Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v nedeljo izrazil globoko pretresenost nad poročili o uporabi prekomerne in nesorazmerne sile proti protestnikom v Iranu. Guterres je iranske oblasti pozval k največji možni zadržanosti in spoštovanju pravice do svobode izražanja, medtem ko nemiri po vsej državi vstopajo v tretji teden. Generalni sekretar je poudaril, da se morajo varnostne sile vzdržati nepotrebne sile, hkrati pa je zahteval takojšnjo vzpostavitev komunikacijskih poti, ki so bile med protesti omejene. Odziv svetovne organizacije prihaja v času, ko se pritiski na teokratsko oblast v Teheranu stopnjujejo zaradi poročil o številnih žrtvah med civilisti. Guterres je v svojem nagovoru izpostavil pomen spoštovanja človekovih pravic in mirnega zbiranja, kar so temeljne vrednote, ki bi jih morale zagotavljati vse članice Združenih narodov. Poziv k zadržanosti je namenjen preprečevanju nadaljnje eskalacije nasilja, ki bi lahko destabilizirala celotno regijo. Diplomatski pritisk na Iran se je okrepil tudi po skupni obsodbi vodilnih evropskih sil, kar kaže na usklajeno mednarodno prizadevanje za zaščito protestnikov. Generalni sekretar ZN je še posebej izpostavil, da nasilno zatiranje nezadovoljstva ne vodi k rešitvi kriznih razmer, temveč le poglablja razkorak med oblastjo in državljani.

V Iranu je število smrtnih žrtev v zadnjem valu protivladnih protestov po podatkih nevladnih organizacij za človekove pravice naraslo na najmanj 538 ljudi. Organizacija Human Rights Activists News Agency (HRANA) poroča, da se nemiri, ki so zajeli vse iranske province, stopnjujejo, oblasti pa se nanje odzivajo z vedno večjim nasiljem. Med ubitimi so poleg aktivistov tudi študenti in drugi predstavniki civilne družbe. Po navedbah aktivistov so iranske varnostne sile v prizadevanjih za zadušitev upora pridržale že več kot 10.000 ljudi. Kljub množičnim aretacijam in smrtnim žrtvam se demonstracije nadaljujejo, pri čemer mednarodne skupine za človekove pravice, vključno z organizacijo Iran Human Rights s sedežem na Norveškem, opozarjajo na kritično stanje in sistematično kršenje temeljnih svoboščin. Nasilje nad protestniki je sprožilo val mednarodnih obsodb, vendar iranske oblasti vztrajajo pri strogi uporabi sile. Poročila navajajo, da so med žrtvami tudi mladoletne osebe, število aretiranih pa še naprej narašča, kar povzroča dodatno zaostritev razmer v državi in povečuje izolacijo te bližnjevzhodne države v mednarodnem prostoru.

Zunanja ministra Slovenije in Belgije, Tanja Fajon in Maxim Prevot, sta na današnjem srečanju v Ljubljani poudarila visoko stopnjo usklajenosti obeh držav pri ključnih aktualnih mednarodnih vprašanjih. Glavni temi pogovorov sta bili obsodba nasilja nad protestniki v Iranu ter vprašanje ozemeljske celovitosti v povezavi z ameriškimi težnjami po priključitvi Grenlandije. Državi sta enotni v svojem odzivu na kršitve človekovih pravic v Iranu, kjer ostro obsojata nasilna dejanja oblasti nad civilnim prebivalstvom. Ministra sta izpostavila, da je spoštovanje temeljnih svoboščin ključno za stabilnost v regiji in da bosta državi še naprej usklajeno delovali znotraj mednarodnih institucij za zaščito teh vrednot. V luči razprav o ozemeljski celovitosti sta se Fajonova in Prevot odzvala tudi na ameriške grožnje glede priključitve Grenlandije. Ministra sta poudarila, da Slovenija in Belgija trdno zagovarjata suverenost in nedotakljivost meja, pri čemer od teh načel ne nameravata odstopiti, ne glede na pritiske velikih sil.

