja. V svojem nastopu je napovedal možnost obiska predsednika Trumpa v Indiji v prihodnjem letu. Njegov prihod v New Delhi spremljajo visoka pričakovanja, saj naj bi prav njegovi tesni odnosi z Belo hišo pripomogli k stabilizaciji napetih vezi med Washingtonom in New Delhijem.

Venezuelsko ministrstvo za zaporske storitve je sporočilo, da so oblasti v zadnjih nekaj urah izpustile 116 zapornikov, kar predstavlja nov val osvoboditev po nedavnih političnih spremembah v državi. Nevladna organizacija Foro Penal je potrdila, da je bilo v zgodnjih ponedeljkovih urah izpuščenih vsaj 24 političnih zapornikov. Ta poteza sledi obljubam novega vodstva o vsesplošni pomilostitvi, ki je vzbudila upanje med družinami zaprtih, a hkrati povzročila frustracije zaradi počasnega izvajanja postopkov. Izpustitve so del širšega prizadevanja za politično spravo v državi, ki ga je napovedala narodna skupščina pod vodstvom Jorgeja Rodrígueza. Kljub uradnim napovedim o množičnih izpustitvah kritiki opozarjajo, da proces poteka selektivno in počasneje, kot je bilo sprva dogovorjeno z mednarodnimi partnerji, vključno z administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Mednarodna javnost pozorno spremlja usodo preostalih zapornikov, saj naj bi bile te osvoboditve ključni pogoj za stabilizacijo države. Dogajanje v Venezueli ostaja negotovo, saj se država spopada z logističnimi in pravnimi ovirami pri implementaciji amnestije. Medtem ko vlada poudarja svojo zavezanost miru, opozicijske skupine in organizacije za človekove pravice opozarjajo na tisoče tistih, ki še vedno ostajajo v zapornih celicah brez jasne časovnice za njihovo izpustitev.

Dva visoka uslužbenca na ameriškem ministrstvu za delo, vodja kabineta Jihun Han in njegova namestnica Rebecca Wright, sta bila suspendirana zaradi preiskave o domnevnih zlorabah položaja ministrice Lori Chavez-DeRemer. Po navedbah virov naj bi pomočnika ministrici pomagala prikrivati njeno domnevno razmerje s podrejenim uslužbcem in ponarejala dokumentacijo za službena potovanja, ki so bila v resnici namenjena zasebnim srečanjem. Generalni inšpektor ministrstva je sprožil uradno preiskavo, ki vključuje tudi obtožbe o uživanju alkohola na delovnem mestu. Poročila kažejo, da naj bi ministrica v letu 2025 opravila več kot 50 službenih potovanj v 37 zveznih držav, pri čemer so bili nekateri obiski domnevno organizirani zgolj za srečanja z njenim romantičnim partnerjem. Posnetki nadzornih kamer naj bi potrjevali neprimerno vedenje v igralnicah v Las Vegasu, medtem ko so se nekateri incidenti zgodili celo v času delne blokade delovanja zvezne vlade. Pomočnika sta bila po navedbah medijev Bloomberga in New York Posta poslana na čakanje, dokler se preiskava ne zaključi. Ministrica Chavez-DeRemer, ki je sicer poročena, se spopada s hudimi obtožbami o zlorabi proračunskih sredstev in kršitvi etičnih standardov javne uprave. Podrejeni uslužbenec, s katerim naj bi bila v razmerju, navedb ni zanikal, ampak se je sklical na pravno zastopanje. Dogajanje predstavlja nov politični pritisk na administracijo predsednika Donalda Trumpa, saj gre za eno prvih večjih etičnih preiskav v njegovem trenutnem kabinetu.

V mestu Minneapolis in drugod po Združenih državah Amerike so izbruhnili množični protesti, potem ko je agent zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) med obsežno operacijo ustrelil in ubil 37-letno državljanko Renee Nicole Good. Incident je sprožil val ogorčenja v vseh 50 zveznih državah, protestniki pa zahtevajo ustavitev deportacij in razpustitev zveznih agencij za priseljevanje. Kljub nemirom je ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem napovedala napotitev dodatnih stotih zveznih agentov v Minnesoto, da bi okrepili varnost zveznih uslužbencev in nadaljevali z operacijo, ki velja za največjo te vrste v zgodovini države. Zvezna država Minnesota in mesto Minneapolis sta proti administraciji predsednika Donalda Trumpa vložila tožbi, v katerih zveznim agentom očitata kršenje ustave in neselektivno aretiranje državljanov. Župan Minneapolisa Jacob Frey je poudaril, da zvezne oblasti ne smejo samovoljno ustavljati državljanov na ulicah ali izvajati nasilnih prijetij brez zakonske podlage. Podobne pravne korake sta ubrala tudi zvezna država Illinois in mesto Chicago, kjer zveznim silam očitajo "organizirano bombardiranje" in ustvarjanje ozračja strahu z uporabo vojaškega orožja in kemičnih sredstev. Napetosti med lokalnimi oblastmi in zvezno vlado se stopnjujejo, saj ministrica Noemova zavrača sodelovanje lokalnih organov pregona pri preiskavi streljanja. Medtem ko lokalni uradniki na podlagi videoposnetkov očividcev trdijo, da je bil uboj neupravičen, zvezna stran vztraja, da je agent ravnal v samoobrambi, pokojno pa so nekateri vladni predstavniki celo označili za domačo teroristko. Situacija ostaja izjemno negotova, saj se protesti širijo v velika mesta, kot so New York, Los Angeles in Chicago, kar dodatno poglablja politični razkol v državi.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za vse države, ki ohranjajo trgovinske odnose z Islamsko republiko Iran. Trump je svojo odločitev označil za dokončno, njen namen pa je stopnjevanje gospodarskega pritiska na Teheran. Ukrep sledi agresivni zunanji politiki Združenih držav Amerike, ki s sankcijami in carinskimi ovirami poskušajo izolirati iransko gospodarstvo. Hkrati je Trump izrazil zaskrbljenost glede morebitne odločitve vrhovnega sodišča o ustavnosti že uveljavljenih carin. Po njegovih besedah bi razglasitev carin za nezakonite pomenila finančno katastrofo za Združene države Amerike, saj bi vlada morda morala vračati milijarde dolarjev pobranih sredstev. Predsednik je poudaril, da bi tak scenarij resno ogrozil gospodarsko stabilnost države, medtem ko javnost pričakuje končno razsodbo sodišča v prihodnjih dneh. Na medijskem področju se napoveduje širitev vpliva konservativnega omrežja Newsmax, ki naj bi začelo delovati tudi v Grčiji. Pri tem projektu ima pomembno vlogo Kimberly Guilfoyle, kar kaže na krepitev Trumpovih zavezniških medijskih struktur zunaj meja ZDA. Omrežje, ki je postalo prepoznavno predvsem po volitvah leta 2020, se osredotoča na širjenje konservativnih stališč, s katerimi se spopadajo tradicionalni mediji.

