Ameriški predsednik Donald Trump je začel preučevati vrsto vojaških možnosti za posredovanje v Iranu, potem ko so to državo pretresli smrtonosni protesti. Po navedbah dveh uradnikov Združenih držav Amerike Trump razmišlja o izpolnitvi svojih nedavnih groženj z napadi na iranski režim, če bi ta uporabil smrtonosno silo proti civilistom. Pri pripravi predlogov so sodelovale številne vladne agencije, ki so predsedniku pripravile nabor operativnih možnosti za morebitni odziv. Uradni sestanki z visokimi predstavniki za nacionalno varnost so načrtovani za prihodnji teden, vključno s ključnim srečanjem v torek, na katerem bodo razpravljali o nadaljnjih korakih Washingtona. Napetosti med državama so se ponovno zaostrile po seriji protestov v Iranu, na katere bi se lahko Trumpova administracija odzvala s silo. Ta razvoj dogodkov sledi preteklim grožnjam z uničenjem iranskih jedrskih zmogljivosti, ki so bile v ospredju ameriške zunanje politike že v preteklosti. Novica o morebitni vojaški eskalaciji je že vplivala na mednarodne trge, kjer se je cena surove nafte tipa WTI zvišala za skoraj odstotek. Analitiki opozarjajo, da bi vsakršen neposreden vojaški spopad v Perzijskem zalivu lahko povzročil dolgotrajno nestabilnost na energetskih trgih in resno ogrozil regionalno varnost.

Policija v Minneapolisu je ponoči pridržala 29 oseb, ki so sodelovale na protestih proti zveznemu uradu za priseljevanje in carino (ICE). Do demonstracij je prišlo po usodnem streljanju pripadnikov omenjene službe na osumljenca, kar je v mestu sprožilo val nezadovoljstva in ulične nemire. Župan Minneapolisa Jacob Frey je na sobotni tiskovni konferenci potrdil število aretacij in ob tem poudaril pomen ohranjanja miru v skupnosti. Župan Frey je aktiviste in prebivalce pozval, naj se ne pustijo ujeti v »vabo«, ki jo po njegovih besedah nastavlja administracija Donalda Trumpa. Po županovem mnenju bi stopnjevanje nasilja ali nepremišljena dejanja protestnikov lahko služila kot politični argument za zvezno posredovanje ali zaostritev retorike proti mestu. Poudaril je, da morajo prebivalci ostati osredotočeni na pravičnost, ne da bi pri tem ogrozili varnost lastnih sosesk. Dogajanje v Minneapolisu odraža širše napetosti v Združenih državah Amerike glede metod dela zveznih organov za priseljevanje in vloge lokalne policije pri tem. Čeprav so protesti nastali kot neposreden odziv na streljanje, so se hitro sprevrgli v širši upor proti priseljenski politiki trenutne zvezne oblasti. Mestne oblasti so napovedale nadaljnje spremljanje razmer, medtem ko preiskava samega streljanja še poteka.

Na 83. podelitvi filmskih in televizijskih nagrad zlati globusi v Los Angelesu je slavila satira režiserja Paula Thomasa Andersona z naslovom Una batalla tras otra. Film, ki je adaptacija romana Vineland avtorja Thomasa Pynchona, je prejel štiri ključne nagrade, vključno s kipci za najboljši muzikal ali komedijo, režijo, scenarij in stransko igralko. Uspeh filma, v katerem nastopa tudi Timothée Chalamet, po mnenju kritikov utrjuje njegovo pot do prestižnih oskarjev. V kategoriji drame je slavil film Hamnet režiserke Chloé Zhao, medtem ko je brazilska produkcija El Agente Secreto prejela nagrado za najboljši mednarodni film. Dogajanje v hotelu Beverly Hilton je zaznamoval tudi nastop igralca Georgea Clooneyja, ki je nagrado za najboljšega igralca v drami podelil v francoščini. S tem se je odzval na polemike glede njegove nedavne pridobitve francoskega državljanstva, ki jih je sprožil tudi Donald Trump. Clooney, ki ima v Franciji posestvo, je z nagovorom »Bonsoir mes amis« požel ovacije občinstva, kljub predhodnim kritikam ameriškega predsednika na družbenih omrežjih, kjer je igralca označil za nepomembnega. Na televizijskem področju so slavile serije Adolescenca, The Pitt in The Studio. Kljub visokim pričakovanjem je španska produkcija Sirat ostala brez nagrad, kar potrjuje prevlado mednarodnih filmov iz drugih regij, predvsem Latinske Amerike. Podelitev je služila kot pomemben kazalnik za prihajajočo sezono nagrad, saj so zlati globusi tradicionalno napovednik uspeha na marčevski podelitvi oskarjev.

Novi veleposlanik Združenih držav Amerike v Indiji Sergio Gor je po prevzemu dolžnosti v New Delhiju izpostavil, da nobena država ni tako ključna za Washington kot Indija. Gor, ki velja za tesnega zaupnika predsednika Donalda Trumpa, je poudaril, da je prijateljstvo med ameriškim predsednikom in indijskim premierjem Narendro Modijem pristno, kar bo omogočilo razrešitev trenutnih nesoglasij, vključno z zastalimi trgovinskimi pogajanji. Ameriški odposlanec je ob svojem prvem nagovoru napovedal, da se bosta državi že v torek ponovno spopadli z odprtimi vprašanji na novem krogu trgovinskih pogovorov. Gor je ob tem izrazil optimizem glede prihodnjega sodelovanja in namignil na možnost obiska predsednika Trumpa v Indiji v prihodnjem letu. Njegov prihod velja za poskus otoplitve odnosov, ki so v zadnjem obdobju dosegli eno najnižjih točk v več desetletjih. Veleposlanik, ki opravlja tudi funkcijo posebnega odposlanca za Južno in Srednjo Azijo, bo svoje poverilnice indijskemu predsedniku predal v tem tednu. Kljub obstoječim razlikam v trgovinski politiki ameriška administracija Indijo vidi kot najpomembnejšo partnerico v regiji, kar namerava Gor utrditi z neposrednim diplomatskim delovanjem.

Ameriški predsednik Donald Trump je od vojaškega vrha prejel nabor strateških možnosti za izvedbo vojaških napadov na Iran, kar kaže na vnovično stopnjevanje napetosti med državama. Po poročanju časnika The New York Times, ki se sklicuje na vire v ameriški administraciji, predstavljeni scenariji vključujejo tudi napade na nevojne objekte v Teheranu. Trump naj bi zahtevo za pripravo načrtov podal v luči trenutnih nemirov in protivladnih protestov v Iranu, ki jih Washington pozorno spremlja. Teheran se je na novice o vojaških pripravah odzval z ostrimi opozorili in napovedal povračilne ukrepe v primeru kakršne koli agresije na iransko ozemlje. Iranske oblasti so poudarile, da bo odgovor na morebiten napad silovit in usmerjen proti ameriškim interesom v regiji. Trenutna zaostritev sledi daljšemu obdobju sovražne retorike, v katerem je Trump Iranu že večkrat zagrozil z uničenjem jedrskega programa in vojaškim posredovanjem zaradi domnevnega zatiranja protestnikov. Ameriški obrambni strokovnjaki opozarjajo, da bi neposredni napadi na prestolnico pomenili drastično spremembo strategije, ki bi lahko sprožila obsežnejši regionalni konflikt. Medtem ko Washington trdi, da so vse možnosti na mizi zaradi zagotavljanja nacionalne varnosti in podpore človekovim pravicam, mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja premike, ki bi lahko destabilizirali celoten Bližnji vzhod.