Neodvisna mednarodna misija Združenih narodov za ugotavljanje dejstev v Iranu je pozvala tamkajšnje oblasti k takojšnji vzpostavitvi dostopa do svetovnega spleta in končanju nasilnega zatiranja državljanskih protestov. Poziv prihaja v času, ko se protivladne demonstracije po državi nadaljujejo že tretji teden, mednarodna skupnost pa izraža vse večjo zaskrbljenost nad ravnanjem iranskih varnostnih sil. Po navedbah misije so poročila o ukazih varnostnim organom za uporabo sile proti protestnikom izjemno skrb vzbujajoča. Iranski režim je dostop do interneta omejil z namenom otežitve organizacije novih shodov in preprečevanja širjenja informacij o dogajanju na terenu v tujino. Misija ZN poudarja, da sta svoboda izražanja in pravica do mirnega zbiranja temeljni človekovi pravici, ki jih mora država spoštovati tudi v času nemirov. Blokada spleta po mnenju strokovnjakov služi predvsem kot orodje za prikrivanje kršitev človekovih pravic in utišanje opozicijskih glasov. Trenutni val protestov se je začel kot odziv na globoko gospodarsko krizo in padec vrednosti nacionalne valute, vendar se je hitro preobrazil v širši upor proti teokratskemu sistemu v državi. Iranske oblasti na pritiske ulice odgovarjajo z represijo, kar vključuje aretacije in uporabo strelnega orožja, kar je privedlo do stopnjevanja napetosti in mednarodne osamitve Teherana.

Število smrtnih žrtev med množičnimi protesti v Iranu je po poročanju ameriške skupine za človekove pravice naraslo na več kot 500. Protivladni nemiri, ki so zajeli državo, so zahtevali visoko ceno med civilisti, medtem ko režim v Teheranu stopnjuje represijo in hkrati usmerja grožnje proti zunanjim akterjem, predvsem proti Združenim državam Amerike. Iranske oblasti so ob napovedih o novih povračilnih ukrepih zagrozile z napadi na ameriške cilje, če bi prišlo do kakršnega koli vojaškega posredovanja ali napada na njihovo ozemlje. Razmere v državi ostajajo izjemno napete, saj varnostne sile še naprej uporabljajo silo za zatiranje demonstracij, ki so se razširile po številnih mestih. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj število ubitih po navedbah neodvisnih opazovalcev vztrajno raste. Iranski režim kljub mednarodnim kritikam ne kaže znakov popuščanja, temveč nasprotno, krepi svojo retoriko proti zahodnim silam in vztraja pri nasilnem ohranjanju javnega reda.

V več kanadskih mestih, vključno z Montrealom in Torontom, so v soboto potekali množični protesti v podporo iranskemu ljudstvu, ki se že skoraj dva tedna upira tamkajšnjemu islamskemu režimu. Protestniki so izrazili solidarnost z demonstranti v Iranu ter zahtevali padec trenutne oblasti in vrnitev Reze Pahlavija, sina nekdanjega iranskega šaha. Shodi so bili del širšega vala globalnih protestov, ki so jih sprožili nemiri v Iranu. Udeleženci v Montrealu so se sprehodili po ulici Sainte-Catherine, pri čemer so opozarjali na nevarnost krvavega zatiranja protestov s strani iranskih varnostnih sil. Dogajanje v domovini je povzročilo precejšnjo tesnobo med pripadniki iranske diaspore v Kanadi, ki pozorno spremljajo razvoj dogodkov. Demonstracije so potekale mirno, a z močnimi političnimi sporočili proti teokratski ureditvi v Iranu. Kanadska javnost in tamkajšnja iranska skupnost sta s temi akcijami okrepili pritisk na mednarodno skupnost za odločnejši odziv proti kršitvam človekovih pravic v Iranu. Organizatorji so poudarili, da gre za enega največjih uporov proti muli v zadnjih desetletjih, kar zahteva neomajno podporo zahodnih demokracij. Protesti po Kanadi se bodo po napovedih nadaljevali tudi v prihodnjih dneh.