V zadnjih javnih razpravah so finančni strokovnjaki in nekdanji visoki uradniki analizirali gospodarsko stanje v Združenih državah Amerike, pri čemer so izpostavili vpliv pretekle administracije Joeja Bidna na trenutne razmere. Voditelj oddaje Squawk Box na postaji CNBC, Joe Kernen, je poudaril, da so se cene in inflacija v času Bidnovega mandata povišale za 22 odstotkov, medtem ko so se cene pogonskih goriv zvišale za več kot 31 odstotkov. Jay Clayton, nekdanji predsednik Komisije za vrednostne papirje in borzo (SEC), je v razpravi dejal, da je bila administracija Donalda Trumpa ob prevzemu oblasti soočena z najslabšim gospodarskim stanjem za povprečnega Američana v zadnjem obdobju. Obenem se v javnosti pojavljajo poročila o domnevnem nelagodju znotraj t.i. globalističnih struktur zaradi Trumpovih odločitev o prekinitvi finančnih tokov. Novinar Alex Newman trdi, da so ukrepi proti venezuelskemu voditelju Nicolasu Maduru povzročili pretres v mednarodnih levosredinskih krogih, saj naj bi Venezuela služila kot finančni vir za subverzivna gibanja prek trgovine z nafto in drogami. Po Newmanovih navedbah je Trumpova administracija s temi koraki zmanjšala vpliv organizacij, ki naj bi jih financirale skupine blizu družine Rockefeller. Dogajanje odraža širšo strategijo Donalda Trumpa, ki vključuje ostrejšo retoriko do mednarodnih institucij in osredotočanje na domače ekonomske reforme. Kritiki na televiziji CNBC opozarjajo, da bodo volivci zdaj zahtevali konkretne rešitve za težave z dostopnostjo življenjskih potrebščin, ki so se kopičile v preteklih letih. Analize se tako vse bolj osredotočajo na vprašanje, ali bo nova-stara politika uspela stabilizirati trge in znižati življenjske stroške prebivalstva.

Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo, da je v napadu na zahodno Ukrajino v noči na 9. januar uporabilo mobilni sistem hipersoničnih balističnih raket orešnik. Cilj napada je bila Državna letalska tovarna Lvov, ki so jo ruske sile po lastnih navedbah popolnoma onesposobile. Poleg tovarne so bili tarče napadov tudi bližnje letališče in center za upravljanje brezpilotnih letalnikov, kar kaže na strateško usmerjenost Moskve k uničevanju ukrajinske letalske infrastrukture in zmogljivosti za popravilo zračnih plovil. Napad z orožjem, ki dosega hitrosti do 10 machov, predstavlja stopnjevanje uporabe napredne vojaške tehnologije v konfliktu, ki traja že skoraj štiri leta. Ukrajinska stran je potrdila uporabo hipersoničnih izstrelkov proti Lvovu, vendar sprva ni podala podrobnih informacij o obsegu škode na industrijskem objektu. Ruski uradniki so informacijo o uničenju tovarne podali z zamikom, kar poudarja prioritete Moskve pri onemogočanju ukrajinske obrambne industrije v trenutni fazi spopadov. Istočasno se pojavljajo poročila o neuspehu ruskih protizračnih sistemov v Venezueli med nedavno ameriško vojaško operacijo. Kljub temu da Venezuela razpolaga s sistemi S-300 in Buk-M2, ki jih je od Rusije kupila leta 2009, ti med napadi niso reagirali. Analitiki ocenjujejo, da so bili sistemi bodisi neoperativni zaradi slabega vzdrževanja bodisi namenoma izključeni zaradi notranjih dogovorov znotraj venezuelske vojske, kar meče senco dvoma na učinkovitost ruske izvozne vojaške opreme v realnih bojnih razmerah.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social napovedal uvedbo novih carin v višini 25 odstotkov na ves uvoz iz držav, ki opravljajo kakršne koli posle z Islamsko republiko Iran. Ukrep, ki je po Trumpovih besedah začel veljati takoj, predstavlja nov mehanizem pritiska na države, ki sodelujejo s Teheranom, saj bodo te posledično kaznovane pri trgovanju z Združenimi državami Amerike. Čeprav predsednik ni neposredno navedel seznama držav, bi odločitev lahko močno prizadela ključne ameriške trgovinske partnerice, vključno s Kitajsko, Indijo, Turčijo in Združenimi arabskimi emirati. Novi trgovinski ukrepi so bili sprejeti v času, ko Trumpova administracija stopnjuje retoriko proti iranskemu režimu zaradi nasilnega zatiranja notranjih protestov. Washington s temi potezami poskuša popolnoma izolirati Teheran in mu onemogočiti dostop do mednarodnih finančnih tokov, hkrati pa sili druge svetovne velesile v izbiro med iranskim trgom in dostopom do ameriškega gospodarstva. Odločitev je na svetovnih trgih povzročila precejšnjo negotovost, saj podrobnosti o izvajanju carin in njihovem natančnem obsegu ostajajo nejasne. Analitiki opozarjajo, da bi takšna politika lahko sprožila nove trgovinske vojne, zlasti s Kitajsko, ki velja za največjo uvoznico iranske nafte. Medtem ko Trump hkrati nakazuje možnost pogovorov o denuklearizaciji, v ozadju še vedno ostajajo grožnje z morebitnimi vojaškimi napadi na iranske cilje. Takšen nepredvidljiv pristop k zunanji politiki in trgovini povzroča nemir med vlagatelji in bi lahko vodil do večjih motenj v globalnih dobavnih verigah.

Nova venezuelska voditeljica Delcy Rodríguez se je znašla v zahtevnem položaju, ko poskuša krmariti med visokimi pričakovanji administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa in ohranitvijo podpore vplivnih ministrov svojega predhodnika Nicolása Madura. Slednji še vedno obvladujejo ključne segmente vojske, varnostnih sil in državnega gospodarstva, kar omejuje manevrski prostor nove začasne voditeljice pri uvajanju morebitnih reform. Rodríguezova, ki v političnih krogih velja za preudarne operaterko, se mora spopadati z izzivi stabilizacije države, medtem ko Washington stopnjuje zahteve po korenitih spremembah. Njeno politično preživetje je odvisno od sposobnosti ohranjanja ravnovesja med zunanjepolitičnimi pritiski in notranjo strukturo moči, ki temelji na zvestobi prejšnjemu režimu. Napetosti v regiji so se stopnjevale po nedavni vojaški intervenciji in aretaciji Madura, kar je Venezuelo pahnilo v obdobje negotovosti. Medtem ko Združene države Amerike prek naftne diplomacije poskušajo uveljaviti svoj vpliv, mora Rodríguezova zagotoviti, da trda linija Madurovih privržencev ne sproži notranjega upora, ki bi lahko dodatno destabiliziral to z nafto bogato državo.

Ameriško zunanje ministrstvo je sporočilo, da je od lanskega nastopa predsednika Donalda Trumpa preklicalo več kot 100.000 vizumov, kar predstavlja nov zgodovinski rekord. Ta podatek, ki v primerjavi z letom 2024 pomeni kar 150-odstotno povečanje, jasno odraža uresničevanje predsednikove stroge priseljenske politike in okrepljenega nadzora nad vstopom tujcev v državo. Obsežen preklic vizumov je neposredna posledica širše kampanje proti priseljevanju, ki jo je Trumpova administracija sprožila takoj po vrnitvi v Belo hišo. Po poročanju tiskovne agencije Reuters so ukrepi usmerjeni v zaostritev varnostnih preverjanj in pospešitev postopkov izgona oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev za bivanje v Združenih državah Amerike. Državno tajništvo poudarja, da so ti ukrepi nujni za zagotavljanje nacionalne varnosti in zaščito ameriškega trga dela. Rekordne številke nakazujejo na spremembo prioritet ameriške zunanje politike in konzularnih služb, ki se pod novim vodstvom osredotočajo na restriktivne ukrepe namesto na liberalizacijo vizumskih režimov.

Teheran je v ponedeljek uradno potrdil, da ohranja diplomatsko komunikacijo z Združenimi državami Amerike. Do vzpostavitve stikov prihaja v času, ko ameriški predsednik Donald Trump napoveduje možnost ostrega odziva in celo vojaškega posredovanja zaradi nasilnega zatiranja protestov v Iranu. Trenutni nemiri po ocenah analitikov predstavljajo eno najresnejših groženj iranskemu verskemu vrhu od islamske revolucije leta 1979. Kljub zaostreni retoriki predsednika Trumpa, ki je prek družbenih omrežij opozoril, da so ZDA vojaško pripravljene na odgovor, iranske oblasti trdijo, da znotraj njihove vlade in vojske ne prihaja do razkolov. Washington pozorno spremlja razmere, saj poročila o smrtnih žrtvah med protestniki stopnjujejo mednarodni pritisk na Teheran. Napetosti so se še dodatno poglobile po Trumpovih napovedih o blokadi morebitne obnove iranskega jedrskega programa. Diplomatski viri poročajo o tajnih stikih med državama, s katerimi poskušajo preprečiti neposreden vojaški spopad. Medtem ko Washington poudarja zaščito pravic protestnikov, Teheran opozarja, da bi vsakršno ameriško vmešavanje destabiliziralo širšo bližnjevzhodno regijo. Položaj ostaja negotov, saj so ZDA v preteklosti že dokazale pripravljenost na uporabo gospodarskih in vojaških sredstev za dosego svojih ciljev v regiji.