Po celotnih Združenih državah Amerike so se v soboto zvrstili množični protesti pod geslom "ICE Out for Good", s katerimi so protestniki obsodili uboj neoborožene 37-letne matere Renee Nicole Good, ki jo je prejšnji teden v Minneapolisu ustrelil zvezni agent službe za priseljevanje in carine (ICE). Val ogorčenja se je razširil v številna mesta, kjer so udeleženci protestov predsedniku Donaldu Trumpu očitali avtoritarne metode in spodbujanje nasilja, hkrati pa so opozorili na dodatne incidente s streljanjem zveznih agentov v Portlandu. Olje na ogenj je prilila televizijska voditeljica Megyn Kelly, ki je javno zagovarjala dejanje agenta Jonathana Rossa. Kellyjeva je na družbenem omrežju X objavila posnetek incidenta in trdila, da je bila smrtna sila upravičena, saj naj bi Goodova skušala z vozilom povoziti agenta. Njene izjave, da si je žrtev zaslužila strel v obraz, so sprožile val kritik tudi v konservativnih krogih, kjer so njeno obrambo streljanja označili za zlobno in nečloveško. Kritikam se je pridružil britanski voditelj Adil Ray, ki je dogajanje v ZDA označil za premik k fašizmu. Ray je opozoril na sistemsko preganjanje manjšin, kult osebnosti voditelja in vzpostavitev struktur, ki spominjajo na tajno policijo. Incident je dodatno zaostril odnose med zveznimi oblastmi in lokalnimi skupnostmi, saj se poročila o dogodku močno razlikujejo, stopnja napetosti v državi pa se ob napovedanih novih protestih še povečuje.

V Minneapolisu je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross med incidentom na cesti ustrelil 37-letno Renee Nicole Good, ki je za posledicami ran umrla. Videoposnetki dogodka prikazujejo, da je ženska s svojim vozilom ovirala promet in agente, vendar strokovne analize posnetkov, vključno z analizo New York Timesa, nakazujejo, da agent ob uporabi smrtonosne sile ni bil neposredno ogrožen. Goodova, sicer ameriška državljanka in mati treh otrok, naj bi po navedbah prič in videoposnetkov skušala odpeljati stran od agentov, ko je Ross skozi vetrobransko steklo izstrelil usodne strele v njeno glavo. Dogodek je sprožil ostre politične odzive in polarizacijo v ameriški javnosti. Medtem ko nekateri konservativni komentatorji objavljajo posnetke, na katerih se ženska pred streljanjem v avtomobilu ziba ob zvokih troblje, kar interpretirajo kot provokacijo, kritiki poudarjajo brutalnost postopka in agresivno vedenje agentov, ki so menda preprečili pomoč zdravnika na kraju dogodka. Soproga ubite je v pretresljivem pričevanju izjavila, da sta se ustavili zgolj z namenom snemanja postopka, nakar se je situacija sprevrgla v nasilje. Incident se dogaja v času zaostrene retorike glede pooblastil zveznih agentov pod administracijo Donalda Trumpa. Kritiki opozarjajo na dehumanizacijo žrtve in poskuse opravičevanja streljanja s strani podpornikov gibanja MAGA. Preiskava dogodka še poteka, vendar so javno dostopni posnetki že povzročili proteste in zahteve po odgovornosti vpletenih uradnikov, hkrati pa so izpostavili vprašanja o pravicah državljanov pri snemanju policijskih postopkov.

Specialne sile vojske Združenih držav Amerike so v odmevni polnočni operaciji v Venezueli zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale v New York. Maduro se pred ameriškim zveznim sodiščem sooča s težkimi obtožbami narkoterorizma, zarote in nezakonitega trgovanja z orožjem, kar je v mednarodni skupnosti sprožilo val mešanih odzivov, od odkritih obsodb do pozivov k nujnim sejam Varnostnega sveta Združenih narodov. Operacija, ki jo je ukazal predsednik Donald Trump, velja za dramatičen prikaz ameriške moči v zahodni polobli, vendar hkrati odpira številna vprašanja o prihodnji stabilnosti regije. Kritiki operacijo označujejo za kršitev mednarodnega prava in Ustanovne listine ZN, medtem ko zahodni mediji po mnenju nekaterih analitikov poročajo enostransko in se izogibajo uporabi izrazov, kot je ugrabitev. Ameriški senator Ruben Gallego je opozoril, da Bela hiša nima jasno izdelanega načrta za obdobje po padcu Madurovega režima, kar bi lahko povzročilo dolgotrajen kaos. V ameriškem kongresu se že krepijo prizadevanja za omejitev predsednikovih vojaških pooblastil, saj se pojavljajo bojazni pred morebitnimi novimi enostranskimi vojaškimi posegi drugod po svetu. Dogajanje v Venezueli ima širše geopolitične posledice, ki segajo vse do Korejskega polotoka, saj služi kot opomin na nepredvidljivost ameriške zunanje politike pod trenutno administracijo. Medtem ko Washington poudarja ponovno vzpostavitev dominance, politični teoretiki, med njimi Francis Fukuyama, opozarjajo, da zgolj odstranitev voditelja ne bo zadostovala za rešitev globoke sistemske krize v državi. Razkritja o povezavah med vojaškimi načrti in interesi naftnih podjetij pa še dodatno obremenjujejo legitimnost izvedene operacije v očeh svetovne javnosti.

Donald Trump, kljub dvema ustavnima obtožbama in 34 obsodbam za kazniva dejanja, še vedno uživa podporo volivcev. Aktivisti so izrazili zaskrbljenost glede njegovega kognitivnega zdravja, napovedujejo pa tudi, da se bo njegovo stanje poslabšalo. Poudarjeno je bilo, da republikanci v Kongresu pogosto kršijo svojo prisego.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social napovedal namero o uvedbi začasne zvezne omejitve obrestnih mer za kreditne kartice, ki bi bila določena pri desetih odstotkih. Ukrep bi po navedbah predsednika veljal eno leto, njegov namen pa je izboljšanje finančnega položaja potrošnikov in zmanjšanje dolžniških obremenitev gospodinjstev. Objava predloga je povzročila takojšen odziv na finančnih trgih, kjer so delnice vodilnih izdajateljev kreditnih kartic v Združenih državah Amerike in Evropi močno padle. Vlagatelji so izrazili zaskrbljenost nad morebitnim drastičnim zmanjšanjem prihodkov finančnih institucij, saj so trenutne obrestne mere na trgu znatno višje od predlagane meje. Analitiki opozarjajo, da bi takšna regulacija lahko korenito spremenila pogoje kreditiranja v bančnem sektorju. Trumpova administracija naj bi v prihodnjih tednih predstavila podrobnejši načrt za izvedbo tega ukrepa, ki je del širših prizadevanj za gospodarske reforme. Predlog bo verjetno naletel na močan odpor v finančni industriji, hkrati pa odpira vprašanja o pristojnostih zvezne vlade pri neposrednem poseganju v obrestne politike zasebnih bank.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ga iranski voditelji kontaktirali in izrazili željo po začetku pogajanj. Izjava prihaja v času zaostrenih razmer, ko so Združene države Amerike zagrozile z vojaškim posredovanjem zaradi nasilnega zatiranja množičnih protestov v Iranu. Ti nemiri so po trenutnih podatkih zahtevali že najmanj 200 smrtnih žrtev, kar je sprožilo oster mednarodni odziv in stopnjevanje napetosti med Teheranom in Washingtonom. Kljub pripravljenosti Irana na morebiten oborožen spopad je Trump poudaril, da bi se Teheran rad izognil nadaljnji eskalaciji. Predsednik je še pred dvema tednoma, ko se je konflikt v državi razplamtel, napovedal možnost predčasnega ukrepanja, če se razmere ne bodo umirile. Iranska stran se je na grožnje sprva odzvala z deklaracijo o vojaški pripravljenosti, vendar zadnja poročila nakazujejo premik k diplomatskim prizadevanjem. Situacija ostaja nepredvidljiva, saj se število žrtev med protestniki še naprej povečuje, medtem ko se ameriška administracija odloča o naslednjih korakih. Trumpove navedbe o telefonskem klicu iranskega vrha nakazujejo na morebitno spremembo v iranski zunanji politiki pod pritiskom sankcij in notranje nestabilnosti. Za zdaj uradni Teheran teh navedb še ni potrdil, mednarodna javnost pa pozorno spremlja morebiten začetek formalnih pogovorov.