V Iranu se je število smrtnih žrtev protivladnih protestov po podatkih organizacij za človekove pravice povzpelo na najmanj 544, medtem ko je bilo v zadnjih 15 dneh aretiranih več kot 10.600 oseb. Demonstracije, ki so se sprva začele konec decembra v Teheranu zaradi visokih življenjskih stroškov in padca vrednosti nacionalne valute, so se razširile po številnih provincah. Protestniki zdaj odkrito pozivajo h koncu islamske republike, ki je bila vzpostavljena leta 1979. Iranske oblasti in državna televizija so ob tem objavile posnetke žrtev v Teheranu, vendar odgovornost zanje pripisujejo "oboroženim teroristom" in ne varnostnim silam. Med mrtvimi naj bi bilo po podatkih nevladnih organizacij tudi 48 pripadnikov varnostnih sil, vendar večino žrtev predstavljajo civilisti, ki so se udeležili shodov proti gospodarskim težavam in naraščajoči inflaciji. Solidarnostni shodi z iranskimi protestniki potekajo tudi v tujini, med drugim se je več tisoč ljudi zbralo v Londonu pred Downing Streetom. Mednarodna skupnost vse bolj pozorno spremlja dogajanje, saj protesti zaradi stopnjevanja nasilja in množičnih aretacij, pri čemer so številne zapornike premestili v zapore po vsej državi, preraščajo v eno najhujših kriz legitimnosti iranskega režima v zadnjih desetletjih.

Število smrtnih žrtev protivladnih protestov v Iranu je po zadnjih podatkih preseglo 500, medtem ko so oblasti v poskusu zadušitve nemirov aretirale več kot 10.000 ljudi. Civilni nemiri, ki so zajeli državo, so posledica globokega nezadovoljstva prebivalstva nad gospodarskim zlomom in omejevanjem osebnih svoboščin. Iranske varnostne sile na širjenje protestov odgovarjajo s stopnjevanjem nasilja, kar je privedlo do množičnih žrtev po vsej državi. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja razmere, saj poročila kažejo na sistematično uporabo sile proti neoboroženim protestnikom. Iranska vlada kljub mednarodnim obsodbam nadaljuje z represivnimi ukrepi, s katerimi poskuša ohraniti nadzor nad teokratsko ureditvijo. Gospodarska kriza, ki se odraža v visoki inflaciji in pomanjkanju osnovnih dobrin, ostaja eden glavnih katalizatorjev za vztrajnost protestnega gibanja. Dogajanje predstavlja enega največjih izzivov za iransko oblast v zadnjih desetletjih. Analitiki opozarjajo, da visoko število aretacij in žrtev morda ne bo zadostovalo za dolgoročno umiritev razmer, saj so vzroki za nezadovoljstvo strukturne narave. Razmere v Iranu ostajajo izjemno napete, z malo znaki za morebiten dialog med oblastjo in protestniki.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sporočil, da Izrael pozorno spremlja protivladne proteste v Iranu, hkrati pa je ponovil podporo prizadevanjem protestnikov za svobodo. Po navedbah aktivistov se je število smrtnih žrtev med demonstranti povzpelo na najmanj 544, medtem ko nekateri viri navajajo številko 466. Razmere v državi ostajajo napete, saj se protesti, ki so se sprva začeli zaradi gospodarske krize, nadaljujejo kot upor proti teokratski ureditvi. Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da si Iran želi pogajanj, vendar obenem resno preučuje možnost vojaškega posredovanja. Po poročilih iz Washingtona Trump razmišlja o odobritvi napadov, čeprav končna odločitev še ni bila sprejeta. Izrael ostaja v stanju visoke pripravljenosti na morebitno posredovanje ZDA, saj bi to lahko bistveno spremenilo varnostno dinamiko v regiji. Iranski zunanji minister Abas Aragči je nasprotno zatrdil, da so oblasti vzpostavile popoln nadzor nad razmerami v državi. Kljub trditvam režima o umiritvi razmer podatki s terena in poročila o blokadah spleta nakazujejo na globoko nestabilnost. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja stopnjevanje nasilja in morebitne posledice za širšo bližnjevzhodno regijo.