Minnesota in Illinois sta vložili tožbi proti Trumpovi administraciji, da bi ustavili povečanje števila uradnikov za priseljevanje v njunih državah. Tožbi sta bili vloženi po smrtnem streljanju v Minneapolisu, ki ga je povzročil zvezni uslužbenec. Tožba navaja sekretarko za domovinsko varnost ZDA, Kristi Noem, in druge uradnike za priseljevanje, ter zahteva, da zvezno sodišče razglasi ta porast za neustaven in nezakonit.

Združene države so obtožile Rusijo "nevarne in nerazložljive eskalacije" skoraj štiriletne vojne v Ukrajini, medtem ko si Trumpova administracija prizadeva za mir.

V prvih desetih dneh leta 2026 so v prostorih ameriške uprave za priseljevanje in carine (ICE) umrli štirje migranti, so v sporočilih za javnost razkrile ameriške oblasti. Med žrtvami so bili po dva državljana Hondurasa ter po en državljan Kube in Kambodže. Povečano število smrtnih žrtev na samem začetku leta zbuja zaskrbljenost med nevladnimi organizacijami in zagovorniki človekovih pravic. Dogodki sledijo preteklemu letu, v katerem so pod administracijo predsednika Donalda Trumpa zabeležili rekordno število smrti v centrih za pridržanje. Kritiki opozarjajo, da so razmere v teh ustanovah neustrezne in da se migranti spopadajo s pomanjkljivo zdravstveno oskrbo ter slabimi bivanjskimi pogoji. Ameriška vlada uradnih vzrokov za zadnje smrti še ni podrobno pojasnila. Nadaljevanje visokega števila smrtnih primerov nakazuje na sistemske težave v ameriškem migracijskem sistemu, ki ostaja ena najbolj polarizirajočih tem v ameriški politiki. Medtem ko administracija vztraja pri strogi politiki pridržanja kot sredstvu za odvračanje od nezakonitih prehodov meje, humanitarne organizacije pozivajo k takojšnji reformi in večji transparentnosti pri obravnavi pridržanih oseb.

Vlada Združenih držav Amerike bo Mehiki dovolila nadaljnjo dobavo nafte Kubi, kljub predhodnim grožnjam predsednika Donalda Trumpa o prekinitvi vseh pošiljk energentov na otok. Ameriški minister za energetiko Chris Wright je v pogovoru za televizijsko mrežo CBS pojasnil, da trenutna politika Washingtona dopušča tovrstne dejavnosti. Po njegovih navedbah ameriška administracija od Mehike ni zahtevala ustavitve oskrbe s surovo nafto, kar nakazuje na pragmatičen pristop k energetski stabilnosti v regiji. Odločitev o ohranitvi energetskega kanala med Mehiko in Havano naj bi temeljila na bojazni pred morebitno destabilizacijo Kube. Viri pri CBS navajajo, da bi popolna ustavitev dobave nafte povzročila hud energetski zlom na otoku, kar bi lahko sprožilo humanitarno krizo in povečan migrantski pritisk na ameriške meje. Čeprav je Donald Trump napovedoval ostrejše ukrepe in popolno blokado energentov, se zdi, da so strateški interesi glede preprečevanja kaosa v neposredni bližini prevladali nad retoriko. Mehika pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum ohranja svojo vlogo ključne dobaviteljice energentov za Kubo, ki se spopada z dolgotrajnim pomanjkanjem električne energije in goriva. Odločitev ameriške administracije, da ne blokira teh pošiljk, predstavlja pomembno diplomatsko in ekonomsko olajšanje za mehiško vlado, ki bi se sicer lahko znašla pod močnim pritiskom Washingtona. S tem se vsaj začasno zmanjšujejo napetosti glede energetskega vprašanja v Karibskem morju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je državljane opozoril na prihajajočo okrepitev ruskih vojaških operacij, saj naj bi obveščevalni podatki kazali na pripravo novega obsežnega napada. Po navedbah Kijeva se ruske sile pripravljajo na udare na ključne cilje po celotni državi, kar sledi obdobju intenzivnega raketiranja civilne in vojaške infrastrukture. Predsednik je pozval k previdnosti in pripravljenosti na morebitne izredne razmere v prihodnjih dneh. Napetosti so se stopnjevale po nedavnih ruskih napadih na vojaška vadbišča in zdravstvene ustanove, kar kaže na strategijo sistematičnega uničevanja ukrajinskih zmogljivosti. Zelenski je poudaril, da Moskva kljub mednarodnim pritiskom in grožnjam z novimi sankcijami ne kaže namere po deeskalaciji konflikta, temveč načrtuje še močnejše ofenzivne dejavnosti. Zaradi napovedanih napadov ukrajinske oblasti krepijo zračno obrambo in pozivajo mednarodno skupnost k dodatni vojaški pomoči. Situacija ostaja kritična, saj so ruski napadi v preteklosti že povzročili precejšnje število žrtev med civilisti in vojaki, kar dodatno otežuje humanitarne razmere v državi, ki se že več kot tri leta upira ruski agresiji.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je z farmacevtskim podjetjem AbbVie sklenila dogovor o znižanju stroškov določenih zdravil. Gre za najnovejši sporazum v okviru pobude za oblikovanje cen po načelu »najbolj ugodnega naroda« (Most Favored Nation), ki jo izvaja trenutna vlada Združenih držav Amerike. Podjetje AbbVie je v ponedeljek sporočilo, da bo v okviru dogovora ponudilo serijo zdravil neposredno ter prek programa Medicaid. Ta poteza sledi podobnemu sporazumu, ki ga je ameriška administracija pred nekaj dnevi sklenila s farmacevtskim velikanom Johnson & Johnson. Cilj teh prizadevanj je zmanjšati finančno breme za javno zdravstvo in bolnike, ki so vključeni v vladne programe zdravstvenega zavarovanja. S tem Bela hiša nadaljuje stopnjevanje pritiska na farmacevtsko industrijo, da prilagodi svoje cenovne politike. Dogovor predstavlja pomemben korak v prizadevanjih za regulacijo trga zdravil na recept v Združenih državah Amerike, kjer so cene pogosto znatno višje kot v drugih razvitih državah. Izvajanje pobude »najbolj ugodnega naroda« sicer sproža različne odzive v industriji, vendar administracija vztraja pri uveljavljanju nižjih stroškov za davkoplačevalce.