Danski veleposlanik v Združenih državah Amerike Jesper Møller Sørensen je v ponedeljek, 12. januarja 2026, ostro zavrnil izjave posebnega odposlanca predsednika ZDA Donalda Trumpa za Grenlandijo Jeffa Landryja, ki je otok označil za ozemlje pod dansko okupacijo. Sørensen je v uradnem odzivu poudaril, da je Grenlandija že stoletja sestavni del Danskega kraljestva, kar so v preteklosti večkrat uradno priznali tako Združeni narodi kot tudi same Združene države Amerike. Diplomatski spor se je zaostril po Landryjevih navedbah, da Danska otok zaseda v nasprotju s protokoli Združenih narodov. Danski veleposlanik je te trditve označil za neutemeljene in opozoril, da mednarodna skupnost status Grenlandije priznava kot legitimen del suverene danske države. Odziv Köbenhavna odraža naraščajoče napetosti med državama glede vprašanja upravljanja in strateškega pomena največjega otoka na svetu. Grenlandija ohranja visoko stopnjo avtonomije, vendar Danska še vedno upravlja njeno zunanjo, obrambno in monetarno politiko. Poskusi ameriške administracije, da bi pod vprašaj postavili trenutni status otoka, so povzročili zaskrbljenost v mednarodnih diplomatskih krogih, saj bi tovrstna retorika lahko načela stabilnost na Arktiki in vplivala na odnose znotraj zavezništva Nato.

Kitajsko zunanje ministrstvo se je ostro odzvalo na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede nujnosti ameriškega lastništva Grenlandije. Tiskovna predstavnica ministrstva Mao Ning je poudarila, da Arktika predstavlja skupni interes celotne mednarodne skupnosti, in zavrnila Trumpove trditve, da bi morale Združene države Amerike prevzeti otok, da bi preprečile morebitno rusko ali kitajsko okupacijo. Kitajska stran je izpostavila, da so njene dejavnosti v regiji usmerjene izključno v zagotavljanje miru, stabilnosti in trajnostnega razvoja. V sklopu priprav na napovedani aprilski obisk Donalda Trumpa v Pekingu je Kitajska za novega namestnika trgovinskega predstavnika imenovala izkušenega pogajalca Jianga Chenghuo. Jiang je strokovnjak za nadzor izvoza in regionalne trgovinske sporazume, ki je v preteklosti že sodeloval pri pripravi naložbenih sporazumov med državama, ki jih je Trumpova administracija v prvem mandatu ustavila. Z njegovim imenovanjem želi Peking okrepiti svoj položaj v luči prizadevanj za priključitev k Transpacifiškemu partnerstvu in stabilizacijo trgovinskih odnosov. Poleg arktičnih vprašanj je Peking izrazil tudi neomajno podporo suverenosti in varnosti Cube ter Irana. Kitajska diplomacija je opozorila, da mora mednarodno pravo varovati suverenost vseh držav pred zunanjimi posegi. Obenem so v Pekingu izrazili pričakovanje po poglobitvi odnosov s Kanado ob obisku tamkajšnjega premierja, s čimer Kitajska nadaljuje politiko krepitve vezi z drugimi pomembnimi trgovinskimi partnericami v obdobju povečanih napetosti z Washingtonom.

Predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Jerome Powell je prejel sodni poziv velike porote, ki ga bremeni domnevno krivega pričanja v kongresu glede prenove sedeža centralne banke. Dogodek je sprožil ostre odzive na finančnih trgih, kjer se je razširil val prodaj ameriškega premoženja, saj vlagatelji dejanje razumejo kot neposreden napad administracije Donalda Trumpa na neodvisnost osrednje denarne ustanove v državi. Analitiki ocenjujejo, da kazenska preiskava, ki jo vodi tožilstvo, nima namena zgolj preganjati morebitnih nepravilnosti pri gradbenih projektih, temveč služi kot orodje za politično discipliniranje Feda. Donald Trump s tem potezami domnevno želi prevzeti nadzor nad obrestno politiko in hkrati poslati opozorilo Powllovemu nasledniku. Takšna stopnjevanja napetosti so povzročila zaskrbljenost glede prihodnje stabilnosti ameriškega dolarja in verodostojnosti institucije, ki je ključna za svetovni finančni sistem. Kljub temu da se Powllu mandat izteka, se pritiski stopnjujejo v smeri njegove predčasne odstranitve. Wall Street je na novice odgovoril s trendom »Sell America«, kar odraža globoko nezaupanje v tržna pravila v času, ko izvršna veja oblasti neposredno posega v pravosodne procese proti neodvisnim bančnikom.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno sprožil mednarodno diplomatsko krizo z napovedjo, da bodo Združene države Amerike "na tak ali drugačen način" prevzele nadzor nad Grenlandijo. V pogovoru z novinarji na letalu Air Force One je poudaril, da ZDA potrebujejo lastniški naslov nad tem strateškim ozemljem, da bi preprečili širjenje vpliva Rusije in Kitajske na Arktiki. Trump je ob tem posmehljivo ocenil obrambne zmogljivosti avtonomnega danskega ozemlja, češ da temeljijo zgolj na "dveh pasjih vpregah", medtem ko so po njegovih navedbah v regiji nenehno prisotne tuje podmornice in rušilci. Predsednik je svoje zahteve po ozemeljski širitvi povezal z ostrejšo retoriko do zveze NATO in zatrdil, da zavezništvo potrebuje Združene države Amerike bolj kot one njega. Namignil je, da bi NATO lahko postal pogrešljiv, če bi oviral ameriške strateške interese. Belgijski obrambni minister Theo Francken je v odzivu na dogajanje pozval k transatlantski enotnosti in predlagal vzpostavitev posebne operacije "Arctic Sentry" pod okriljem Nata, ki bi z droni in senzorji nadzorovala regijo ter s tem naslovila ameriške varnostne pomisleke na zavezniški način. Kitajsko zunanje ministrstvo se je odzvalo z opozorilom, naj Washington ne uporablja drugih držav kot pretvezo za uveljavljanje lastnih interesov. Tiskovna predstavnica Mao Ning je poudarila, da morajo biti pravice vseh držav do dejavnosti na Arktiki spoštovane. Strokovnjaki, med njimi ekonomist Joseph Stiglitz, pa opozarjajo, da Trumpova dejanja niso nujno strateško racionalna, temveč služijo kot odvračanje pozornosti od notranjepolitičnih težav. Poleg tega geološke analize kažejo, da bi bila izkoriščanje naravnih bogastev Grenlandije zaradi pomanjkljive infrastrukture in ekstremnih razmer izjemno zahtevno kljub ameriškim ambicijam po omejitvi kitajske prevlade na trgu redkih zemelj.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je sprožilo kazensko preiskavo proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu zaradi domnevnega krivega pričanja pred kongresom. Preiskava, ki jo vodi tožilstvo v okrožju Columbia, se osredotoča na Powellove lanske pojasnitve glede stroškov prenove sedeža centralne banke v Washingtonu. Powell je prejel poziv velike porote in opozorilo o možni kazenski ovadbi, kar je v uradni izjavi označil za poskus ustrahovanja s strani administracije predsednika Donalda Trumpa. Powell trdi, da so obtožbe o krivem pričanju zgolj pretveza za maščevanje, ker centralna banka pri določanju obrestnih mer ni sledila političnim željam Bele hiše. Poudaril je, da so odločitve Feda temeljile na ekonomskih ocenah in javnem interesu, ne pa na preferencah predsednika Trumpa, ki že mesece javno kritizira delo centralne banke. Gre za dogajanje brez primere, ki po Powellovih besedah ogroža neodvisnost ključne finančne institucije v državi. Napetosti med Belo hišo in centralno banko so dosegle vrhunec po tem, ko je predsednik Trump večkrat zahteval znižanje obrestnih mer, čemur se je Fed pod Powellovim vodstvom upiral. Kazenski pregon vodilnega bankirja v državi bi lahko povzročil pretrese na globalnih finančnih trgih, saj postavlja pod vprašaj stabilnost in avtonomijo ameriške denarne politike. Administracija Donalda Trumpa obtožb o ustrahovanju za zdaj ni podrobneje komentirala, vendar pa dejanja ministrstva za pravosodje sledijo dolgotrajnim političnim pritiskom na vodstvo Feda.