V Iranu so se nadaljevali siloviti spopadi med varnostnimi silami in protestniki, ki že dva tedna nasprotujejo klerikalnim oblastem. Po navedbah aktivistov za človekove pravice se je število smrtnih žrtev povzpelo na najmanj 116, medtem ko je bilo aretiranih več kot 2600 ljudi. Kljub skoraj štiridnevni popolni blokadi spleta so v javnost prišli posnetki, ki potrjujejo brutalno obračunavanje režima z demonstranti na ulicah večjih mest. Najnovejši val protestov predstavlja enega najresnejših izzivov za iransko teokracijo v zadnjih desetletjih. Nekdanji vodja britanske obveščevalne službe MI6 je opozoril, da bo režim skušal upor zadušiti z vsemi sredstvi, kar potrjujejo tudi poročila o domnevnih pokolih in sistematičnem nasilju nad civilisti. Protesti so se razširili po celotni državi in ne kažejo znakov pojenja, kljub stopnjevanju represije. Mednarodna skupnost z naraščajočo zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj blokada komunikacij otežuje neodvisno preverjanje informacij o dejanskem obsegu nasilja. Ameriška tiskovna agencija za človekove pravice (HRANA) poroča, da se protesti nadaljujejo tudi ponoči, kar kaže na vztrajnost državljanov pri zahtevah po političnih spremembah, medtem ko oblasti krepijo prisotnost varnostnih sil na ključnih točkah.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da Združene države Amerike preučujejo izjemno ostre možnosti odziva na dogajanje v Iranu, kjer so tamkajšnje oblasti nasilno zatrle proteste. Trump je poudaril, da je iranski režim s streljanjem na protestnike prestopil rdečo linijo, in zagotovil, da Washington razmere podrobno spremlja. Kljub stopnjevanju napetosti je predsednik novinarjem na krovu predsedniškega letala dejal, da je Teheran vzpostavil stik z ZDA in predlagal pogovore o novem jedrskem dogovoru, kar dopušča možnost za morebitno srečanje med stranema. Znotraj Združenih držav Amerike so se hkrati pojavila opozorila, da bi lahko vsakršno vojaško zaostrovanje doseglo nasproten učinek in poenotilo Irance v nasprotovanju Washingtonu. Ameriški kongresniki so pozvali k previdnosti in zahtevali, da se Trump ne spušča v vojaške pustolovščine brez ustreznega nadzora oziroma odobritve. Ta notranja razhajanja v ameriški politiki kažejo na strah pred nepredvidenimi posledicami neposrednega konflikta na Bližnjem vzhodu. Odziv iranske strani je bil oster in kljubovalen. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je Trumpa označil za arogantnega hazarderja in ga opozoril, da so iranske sile pripravljene na morebiten napad. Ghalibaf je zatrdil, da bodo iranski branilci ameriškim silam odčitali lekcijo, ter izpostavil, da so vse ameriške zmogljivosti v regiji v dosegu iranskega odgovora, če bi prišlo do vojaške agresije.