Reza Pahlavi, iranski prestolonaslednik v izgnanstvu, je v pogovoru za ameriško mrežo CBS News pozval novoizvoljenega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa k hitrejšemu ukrepanju proti iranskemu režimu. Pahlavi verjame, da bi odločnejše posredovanje Washingtona lahko privedlo do dokončnega propada trenutne oblasti v Teheranu, ki se že dlje časa sooča z notranjimi pritiski in protesti prebivalstva. Prestolonaslednik, ki v Združenih državah Amerike živi že od islamske revolucije leta 1979, je poudaril, da iransko ljudstvo potrebuje konkretna dejanja in ne le besedne podpore. Po njegovem mnenju bi morala mednarodna skupnost pod vodstvom ZDA izkoristiti trenutno politično nestabilnost in stopnjevati pritisk na teokratsko vodstvo, s čimer bi omogočili demokratične spremembe v državi. Pahlavi je v intervjuju z novinarko Norah O'Donnell izrazil prepričanje, da bi Trumpova administracija morala igrati ključno vlogo pri podpori protestniškemu gibanju. Opozoril je na kritičnost trenutnega trenutka, ko bi lahko zunanje diplomatsko in ekonomsko posredovanje sprožilo verižno reakcijo, ki bi končala desetletja trajajočo vladavino verskih voditeljev v Iranu.

Protesti v Iranu se nadaljujejo, ameriški predsednik Trump pa je povečal pritisk na državo. Število smrtnih žrtev protestov se je povečalo. Reza Pahlavi, sin nekdanjega šaha, ki živi v izgnanstvu v ZDA, še naprej poziva k strmoglavljenju iranske vlade in upa na pomoč predsednika Trumpa. Trump se je sprva odzval z uvedbo carin, vendar si pridržuje možnost napada.

Zvezni državi Illinois in Minnesota sta vložili tožbo proti administraciji ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi uporabe zveznih agentov v obsežnih operacijah proti priseljencem na njunih ozemljih. Guverner Illinoisa JB Pritzker je poudaril, da je ministrstvo za domovinsko varnost uporabilo nevarno silo, pri čemer so močno oboroženi zvezni agenti v vojaški opremi več mesecev nezakonito pridrževali in zasliševali prebivalce v Chicagu in okolici, kar je v državi povzročilo vzdušje strahu. Napetosti so se stopnjevale po incidentu 7. januarja v Minneapolisu, kjer je agent zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) ubil 37-letno Renee Nicole Good. Ženska je bila ustreljena v svojem vozilu med operacijo, kar je sprožilo val množičnih protestov po celotnih Združenih državah Amerike, vključno z mesti New York, Los Angeles in Boston. Župan Minneapolisa Jacob Frey je poudaril, da so bili v operacijah tarče tudi ameriški državljani, vključno z nosečnicami in najstniki, kar je po njegovem mnenju v neposrednem nasprotju z ustavo ZDA. Guverner Minnesote Tim Walz je zaradi nastalih razmer ukazal pripravljenost nacionalne garde, kar je sprožilo ostre odzive zveznih oblasti in nekaterih kritikov. Slednji Walzu očitajo kršitev ustavnega določila o prevladi zvezne oblasti nad državno, saj bi uporaba nacionalne garde lahko ovirala delo zveznih organov kazenskega pregona. Politični komentatorji, med njimi Glenn Beck, trdijo, da guvernerjeve poteze poglabljajo notranje delitve v državi, medtem ko demokratski voditelji vztrajajo pri zaščiti državljanskih pravic pred, po njihovem mnenju, nezakonitimi zveznimi posegi.

Ameriški State Department je pozval ameriške državljane v Iranu, naj nemudoma zapustijo državo. Razlog za poziv so stopnjujoči se nemiri po vsej državi, ki bi lahko prerasli v nasilje. Ameriško veleposlaništvo opozarja, da se protesti stopnjujejo.