Ameriški zvezni tožilci so sprožili kazensko preiskavo proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu zaradi domnevnih nepravilnosti pri projektu prenove sedeža centralne banke v Washingtonu in morebitnih zavajajočih izjav pred kongresom. Administracija Donalda Trumpa je zagrozila s kazenskim pregonom zaradi Powellovega lanskega pričevanja o gradbenem projektu, katerega vrednost je ocenjena na 2,5 milijarde dolarjev. Gre za močno zaostritev dolgotrajnega spora med predsednikom Trumpom in vodjo centralne banke, ki vpliva na stabilnost finančnih trgov. Jerome Powell je očitke označil za neutemeljene in poudaril, da gre zgolj za pretvezo Bele hiše, s katero želi predsednik Trump pridobiti večji vpliv nad denarno politiko in neodvisnostjo centralne banke. Konflikt je povzročil precejšen nemir na borzah, saj vlagatelji preiskavo razumejo kot neposreden napad na avtonomijo institucije, ki določa obrestne mere in usmerja ameriško gospodarstvo. Trump je v preteklosti že večkrat odkrito kritiziral Powella in pod vprašaj postavil njegovo strokovnost. Stopnjevanje pritiska prek pravosodnih organov predstavlja nevaren precedens v ameriški politiki, saj so zvezne rezerve tradicionalno zaščitene pred političnimi vplivi izvršilne oblasti. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko morebitna odstranitev ali kazenski pregon Powella resno zamajala zaupanje v ameriški dolar in stabilnost svetovnega finančnega sistema. Medtem ko tožilci zbirajo dokaze o domnevno napačnih izjavah glede stroškov prenove, politični analitiki dogajanje interpretirajo kot poskus Trumpove administracije, da popolnoma podredi centralno banko svojim interesom.

Islamska republika Iran je prek zunanjega ministra Abbasa Araghchija sporočila, da je država pripravljena na pogajanja z Združenimi državami Amerike, čeprav ostaja v stanju polne pripravljenosti na morebiten oborožen spopad. Izjava prihaja po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump ponovil grožnje z vojaškim posredovanjem proti iranskemu režimu zaradi stopnjevanja represije in jedrskih vprašanj. Trump je sicer navedel, da se pripravlja srečanje med predstavniki obeh držav, vendar je hkrati opozoril, da bi ZDA lahko ukrepale še pred samim začetkom pogovorov. Odnosi med Teheranom in Washingtonom so se dodatno zaostrili zaradi izjav iranskega vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja, ki je Trumpa primerjal z zgodovinskimi tirani in napovedal njegov politični padec. Predsednik iranskega parlamenta je ob tem posvaril, da bo Iran v primeru napada Združenim državam Amerike zadal »nepozabno lekcijo«. Kljub agresivni retoriki obe strani puščata odprta vrata diplomaciji, kar nakazuje na poskus preprečitve širšega regionalnega konflikta. Araghchi je poudaril, da Iran ne išče vojne, vendar se bo odločno odzval na vsakršno agresijo na svoje ozemlje ali objekte. Trenutna situacija odraža kompleksno dinamiko med stopnjevanjem gospodarskega in vojaškega pritiska s strani Washingtona ter strateškim kljubovanjem Teherana, ki poskuša z napovedjo pogajanj ublažiti napetosti, ne da bi pri tem pokazal znake šibkosti.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je sprožilo kazensko preiskavo proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Preiskava se osredotoča na njegovo pričanje pred ameriškim senatom junija lani, ki se je nanašalo na 2,5 milijarde dolarjev vreden projekt prenove sedeža centralne banke v Washingtonu. Zvezni tožilci so instituciji že vročili sodne pozive, Powellu pa naj bi zaradi domnevno spornih izjav pred kongresom grozila uradna obtožnica. Dogodek je sprožil burne odzive v ameriški politiki, saj preiskava sovpada z naraščajočimi napetostmi med Belo hišo pod vodstvom Donalda Trumpa in neodvisno centralno banko. Kritiki preiskavo označujejo za politično motivirano, medtem ko tožilstvo vztraja pri preverjanju morebitnih nepravilnosti pri porabi proračunskih sredstev in resničnosti izpovedi visokega uradnika. Powell je potrdil prejem sodnih pozivov in napovedal sodelovanje v postopku. Ta pravni postopek brez precedensa bi lahko resno ogrozil neodvisnost ameriške denarne politike in povzročil pretrese na svetovnih finančnih trgih. Če bo Powellu dokazano krivo pričanje ali zloraba položaja pri vodenju projekta prenove, se obeta ena največjih institucionalnih kriz v zgodovini ameriškega finančnega sistema. Situacija dodatno zaostruje odnose med izvršilno oblastjo in centralno banko v ključnem obdobju za ameriško gospodarstvo.

Nova poročila kažejo, da se Trump sooča z obtožbami o maščevanju 'modrim' državam z ukrepi, ki prizadenejo ranljive ljudi, vključno z racijami ICE. Kristi Noem naj bi negativno vplivala na Trumpovo priljubljenost. Zavezniki Trumpa so izrazili zaskrbljenost zaradi najnovejših napadov na predsednika Federal Reserve Jeromea Powlla, saj se bojijo, da se bo strategija obrnila proti njim.

Kitajsko zunanje ministrstvo je v ponedeljek ostro zavrnilo prizadevanja Združenih držav Amerike za uveljavljanje lastnih strateških interesov na Grenlandiji. Peking je Washington opozoril, naj drugih držav ne uporablja kot pretvezo za doseganje svojih geopolitičnih ciljev v Arktični regiji. Odziv sledi ponovnim izjavam ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem nakupu tega avtonomnega danskega ozemlja. Kitajska stran je poudarila, da so vse njene dejavnosti na Arktiki v celoti skladne z mednarodnim pravom. Zunanje ministrstvo je izpostavilo, da Washington s svojo retoriko poskuša omejiti kitajski vpliv v regiji, ki postaja vse pomembnejša zaradi novih plovnih poti in naravnih virov. Peking trdi, da njihova prisotnost temelji na znanstvenem raziskovanju in gospodarskem sodelovanju, ne pa na ozemeljskih težnjah. Spor med velesilama glede Arktike se je poglobil po lanskih Trumpovih zamislih o odkupu otoka, kar so Danska in lokalne grenlandske oblasti odločno zavrnile. Grenlandija ohranja status polavtonomnega ozemlja pod dansko krono, vendar strateška lega otoka privablja vse več pozornosti globalnih akterjev, ki si želijo zagotoviti prednost v severnem polarnem krogu.