Evropski parlament je iranskim diplomatom in drugim uradnim predstavnikom Islamske republike Iran prepovedal vstop v vsa svoja poslopja. Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je odločitev utemeljila z besedami, da institucija ne bo več dopuščala neposrednih stikov s predstavniki režima, ki izvaja represijo, mučenje in poboje nad lastnim ljudstvom. Ukrep stopa v veljavo takoj in predstavlja zaostritev diplomatskih odnosov zaradi nasilnega zatiranja protivladnih protestov. Evropska komisija je hkrati obsodila ravnanje teheranskih oblasti in zatiranje mirnih demonstracij označila za popolnoma nesprejemljivo. Tiskovni predstavnik komisije je poudaril, da Evropska unija pripravlja nove, strožje sankcije proti Iranu, o katerih bodo odločali zunanji ministri držav članic. Komisija je ponovno pozvala k takojšnji vzpostavitvi internetnih povezav v državi in prenehanju uporabe sile proti civilistom, ki zahtevajo svobodo. Kljub zaostrovanju sankcij in diplomatski izolaciji so v Bruslju poudarili, da uradna politika Unije ne vključuje prizadevanj za nasilno menjavo režima, temveč podporo iranskemu ljudstvu pri uveljavljanju njihovih osnovnih pravic. Za jutri je sklican izreden sestanek Sveta za politično in varnostno politiko, kjer bodo veleposlaniki držav članic podrobneje določili nadaljnje korake v odnosih z Iranom.

Iranski politični vrh se je odzval na zaostreno retoriko ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki v zadnjem obdobju ponavlja grožnje z vojaškim posredovanjem proti islamski republiki. Iranski zunanji minister Abas Aragči je v ponedeljek poudaril, da si Teheran ne želi vojne, vendar je nanjo v celoti pripravljen, hkrati pa je izrazil odprtost za diplomatska pogajanja. Te izjave prihajajo v času, ko Washington stopnjuje pritisk na režim zaradi domnevnega nadaljevanja jedrskega programa in notranjepolitičnega zatiranja protestov. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je stopnjeval napetost z opozorilom, da bo Iran v primeru ameriškega napada Trumpu zadal nepozabno lekcijo. Ghalibaf je trenutno dogajanje v državi, kjer se krepijo množični protesti, označil za vojno proti teroristom, s čimer je poskušal upravičiti ostre ukrepe varnostnih sil. Kljub napadalni retoriki iranske oblasti puščajo odprta vrata za dialog, kar nakazuje na strateško dvoličnost v pričakovanju morebitnih konkretnih potez Bele hiše. Napetosti med državama so se ponovno razpltele po seriji Trumpovih groženj z uničenjem iranskega jedrskega programa, kar Washington vidi kot rdečo črto. Medtem ko Združene države Amerike preoblikujejo svojo bližnjevzhodno politiko in napovedujejo humanitarno pomoč Gazi, Teheran ostaja pod velikim pritiskom tako zaradi zunanjih groženj kot tudi zaradi notranje nestabilnosti. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja razvoj dogodkov, saj bi morebiten neposreden vojaški spopad povzročil nepredvidljive posledice za celotno regijo.

Reza Pahlavi, sin leta 1979 strmoglavljenega iranskega šaha, je v nedeljo ponovno izrazil svojo pripravljenost na vrnitev v Iran, kjer bi po njegovem prepričanju prevzel vlogo pri vodenju države proti demokratični ureditvi. Pahlavi, ki trenutno prebiva v izgnanstvu v Združenih državah Amerike, se v svojih javnih nastopih pogosto zavzema za končanje trenutnega teokratskega režima in vzpostavitev sekularne demokracije. Napovedi o morebitni vrnitvi nekdanjega prestolonaslednika sovpadajo z razširjenimi protivladnimi protesti, ki pretresajo Iran. V podporo protestnikom, ki se borijo za večje državljanske svoboščine in politične spremembe, so konec tedna potekale številne demonstracije v večjih svetovnih prestolnicah, vključno z Londonom, Parizom in Istanbulom. Demonstranti v tujini so zahtevali mednarodni pritisk na Teheran in izrazili solidarnost z ljudmi na iranskih ulicah. Kljub Pahlavijevim prizadevanjem, da bi se uveljavil kot osrednja osebnost opozicije v izgnanstvu, ostaja vprašanje dejanske ravni podpore, ki jo uživa znotraj same države, nejasno. Iranske oblasti njegove izjave in aktivnosti opozicije v tujini označujejo za nepomembne, medtem ko mednarodni opazovalci poudarjajo zapletenost politične dinamike v regiji in tveganja, ki jih prinaša morebitna sprememba oblasti.