Ameriški zvezni državi Minnesota in Illinois sta vložili tožbo proti administraciji predsednika Donalda Trumpa zaradi po njunem mnenju nezakonite in nepotrebne uporabe agentov Urada za priseljevanje in carino (ICE). Tožnika si s pravnimi sredstvi prizadevata blokirati operacije agencije, ki naj bi se izvajale na nasilen in neustaven način, kar povzroča nemir med lokalnim prebivalstvom. Oblasti v Minneapolisu so izpostavile, da takšne strategije neposredno škodujejo migrantskim skupnostim v omenjenih zveznih državah. Tožba je odziv na zaostreno politiko zvezne vlade, ki je po navedbah tožnikov presegla svoja pooblastila pri izvajanju priseljenske zakonodaje. Državi zahtevata, da sodišče nemudoma ustavi sporne operacije, ki vključujejo agresivne racije in druge oblike prisilnih ukrepov na njunih ozemljih. Poteza odraža naraščajoče napetosti med posameznimi ameriškimi zveznimi državami in Belo hišo glede vprašanj suverenosti in humanitarne obravnave migrantov. Dogajanje se umešča v širši okvir stopnjevanja pritiska Trumpove administracije na tako imenovana zatočiščna mesta in države, ki ne sodelujejo v celoti pri deportacijah. Pravni postopki v Minnesoti in Illinoisu sledijo podobnim konfliktom v Kaliforniji, kjer so zvezni agenti kljub nasprotovanju lokalnih oblasti izvajali poostrene nadzore in aretacije.

Ameriški zvezni državi Illinois in Minnesota sta vložili tožbi proti zvezni vladi pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa zaradi dejavnosti agentov urada za priseljevanje in carine (ICE). Guverner Illinoisa JB Pritzker je ravnanje zveznih agentov v Chicagu označil za nevarno uporabo sile, medtem ko so oblasti v Minnesoti postopke vlade opisale kot invazijo zvezne administracije. Tožbi sta odgovor na povečano prisotnost zveznih sil, ki po mnenju tožnikov neupravičeno posegajo v lokalno pristojnost in varnost. Predstavniki obeh zveznih držav trdijo, da Washington načrtno ustvarja podnebje strahu med prebivalci, zlasti v skupnostih z večjim številom migrantov. V Illinoisu poudarjajo, da gre za zlorabo pooblastil mejnih in priseljenskih služb, ki svoje operacije izvajajo v mestnih središčih brez zadostne koordinacije z lokalnimi organi pregona. Pravni spor med zveznimi državami in Belo hišo tako prehaja v novo fazo zaostrovanja glede vprašanj priseljevanja in suverenosti posameznih držav. Tožbi sta del širšega odpora demokratskih guvernerjev proti politiki predsednika Trumpa, ki uporabo zveznih sil za nadzor notranjega priseljevanja postavlja v središče svoje agende. Pravni strokovnjaki ocenjujejo, da bo izid teh postopkov pomembno vplival na prihodnje razmerje moči med zvezno vlado in posameznimi ameriškimi državami na področju zagotavljanja javnega reda in miru.

Podpredsednica Venezuele Delsy Rodriguez se je ostro odzvala na izjave novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki se je na svojem družbenem omrežju Truth Social označil za vršilca dolžnosti predsednika te latinskoameriške države. Rodriguezova je poudarila, da Venezuelo vodi legitimna vlada ob podpori ljudstva, in s tem zavrnila Trumpove trditve o njegovi domnevni vlogi pri upravljanju države. Incident dodatno zaostruje že tako napete odnose med Caracasom in Washingtonom, ki so se v zadnjih letih močno poslabšali zaradi vprašanj politične legitimnosti in gospodarskih sankcij. Odziv podpredsednice odraža stališče vlade Nicolasa Madura, ki vztraja pri svoji suverenosti kljub zunanjim pritiskom in poskusom destabilizacije. Rodriguezova je v svojem nagovoru izpostavila, da Združene države Amerike določene posameznike držijo kot talce svoje politike, medtem ko v Venezueli odločitve sprejema vlada skupaj z narofom. Trumpova poteza, da se razglasi za začasnega voditelja, je v diplomatskih krogih razumljena kot nadaljevanje njegove prejšnje politike maksimalnega pritiska na venezuelski režim. Napetosti med državama imajo širše posledice za regijo, saj vplivajo na migracijske tokove in energetsko varnost na ameriški celini. Medtem ko Washington še naprej ne priznava legitimnosti zadnjih venezuelskih volitev, Caracas odgovarja z retoriko o nacionalni ponosu in odporu proti imperializmu. Trenutna situacija nakazuje, da se bo diplomatski spor pod novo ameriško administracijo verjetno še poglobil, kar pušča malo prostora za morebitni dialog ali normalizacijo odnosov v bližnji prihodnosti.

Senator Mark Kelly je vložil tožbo proti Pentagona in ministru za obrambo Petu Hegsethu zaradi poskusov kaznovanja zaradi opozoril o nezakonitih ukazih. Tožba je bila vložena zaradi postopka Pentagona, da bi Kellyja degradirali iz njegovega upokojenega čina kapitana mornarice.