Seulska borza je v ponedeljek nadaljevala rekordno rast, pri čemer je osrednji borzni indeks Kospi prvič v zgodovini presegel mejo 4600 točk. Indeks je trgovanje sklenil pri 4624,79 točke, kar predstavlja 0,84-odstotno rast glede na prejšnji trgovalni dan. Gre za že sedmi zaporedni dan rasti, od začetka novega leta pa je indeks pridobil skoraj deset odstotkov vrednosti. Glavno gonilo rasti so bile delnice podjetij iz obrambnega sektorja in proizvajalcev baterij, medtem ko je južnokorejski von močno upadel v primerjavi z ameriškim dolarjem. K rasti obrambnih delnic so po mnenju analitikov prispevale geopolitične napetosti in poročila o morebitnih vojaških načrtih ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Iranu. Strokovnjaki ocenjujejo, da se države zaradi negotovih razmer v svetu odločajo za povečevanje izdatkov za obrambo, kar neposredno koristi južnokorejski industriji. Institucionalni vlagatelji so bili neto kupci v vrednosti 210,3 milijarde vonov, medtem ko so tuji vlagatelji in posamezniki delnice v neto vrednosti prodajali. Obseg trgovanja je bil izjemno velik, saj je lastnika zamenjalo 382,4 milijona delnic v skupni vrednosti 22,8 bilijona vonov oziroma približno 15 milijard ameriških dolarjev. Kljub začetnemu nihanju čez dan, ko je indeks dosegel celo najvišjo dnevno vrednost 4652,54 točke, se je bikovski trend ohranil do konca trgovanja. Analitiki pričakujejo, da bo nadaljnja usoda trga odvisna predvsem od stabilnosti valute in razvoja globalnih varnostnih razmer.

V Iranu so se razmere po silovitih protivladnih protestih močno zaostrile, saj so oblasti z uporabo sile povzročile smrt najmanj 543 protestnikov. Val nezadovoljstva, ki ga poganjajo visoka inflacija, strmoglavljenje vrednosti domače valute in dolgoletne mednarodne sankcije, se je razširil po celotni državi. Iranska revolucionarna garda je na ulice poslala varnostne sile, ki so po navedbah aktivistov aretirale več kot 10.000 ljudi, medtem ko se simbolni upor proti najvišjemu verskemu voditelju nadaljuje. Združene države Amerike pozorno spremljajo dogajanje, pri čemer se v Washingtonu krepijo razprave o morebitnem vojaškem posredovanju. Čeprav ameriška mornarica trenutno na območju Bližnjega vzhoda nima prisotne letalonosilke, nekateri tesni sodelavci predsednika Trumpa napovedujejo možnost kirurško natančnih zračnih napadov. Hkrati del ameriških kongresnikov iz obeh strank izraža dvom o učinkovitosti vojaške sile in opozarja na tveganje širšega regionalnega konflikta, saj Teheran poudarja, da se vojne ne boji. Dodatne težave za iranski režim predstavljajo gospodarske izgube v tujini, predvsem v Venezueli, kjer so ogrožene milijardne naložbe v rafinerije nafte. Zaradi destabilizacije režima Nicolása Madura v Caracasu se Iran sooča z možnostjo zaplembe premoženja, ki ga je uporabljal za izogibanje ameriškim sankcijam. Teheran je tako ujet med notranji ljudski upor in propadanje svojih geostrateških ter finančnih zavezništev, kar resno ogroža stabilnost islamske republike.

Združeno kraljestvo, Nemčija in druge evropske članice zveze Nato so začele pogovore o morebitni namestitvi Natovih vojaških enot na Grenlandiji. Britansko obrambno ministrstvo je pogovore označilo za običajen proces zagotavljanja varnosti in odvračanja ruskih dejavnosti v arktični regiji, medtem ko so se v medijih pojavila poročila o načrtovanju posebne misije za zaščito otoka. Nemčija naj bi po poročanju Bloomberga predlagala ustanovitev skupne misije zavezništva za zaščito Arktike. Napetosti v regiji stopnjujejo tudi poročila o domnevnih interesih Združenih držav Amerike za priključitev otoka, kar naj bi spodbudilo evropske zaveznice k razmišljanju o stalni vojaški prisotnosti. Čeprav London poudarja, da gre za rutinsko sodelovanje, poročanje časnika The Telegraph nakazuje, da so načrti del širše strategije za zavarovanje strateško pomembnega ozemlja pred geopolitičnimi apetiti tako Rusije kot potencialno ZDA. Dogajanje odraža širše spremembe v varnostni arhitekturi severnega Atlantika, kjer se pomen Arktike zaradi taljenja ledu in dostopnosti surovin povečuje. Članice zveze Nato si prizadevajo za usklajen odziv, ki bi preprečil enostranske premike katere koli velesile in zagotovil stabilnost na severnem krilu zavezništva.

Visoka delegacija palestinskega gibanja Hamas, ki jo vodi Kalil al Hajja, je prispela v Kairo na nov krog posvetovanj o drugi fazi dogovora o prekinitvi ognja in povojni upravi Gaze. Pogovori potekajo v času intenzivnih regionalnih prizadevanj za stabilizacijo razmer, medtem ko Agencija Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) opozarja na kritične razmere, v katerih živijo otroci v Gazi. Agencija poudarja, da izraelske omejitve pri dostavi humanitarne pomoči preprečujejo zagotavljanje nujne oskrbe, zaradi česar so otroci podhranjeni in ogroženi. Istočasno se napetosti stopnjujejo tudi na Zahodnem bregu, kjer so izraelske sile uničile begunjska taborišča v Jeninu in Tulkarmu. Številni opazovalci te dogodke označujejo za poskus sistematične odstranitve palestinskega prebivalstva in razširitev naselbin, kar spominja na zgodovinsko Nakbo. Razseljevanje družin in uničevanje šol se nadaljuje tudi v vzhodnem Jeruzalemu, zlasti v soseskah Šejk Džara in Silvan, kar dodatno zaostruje humanitarno krizo. Kljub mednarodnim pozivom k odpravi blokad humanitarne pomoči, oskrba ostaja ustavljena pred mejami Gaze. UNRWA je izrazila pripravljenost na takojšnjo povečanje pomoči, vendar opozarja, da je to nemogoče brez polnega sodelovanja izraelskih oblasti in odprtja mejnih prehodov. Politična pogajanja v Egiptu tako ostajajo ključna za preprečitev nadaljnje degradacije humanitarnih razmer v regiji.

V ponedeljek, 12. januarja 2026, so se v Argentini nadaljevala trgovanja z različnimi vrstami dolarja. Spremljali so se tečaji dolarja MEP, dolarja CCL, kripto dolarja in t.i. "dolarja tarjeta".

Ameriško tožilstvo je izdalo poziv predsedniku Federal Reserve Jerome Powellu zaradi spora glede prenove sedeža Fed. Powell je to označil za politično maščevanje, ker ni sledil zahtevam predsednika Trumpa glede znižanja obrestnih mer. Poleg tega je vladajoča stranka v Južni Koreji enostransko obravnavala "drugi zakon o posebnem tožilstvu", kar je opozicija označila za "hujskanje k notranjemu konfliktu za lokalne volitve". Policija je preiskovala tudi Kim Kyunga zaradi suma "donacije za nominacijo v višini 100 milijonov vonov" in mu prepovedala izstop iz države, medtem ko je bil Kang Seon-woo že prej izdan prepoved izstopa iz države.

Ameriško pravosodno ministrstvo je sprožilo kazensko preiskavo proti predsedniku ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Jeromu Powllu zaradi domnevnih nepravilnosti pri 2,5 milijarde dolarjev vredni obnovi sedeža institucije v Washingtonu. Powell je preiskavo in prejete sodne pozive velike porote označil za politično ustrahovanje ter maščevanje Bele hiše, ker centralna banka ni ugodila zahtevam predsednika Donalda Trumpa po znižanju obrestnih mer. Predsednik Trump je v javnih izjavah stopnjeval pritisk na Powlla in dejal, da slednji ni primeren za opravljanje svoje funkcije. Dogajanje predstavlja neposreden spopad med izvršilno oblastjo in neodvisno finančno institucijo. Donald Trump je že dlje časa kritičen do Powllove denarne politike, ki po njegovem mnenju zavira gospodarsko rast, medtem ko Powell vztraja pri avtonomiji centralne banke. Analitiki opozarjajo, da bi lahko takšne preiskave zamajale zaupanje v stabilnost ameriškega finančnega sistema in neodvisnost ključnih državnih organov. Preiskava se je začela v času, ko Trump aktivno išče Powllovega naslednika, čeprav se sedanjemu predsedniku mandat še ni iztekel. Napetosti med Belo hišo in Fedom so povzročile negotovost na mednarodnih finančnih trgih, saj vlagatelji z zaskrbljenostjo spremljajo morebitne institucionalne spremembe v najmočnejšem svetovnem gospodarstvu. Powell je napovedal, da se bo pravno zoperstavil poskusom političnega vmešavanja v delo centralne banke.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost prepovedi investiranja v Venezueli za naftnega velikana ExxonMobil. Odločitev sledi izjavam izvršnega direktorja podjetja, ki je Venezuelo označil za državo, ki je trenutno neprimerna za naložbe, kar je neposredno nasprotovalo Trumpovim načrtom za revitalizacijo tamkajšnjega energetskega sektorja. Trumpov odziv odraža zaostrovanje odnosov med belo hišo in energetskim sektorjem glede vprašanja zunanje politike v Južni Ameriki. Medtem ko Trump trdi, da Venezuela z njegovo administracijo sodeluje zgledno, vodstvo največje ameriške naftne družbe izraža resne dvome o varnosti in premišljenosti tovrstnih kapitalskih posegov na venezuelsko ozemlje. Sporazum med podjetjem in državo je tako pod velikim vprašajem, saj Trump vztraja pri uresničevanju svoje strategije prek neposrednih pritiskov na korporativni sektor. Napetost poudarja razkorak med pragmatično poslovno oceno tveganj naftnih podjetij in geopolitičnimi ambicijami ameriške administracije pod Trumpovim vodstvom.

Ameriški predsednik Donald Trump je stopnjeval retoriko proti Teheranu in opozoril na možnost uporabe »zelo močnih možnosti« v primeru iranske agresije na ameriške cilje ali nadaljnjega krvavega zatiranja notranjih protestov. Trump je poudaril, da vojska podrobno preučuje situacijo in da bi morebitni povračilni ukrepi Združenih držav Amerike presegli vse, kar je Iran doživel doslej. Po njegovih besedah so poročila o žrtvah med demonstranti pretresljiva, odločitev o nadaljnjih korakih Washingtona pa bo sprejeta po posvetovanjih z najvišjimi vojaškimi svetovalci. Iranske oblasti so se na grožnje odzvale z ostrim opozorilom. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Baqer Qalibaf je Trumpa označil za »delirantnega« in posvaril, da bodo v primeru ameriškega napada vse vojaške baze, ladje in zavezniki v regiji postali legitimne tarče. Teheran hkrati trdi, da so protesti, ki so se začeli zaradi gospodarskih težav, podtaknjeni s strani tujih obveščevalnih služb, predvsem izraelskega Mossada in ameriške CIE. Iranske varnostne sile so sporočile, da so že razbile vohunsko mrežo in aretirale tujega državljana. Napetosti med državama dosegajo vrhunec, medtem ko se v Iranu število smrtnih žrtev med protestniki povečuje. Trump kljub napovedim o možnem vojaškem posredovanju, ki vključuje tudi kibernetske napade in dodatne sankcije, ne izključuje možnosti pogovorov, če bi Teheran pokazal resno pripravljenost na deeskalacijo. Vendar pa trenutna situacija na terenu, kjer se prepletajo obtožbe o »hibridni vojni« in grožnje z neposrednim spopadom, močno zmanjšuje možnosti za diplomatsko rešitev.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je izdalo sodni poziv Federal Reserve (Fed) in grozi s kazensko obtožnico. Jerome Powell to razume kot nadaljevanje pritiska Donalda Trumpa na neodvisno agencijo, ki jo je Trump že večkrat napadel, ker ni znižala ključne obrestne mere tako, kot bi si želel.

Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil prirejen posnetek zaslona, ki ga prikazuje kot začasnega predsednika Venezuele že od januarja.

Zvezno okrožno sodišče v New Yorku je v petek izdalo začasno odredbo, s katero je blokiralo načrt administracije predsednika Donalda Trumpa za ustavitev financiranja subvencij za varstvo otrok in pomoč družinam z nizkimi prihodki. Odločitev sodišča se nanaša na pet zveznih držav pod vodstvom demokratov – Kalifornijo, Kolorado, Illinois, Minnesoto in New York – ki so se na ukrep odzvale s tožbo. Sodišče je razsodilo, da vlada za zdaj ne sme preprečiti pretoka milijard dolarjev iz treh nepovratnih programov, s čimer je državam zagotovilo vsaj dvotedenski odlog pred napovedanim finančnim rezom. Spor se je zaostril v torek, ko je Ministrstvo za zdravje in socialne zadeve ZDA napovedalo takojšnjo zamrznitev sredstev. Kot razlog so navedli domneve, da države omenjene ugodnosti neupravičeno dodeljujejo osebam, ki v državi bivaJo nezakonito. Tožnice so v sodnih vlogah trdile, da vlada nima pravne podlage za takšen poseg in da nenadna ustavitev izplačil povzroča »operativni kaos« pri izvajanju ključnih socialnih programov. Sodnik je v svoji odločitvi upošteval argumente o takojšnji škodi, ki bi jo utrpele družine in državne institucije. Dogodek predstavlja nov poglavje v napetih odnosih med zvezno vlado in tistimi zveznimi državami, ki nasprotujejo migracijski politiki sedanje administracije. Kritiki Trumpovi ekipi očitajo, da socialne transferje uporablja kot politično orodje za kaznovanje ideoloških nasprotnikov. Nadaljnja usoda financiranja bo odvisna od izida podrobnejše obravnave, ki bo sledila v prihodnjih dneh, ko bodo morale zvezne oblasti dokazati utemeljenost svojih sumov o nepravilni porabi sredstev.

Več vidnih predstavnikov ameriške Demokratske stranke, vključno s progresivno kongresnico Alexandrio Ocasio-Cortez in newyorškim županom Zohranom Mamdanijem, je v usklajenem nastopu ostro obsodilo antisemitizem. Ocasio-Cortezova je pohode podpornikov Hamasa v judovskih soseskah označila za sprevrženo dejanje, kar predstavlja pomemben zasuk v njeni retoriki, saj je bila doslej ena najglasnejših kritičark izraelske vojaške politike. Ta preobrat se dogaja v času, ko se strankarski vrhovi soočajo z očitki o toleriranju radikalnih protiizraelskih gibanj znotraj lastnih vrst. Zohran Mamdani se je medtem znašel v središču polemik zaradi obtožb o domnevnem antisemitizmu, ki so se okrepile po njegovih kritikah opredelitve Izraela kot judovske države. Mamdani je obtožbe kategorično zavrnil in poudaril, da je boj proti antisemitizmu v New Yorku ključnega pomena, hkrati pa je ločil med anticionizmom in sovraštvom do Judov. Njegovi zagovorniki poudarjajo, da so kritike uperjene predvsem v njegovo versko pripadnost in politično stališče do vojne v Gazi, ne pa v dejansko nestrpnost. V širšem kontekstu konfliktov je Liat Atzili, izraelsko-ameriška talka, ki jo je zadrževala palestinska skupina, javno spregovorila o svoji izkušnji. Za razliko od prevladujočih poročil je navedla, da so ugrabitelji držali obljubo o njeni varnosti in zdravju do trenutka izmenjave zapornikov. Njeno pričevanje prinaša redko osebno perspektivo v sicer močno polarizirano razpravo o humanitarnih vidikih vojne, ki še naprej deli ameriško politično in civilno sfero.