Nacionalni volilni svet (CNE) v Hondurasu je v ponedeljek uradno zavrnil zahteve vladajoče levice po ponovnem štetju glasov s predsedniških volitev, ki so potekale 30. novembra. Volilni organ je pritožbe in zahteve po novem štetju označil za nezakonite ter potrdil zmago konservativnega podjetnika Nasryja "Tita" Asfure. Odločitev volilnega sveta so javno podprle tudi honduraške oborožene sile, ki so sporočile, da bodo v celoti spoštovale in varovale uradno razglasitev rezultatov. Politične napetosti v državi so se stopnjevale zaradi obtožb o vmešavanju zunanjih akterjev v volilni proces. Odhajajoča vlada in levičarske opozicijske skupine so kritizirale proces, medtem ko je volilna komisija obsodila domnevno politično vmešavanje, ki naj bi spodkopavalo avtonomijo institucij. Nasry Asfura je v kampanji užival javno podporo nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, kar je v regiji sprožilo dodatne razprave o suverenosti in mednarodnem vplivu na lokalne demokratične procese. Kljub pritiskom civilne družbe in nekaterih političnih frakcij po večji transparentnosti, vojska vztraja pri stališču, da je proces zaključen. Podpora vojaškega vrha volilnemu svetu zmanjšuje možnost za uspešno izpodbijanje rezultatov na ulicah ali prek izrednih pravnih sredstev. Razmere v prestolnici Tegucigalpa ostajajo negotove, saj nasprotniki rezultatov opozarjajo na nepravilnosti, ki naj bi zaznamovale volilno nedeljo.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je med obiskom tovarne orožja Lockheed Martin v Teksasu napovedal korenite spremembe v ameriški vojski, pri čemer je izpostavil odpravo politik, ki jih sam označuje za moteče dejavnike. V svojem nagovoru je poudaril, da se oborožene sile ne bodo več ukvarjale z vprašanji identitete in vključevanja oseb, ki jih je posmehljivo označil za "moške v oblekah". Po njegovih besedah je prioriteta nove administracije očiščenje vojske ideoloških vsebin in osredotočenost na bojno pripravljenost. Hegseth je izpostavil, da mora biti ameriška vojska močna in usmerjena izključno v obrambo države, kar vključuje tudi zagotavljanje domače proizvodnje orožja na ozemlju Združenih držav Amerike. Kritiziral je prejšnje usmeritve, ki so po njegovem mnenju zmanjševale učinkovitost vojaških sil. Njegove izjave odražajo širšo politiko administracije, ki si prizadeva za vrnitev k tradicionalnim vojaškim vrednotam in strogo ločitev vojske od socialnega inženiringa. Novi obrambni minister je s svojimi ostrimi besedami sprožil burne odzive v ameriški javnosti, saj napoveduje odmik od dolgoletnih prizadevanj za raznolikost in vključevanje znotraj obrambnega sektorja. Hegseth trdi, da bo takšen pristop okrepil disciplino in bojno moč vojakov, kar je po njegovem mnenju ključno v trenutnih globalnih varnostnih razmerah. Dogodek v Teksasu je bil eden njegovih prvih večjih javnih nastopov po prevzemu funkcije, kjer je jasno začrtal novo doktrino Pentagona pod vodstvom Donalda Trumpa.

Zvezni sodnik Royce Lamberth je v ponedeljek izdal začasno odredbo, s katero je danski energetski družbi Ørsted omogočil nadaljevanje del na projektu Revolution Wind. Odločitev sodišča predstavlja pomemben pravni neuspeh za administracijo predsednika Donalda Trumpa, ki je prejšnji mesec ustavila pet večjih projektov vetrnih elektrarn v zveznih vodah ob obali Rhode Islanda in Connecticuta. Sodnik je v svoji utemeljitvi poudaril, da vlada ni podala zadostnih pojasnil za nenadno zaustavitev del na skoraj dokončanem projektu. Spor se je na sodišče preselil potem, ko so tri podjetja za razvoj obnovljivih virov energije izpodbijala vladni odlok o zamrznitvi projektov. Predsednik Trump je medtem javno ponovil svoje nasprotovanje vetrni energiji in napovedal, da pod njegovo upravo Združene države Amerike ne bodo odobravale gradnje novih vetrnic. Kljub predsednikovi retoriki je sodišče ocenilo, da bi ustavitev del podjetjem povzročila nepopravljivo gospodarsko škodo, medtem ko vlada ni dokazala utemeljenosti svojih ukrepov. Projekt Revolution Wind je ključen za energetske načrte zveznih držav Rhode Island in Connecticut, saj bi po dokončanju zagotavljal električno energijo tisočim gospodinjstvom. Ta sodna zmaga za industrijo obnovljivih virov energije nakazuje na zaostrovanje pravnih bojev med energetskimi razvijalci in novo ameriško administracijo, ki prednostno obravnava fosilna goriva in aktivno spodkopava okoljske politike predhodnih let.

Poleg Minnesote se je tožbi proti Trumpovi administraciji zaradi ostrega ravnanja ICE pridružila tudi zvezna država Illinois. Minnesota je ravnanje ICE označila za "invazijo zvezne vlade", Illinois pa Washington obtožuje ustvarjanja "ozračja strahu".

Minnesota in njeni največji mesti, Minneapolis in St. Paul, so vložili tožbo proti Trumpovi administraciji zaradi nedavnega porasta zveznega nadzora nad priseljevanjem. Tožbi sta bili vloženi ločeno, kjer trdita, da je predsednikov pritisk na priseljevanje teroriziral njuna območja.