Metropolitanska policija v Londonu je objavila podatke, po katerih je število umorov v britanski prestolnici leta 2025 padlo na najnižjo raven v več kot desetih letih. Po uradnih statistikah so lani zabeležili 97 primerov ubojev in umorov, kar je najmanj od leta 2014. Ta upad števila nasilnih dejanj s smrtnim izidom predstavlja pomemben statistični mejnik za varnostne organe v Združenem kraljestvu. Londonski župan Sadiq Khan je ob objavi podatkov branil svojo varnostno politiko, saj se je v preteklosti soočal z ostrimi kritikami zaradi naraščajoče splošne kriminalitete v mestu. Policija poudarja, da so k zmanjšanju prispevali poostreni ukrepi proti nasilju in ciljno usmerjeno delo na področju preprečevanja kaznivih dejanj z uporabo hladnega orožja. Kljub pozitivnemu trendu pri najhujših kaznivih dejanjih pa v javnosti ostajajo pomisleki glede drugih oblik kriminala. Analitiki navajajo, da gre za najnižjo stopnjo umorov na prebivalca od začetka vodenja evidenc, kar mesto uvršča med razmeroma varne svetovne prestolnice po tem kriteriju. Metropolitanska policija namerava nadaljevati s strategijo prisotnosti na terenu, čeprav politični nasprotniki županu še vedno očitajo neuspeh pri obvladovanju drugih varnostnih izzivov v mestu.

Ameriška vojska je v sodelovanju s partnericami izvedla obsežno serijo letalskih napadov na položaje teroristične skupine Islamska država (IS) po celotni Siriji. Operacija, ki jo je osrednje poveljstvo ameriške vojske (CENTCOM) poimenovalo Operacija Hawkeye Strike, je bila izvedena v soboto, 10. januarja 2025, kot neposreden odgovor na smrtonosno zasedo prejšnji mesec. V decembrskem napadu v Palmiri so bili ubiti trije Američani, in sicer dva vojaka nacionalne garde iz Iowe ter civilni tolmač. V napadih je sodelovalo več kot 20 letal, vključno z ameriškimi F-15E, A-10 in jordanskimi lovci F-16, ki so odvrgli več kot 90 preciznih izstrelkov na 35 različnih ciljev. Predsednik Donald Trump je operacijo odredil z namenom uničenja zmogljivosti teroristične organizacije in kot opozorilo, da bodo ZDA preganjale vse, ki škodujejo njihovim pripadnikom. Čeprav so bili cilji zadeti po vsej državi, natančne lokacije in število morebitnih žrtev na strani teroristov še niso uradno potrjeni. Vojaška akcija poteka v času povečanih napetosti v regiji, le dan po tem, ko so sirski uradniki sporočili, da so njihove varnostne sile aretirale vojaškega vodjo operacij Islamske države v Levantu. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je poudaril, da ZDA ne bodo popustile pri pregonu teroristov, ki poskušajo ogroziti stabilnost in varnost njihovih enot na tleh. Napadi predstavljajo nadaljevanje dolgotrajnih prizadevanj za popolno izkoreninjenje ostankov Islamske države v Siriji in Iraku.

V Los Angelesu je voznik najetega tovornega vozila znamke U-Haul zapeljal v skupino več sto protestnikov, ki so se zbrali v podporo demonstracijam v Iranu. Incident se je zgodil 11. januarja 2026, ko je vozilo z visoko hitrostjo prečkalo traso pohoda, pri čemer je po prvih poročilih prišlo do več poškodb med udeleženci. Posnetki z družbenih omrežij prikazujejo kaos na prizorišču in trenutek, ko je tovornjak zapeljal skozi množico. Po navedbah prič in lokalnih medijev so ogorčeni protestniki takoj po incidentu poskušali napasti voznika, ko se je vozilo ustavilo. Policija v Los Angelesu dogodek še preiskuje, da bi ugotovila, ali je šlo za namerno dejanje ali nesrečo. Prizorišče so hitro zavarovale varnostne sile, reševalne ekipe pa so na kraju oskrbele poškodovane. Dogodek je sprožil buren odziv v lokalni skupnosti, saj se je zgodil med mirnim shodom za človekove pravice. Napetosti med protestniki in vozniki v Združenih državah Amerike so v zadnjih letih postale pogostejše, vendar ta incident izstopa zaradi političnega konteksta demonstracij, povezanih z razmerami v Iranu.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je Zveznim rezervam (Fed) vročilo sodne pozive in zagrozilo s kazensko obtožnico proti predsedniku centralne banke Jeromu Powellu. Preiskava se nanaša na Powellovo lanskoletno pričevanje pred kongresom glede projekta prenove stavbe centralne banke. Powell je v nedeljskem video nagovoru potrdil prejem pozivov, vendar je hkrati poudaril, da so obtožbe zgolj pretveza za širše politične pritiske na institucijo. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti med administracijo predsednika Donalda Trumpa in neodvisno centralno banko. Powell trdi, da je preiskava del širše strategije Bele hiše za spodkopavanje avtonomije Feda, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za stabilnost ameriškega finančnega sistema. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi morebitna kazenska obtožnica proti sedečemu predsedniku Feda predstavljala precedens brez primere v ameriški zgodovini. Kritiki preiskave, vključno z nekaterimi pravnimi analitiki, menijo, da gre za poskus discipliniranja centralne banke v času, ko se ta spopada z izzivi denarne politike. Kljub grožnjam s kazenskim pregonom Powell zaenkrat ne kaže namere po odstopu, kar napoveduje dolgotrajen pravni in politični spopad med vejami oblasti v Washingtonu.

Washingtonska nacionalna opera (WNO) je sporočila, da po 55 letih zapušča Kennedyjev center v Washingtonu. Odločitev o predčasni prekinitvi sodelovanja z umetniškim središčem, ki je bilo dom opere vse od leta 1971, so predstavniki institucije podali v petek v uradni izjavi za javnost. Odhod opere pomeni vrhunec protestov znotraj ameriškega kulturnega sektorja, ki so se razplamteli po določenih političnih odločitvah znotraj vodstva centra. Napetosti v Kennedyjevem centru so se stopnjevale po tem, ko se je predsednik Donald Trump imenoval za predsednika upravnega odbora centra, odbor pa je pozneje izglasoval preimenovanje ustanove v Trump-Kennedyjev center. Zaradi teh potez so številni umetniki odpovedali svoje nastope, Ben Folds pa je odstopil s položaja umetniškega svetovalca Nacionalnega simfoničnega orkestra. Odločitev opere o odhodu velja za močan politični in kulturni signal nestrinjanja z novo smerjo vodenja ustanove. Vodstvo Kennedyjevega centra, ki ga vodi Richard Grenell, je sicer podalo nasprotujoče si trditve glede narave prekinitve sodelovanja. Grenell je preko družbenih omrežij zatrdil, da je bila pobuda za prekinitev vezi na strani vodstva centra in ne obratno. Kljub različnim interpretacijam o tem, kdo je sprožil razhod, dogodek pomeni zgodovinski premik v ameriški kulturni prestolnici in poglablja razkol med politiko in umetniško sfero.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost nad poročili o pretirani uporabi sile iranskih varnostnih organov proti protestnikom. Po navedbah organizacije so spopadi na več lokacijah po državi povzročili več deset smrtnih žrtev in številne poškodbe. Guterres je uradni Teheran pozval k maksimalni zadržanosti in spoštovanju temeljnih človekovih pravic vseh državljanov. V uradni izjavi je bilo poudarjeno, da morajo imeti vsi prebivalci Irana pravico do mirnega zbiranja in svobode izražanja. Poziv prihaja v času zaostrenih notranjepolitičnih napetosti, kjer mednarodna skupnost pozorno spremlja odziv države na ljudsko nezadovoljstvo. Združeni narodi zahtevajo prekinitev nesorazmernega nasilja in vzpostavitev pogojev za varen dialog. Situacija v Islamski republiki Iran ostaja nestabilna, saj se število žrtev med demonstranti povečuje. Guterres je poudaril, da je uporaba smrtonosne sile proti civilistom nesprejemljiva in v nasprotju z mednarodnimi standardi varovanja človekovih pravic, ki jih je Iran dolžan spoštovati.