V New Yorku se je zbralo približno 2000 protestnikov, ki so izrazili nestrinjanje s politikami administracije Donalda Trumpa in obsodili nedavno usodno streljanje zveznega agenta službe za priseljevanje in carine (ICE). Protestni shod se je začel v bližini Centralnega parka, od koder so se udeleženci s transparenti in vzklikanjem gesel odpravili proti stolpnici Trump Tower na Manhattnu. Neposreden povod za mobilizacijo množic je bila smrt Renee Nicole Good, ki jo je v Minneapolisu ustrelil agent omenjene zvezne službe. Demonstranti so poudarjali svojo ogorčenost nad delovanjem zveznih organov za priseljevanje in splošno politično usmeritvijo tedanje vlade. Dogodek odraža globoko polarizacijo ameriške družbe glede vprašanj priseljevanja in uporabe prekomerne sile s strani zveznih agentov. Shod je potekal pod močnim nadzorom lokalnih policijskih sil, vendar so organizatorji vztrajali pri mirnem izražanju nezadovoljstva. Napetosti v mestu so stopnjevale predhodne obtožbe na račun Trumpove administracije glede zmanjšanja sredstev za preprečevanje nasilja z orožjem. Protestniki so v svojih nagovorih povezali incident v Minneapolisu s širšim kontekstom sistemskega nasilja in zahtevali odgovornost vodilnih politikov ter reformo delovanja službe ICE.

Ameriški predsednik Donald Trump je bil v zadnjih dneh obveščen o različnih možnostih za vojaške napade na Iran, ki vključujejo tako vojaške kot civilne cilje v Teheranu. Po poročanju ameriških medijev, vključno z New York Timesom, so bili načrti pripravljeni kot odziv na morebitno nasilno zatrtje množičnih protestov v Iranu, pri čemer je Trump večkrat opozoril, da bodo ZDA posredovale, če bo iranski režim začel pobijati demonstrante. Napetosti so se stopnjevale po strmem padcu iranskega riala, kar je sprožilo val demonstracij z zahtevami po odstopu ajatole Hameneja, v katerih je po podatkih humanitarnih organizacij v dveh tednih umrlo že več sto ljudi. Ameriški državni sekretar Marco Rubio se je o razmerah v Iranu in Siriji že po telefonu pogovarjal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, medtem ko je iranska opozicija v izgnanstvu pozvala k odločnemu ukrepanju. Prestolednik v izgnanstvu Reza Pahlavi je predsednika Trumpa javno pozval, naj podpre protestno gibanje in "kači odreže glavo", s čimer bi trajno zavarovali interese iranskega ljudstva in stabilnost v regiji. Pahlavi trdi, da so protestniki opogumljeni zaradi napovedi o možnosti ameriškega vojaškega posredovanja, saj verjamejo, da jih Washington tokrat ne bo zapustil. Uradni Teheran je na grožnje odgovoril z opozorilom, da bo na vsakršno ameriško agresijo odgovoril s povračilnimi ukrepi proti Izraelu in ameriškim vojaškim bazam na Bližnjem vzhodu. Iransko vodstvo vztraja, da so protesti vodeni s strani tujih sil in pomenijo neposredno vmešavanje v notranje zadeve države. Kljub stopnjevanju retorike nekateri ameriški uradniki poudarjajo, da gre za standardno vojaško načrtovanje in da trenutno ni jasnih znakov o neposredno bližajočem se napadu.

Ameriški finančni minister Scott Bessent je napovedal obsežno operacijo proti mrežam goljufij v zvezni državi Minnesota, ki so po ocenah preiskovalcev proračun oškodovale za več milijard dolarjev. Preiskava, ki jo vodi urad FinCEN, se osredotoča na zlorabe socialnih transferjev v somalski skupnosti v Minneapolisu, pri čemer naj bi se del ukradenih sredstev pretakal k teroristični skupini Al Šabab v Somaliji. Ukrepi vključujejo poostren nadzor nad finančnimi transakcijami prek sistema havila, revizije davčne uprave IRS ter izdajo odredbe o geografskem ciljanju za okrožji Hennepin in Ramsey. Bessent je med obiskom v Minnesoti poudaril, da so razsežnosti zlorab presegle prvotna pričakovanja in neposredno obtožil administracijo guvernerja Tima Walza za nezadostno nadzorovanje razdeljevanja sredstev. Po navedbah ministrstva so bila sredstva, namenjena prehrani otrok in oskrbi invalidov, sistematično odtujena prek fiktivnih programov. Poleg finančnih sankcij se izvajajo tudi poostreni postopki imigracijskih služb (ICE), vključno s preklicem začasnega zaščitenega statusa za določene posameznike. Preiskovalni novinar Christopher Rufo, ki je prvi opozoril na razsežnosti škandala, trdi, da gre za največji primer financiranja terorizma iz davkoplačevalskih sredstev v zgodovini ZDA. Finančno ministrstvo zdaj uporablja določila zakona o bančni tajnosti, da bi sledilo denarnim tokovom v tujino. Operacija predstavlja del širše strategije administracije predsednika Trumpa za vzpostavitev odgovornosti pri porabi zveznih sredstev in preprečevanje nezakonitega odliva kapitala v konfliktna območja.