Vlada Združenih držav Amerike je v Minneapolis napotila več sto dodatnih zveznih uslužbencev, potem ko je agent urada za priseljevanje in carine (ICE) med operacijo ubil žensko. Po ukazu ministrice za domovinsko varnost Kristi Noem se bo število zveznih agentov v zvezni državi Minnesota povzpelo na več kot 2.000 pripadnikov. Poteza je neposreden odziv na stopnjevanje napetosti po incidentu, v katerem je bila uporabljena smrtonosna sila. Odločitev o okrepitvi prisotnosti zveznih sil je sprožila ostre odzive v ameriškem senatu in med opozicijskimi politiki. Kritiki, med njimi neimenovana senatorka, vladi očitajo, da s takšnimi ukrepi neupravičeno zaostruje priseljensko politiko in povečuje militarizacijo lokalnih skupnosti. Prebivalci Minneapolisa so zaradi prisotnosti zunanjih varnostnih organov vse bolj zaskrbljeni, saj se bojijo novih konfliktov na ulicah. Washington vztraja, da je povečanje števila agentov nujno za zagotavljanje varnosti in podporo lokalnim organom pregona pri izvajanju zveznih pooblastil. Kljub temu opozicija opozarja na morebitne dolgoročne posledice za odnose med skupnostjo in državo, medtem ko se v mestu krepijo protesti proti policijskemu nasilju in delovanju agencije ICE.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je napovedal uporabo upravnih ukrepov proti senatorju zvezne države Arizona in upokojenemu kapitanu mornarice Marku Kellyju. Namesto sprva napovedanega vojaškega sodišča se je Hegseth odločil za postopek za zaprtimi vrati, s katerim želi Kellyju znižati upokojenski čin in zmanjšati pripadajočo vojaško pokojnino. Ukrep predstavlja stopnjevanje napetosti med administracijo predsednika Donalda Trumpa in vidnim predstavnikom demokratske stranke. Spor med Hegsethom in Kellyjem se je poglobil po seriji ostrih kritik, ki jih je senator namenil delovanju trenutne vlade. Ministrova odločitev za upravno pot namesto sodnega procesa nakazuje na iskanje pravno manj preizkušenih poti za kaznovanje političnih nasprotnikov v okviru vojaške hierarhije. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi takšna poteza lahko sprožila obsežne pravne bitke glede ustavnih pravic upokojenih častnikov, ki zasedajo politične položaje. Kelly, ki je v mornarici služil kot bojni pilot in astronavt, velja za enega najbolj odlikovanih veteranov v kongresu. Hegsethova poteza je v političnih krogih sprožila burne razprave o politizaciji obrambnega ministrstva in morebitni zlorabi pooblastil za osebne in politične obračune. Pričakovati je, da bo primer vplival na prihodnje razmerje med Pentagonom in zakonodajno vejo oblasti.

Ameriška ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je v nedeljo sporočila, da bo vlada v Minneapolis poslala več sto dodatnih zveznih agentov. Odločitev o okrepitvi varnostnih sil v mestu sledi oceni varnostnih razmer, ki zahtevajo dodatno podporo lokalnim organom pregona pri ohranjanju javnega reda in miru. Napotitev zveznih sil je del širšega prizadevanja zvezne vlade za zagotavljanje varnosti v mestu, ki se je v preteklosti spopadalo z obsežnimi nemiri in napetostmi med prebivalstvom in policijo. Ministrstvo za domovinsko varnost pri tem poudarja, da bodo agenti nudili podporo pri varovanju zvezne lastnine in zagotavljanju splošne varnosti prebivalcev. Čeprav podrobnosti o specifičnih nalogah dodatnih enot niso bile v celoti razkrite, poteza nakazuje na povečano pripravljenost zveznih oblasti pred morebitnimi novimi incidenti. Odločitev ministrice Noemove prihaja v času, ko se v več ameriških mestih ponovno odpirajo vprašanja o vlogi zvezne policije pri obvladovanju lokalnih protestov in vzdrževanju reda.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Donald Trump je izjavil, da so ZDA pripravljene Indiji dovoliti nakup venezuelske surove nafte pod novim, ameriško nadzorovanim okvirom. Trump je promoviral načrt za zagotovitev najmanj 100 milijard dolarjev naložb za obnovo venezuelske naftne industrije in se o tem srečal z ameriškimi naftnimi družbami. Izdal je tudi izvršni ukaz za zaščito prihodkov od venezuelske nafte pred sodnimi postopki. Povedal je, da bodo ZDA odločale, kdo bo izkoriščal nafto iz Venezuele.

V Beverly Hillsu se je odvila 83. podelitev Zlatih globusov, ki jo je drugič vodila Nikki Glaser. Jennifer Garner se je po 13 letih spet pojavila na podelitvi, Julia Roberts pa je blestela v črni obleki. Variety je pred podelitvijo organiziral dogodek "Actors on Actors". Podelitev je prenašala televizija CBS, na voljo pa so bili tudi spletni prenosi v živo.

Ameriško ministarstvo za domovinsko varnost je v zvezno državo Minnesota napotilo več sto dodatnih policistov po tem, ko so v mestu Minneapolis izbruhnili obsežni nemiri. Odločitev je v nedeljo sporočila ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem, ukrep pa sledi protestom deset tisočev ljudi, ki so se na ulice podali zaradi smrti matere treh otrok. Po razpoložljivih podatkih naj bi žensko ubil uslužbenec imigracijske policije, kar je sprožilo val ogorčenja in nasilja v mestu. Napetosti v regiji so se stopnjevale hitro, saj so se mirni protesti sprevrgli v nevarne spopade, ki so ohromili dele mesta. Administracija predsednika Trumpa se je na dogajanje odzvala s povečano prisotnostjo zveznih organov pregona, da bi ponovno vzpostavila red in mir. Gre za enega večjih varnostnih izzivov v državi, ki ponovno odpira vprašanja o delovanju imigracijskih služb in uporabi sile s strani uradnih oseb. Dodatne policijske enote naj bi služile kot okrepitev lokalnim oblastem, ki se že več dni borijo z obvladovanjem množic. Razmere ostajajo napete, saj protestniki zahtevajo odgovornost in reformo policijskega sistema. Mednarodna javnost dogajanje pozorno spremlja, saj incidenti z uporabo smrtne sile s strani policije v Združenih državah Amerike pogosto sprožijo širše civilne nemire.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil posnetek zaslona, na katerem je bil naveden kot vršilec dolžnosti predsednika Venezuele od leta 2026. Trumpova administracija je Kubo označila za naslednjo prednostno tarčo po zaključku aktivne faze delovanja v Venezueli.

Administracija novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je sprožila obsežne postopke za vzpostavitev mehanizmov, ki bi lahko služili kot orodja avtoritarne oblasti. Novinar Chris Hedges opozarja na nevarnost hitre transformacije državnega aparata, ki bi omogočila izvajanje represivnih politik in ustrahovanje civilne družbe. Po njegovih navedbah gre za premišljeno utrjevanje struktur moči, ki so značilne za totalitarne režime. Vzpostavljanje tovrstne mašinerije terorja po mnenju kritikov zahteva takojšen in odločen odpor državljanov, saj bi bila kasnejša prizadevanja za povrnitev demokratičnih standardov lahko prepozna. Hedges, dobitnik Pulitzerjeve nagrade, poudarja, da se v Združenih državah Amerike trenutno odvijajo procesi, ki spodkopavajo neodvisnost institucij in krepijo neposreden vpliv izvršne oblasti nad organi pregona. Situacija v ZDA sproža zaskrbljenost tudi v mednarodni skupnosti, saj bi morebiten zlom ameriške demokracije korenito spremenil globalno varnostno arhitekturo. Kritiki opozarjajo, da se s temi potezami pripravlja teren za obračun s političnimi nasprotniki in omejevanje svobode tiska, kar so ključni elementi za ohranitev avtokratske vladavine.