Predsednik Trump je bil obveščen o novih možnostih vojaških udarov v Iranu, medtem ko Pentagon prosi za več časa za pripravo na morebitno vojno. ZDA razmišljajo o nadaljnjih korakih, medtem ko ZN pozivajo k umiritvi razmer. Protesti v Iranu se nadaljujejo, pri čemer naj bi umrlo že več kot 500 protestnikov.

Izraelska vojska je v nedeljo izvedla serijo novih letalskih napadov na tarče na jugu Libanona, pri čemer je bila po podatkih libanonskih oblasti ubita najmanj ena oseba. Izraelske sile so sporočile, da je bil cilj napada v mestu Bint Džbejl domnevni pripadnik gibanja Hezbolah, ki naj bi večkrat kršilo določila sporazuma o prekinitvi ognja. Libanonsko ministrstvo za zdravje je potrdilo, da je izraelsko letalstvo zadelo vozilo, kar je povzročilo smrtno žrtev. Operacija je vključevala tudi napade na infrastrukturo šiitskega gibanja severno od reke Litani, natančneje v skupnosti Kfar Hata, kjer so bili po poročanju lokalnih tiskovnih agencij močno poškodovani stanovanjski objekti. Izraelska vojska je pred tem izdala ukaz za takojšnjo evakuacijo prebivalcev tega območja, saj so ciljali na podzemne vojaške objekte Hezbolaha. Ti povračilni ukrepi so se zvrstili kljub prizadevanjem za ohranitev premirja, ki je stopilo v veljavo novembra lani. Napetosti med Izraelom in Hezbolahom ostajajo visoke, saj obe strani obtožujeta druga drugo kršitev dogovora. Medtem ko libanonska vojska zagotavlja, da je razorožila enote Hezbolaha južno od reke Litani v skladu z mednarodnimi dogovori, Izrael vztraja pri aktivnem uničevanju vojaških zmogljivosti gibanja, ki ga podpira Iran. Zadnji incidenti dodatno ogrožajo krhko stabilnost na mejnem območju, ki ga nadzorujejo mirovne sile Združenih narodov.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Papež Leon XIV. je med nedeljsko molitvijo v Vatikanu pozval k strpnemu dialogu in vzpostavitvi miru v Iranu in Siriji, kjer se razmere zaradi stopnjevanja napetosti in nasilja vztrajno slabšajo. Sveti oče je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem na Bližnjem vzhodu, kjer trajajoči konflikti in protesti proti režimom terjajo številna človeška življenja. Poudaril je nujnost potrpežljivega iskanja rešitev, ki bi preprečile nadaljnje prelivanje krvi. Po navedbah vatikanskih virov je pontifik v svojem nagovoru izpostavil, da so trenutne napetosti v regiji dosegle kritično točko, zlasti po zadnjih nemirih v Iranu, usmerjenih proti tamkajšnjim oblastem. Papež je vernike in mednarodno skupnost pozval, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, za ublažitev napetosti in zasledovanje skupnega dobrega v celotni družbi, saj le mirna pot zagotavlja dolgoročno stabilnost. V svojem sporočilu je Leon XIV. posebej omenil trpljenje prebivalstva v obeh državah, kjer vztrajne nestabilnosti povzročajo humanitarno krizo. Poziv k miru prihaja v času, ko se mednarodna javnost z naraščajočo zaskrbljenostjo odziva na represivne ukrepe in vojaške spopade, ki še naprej destabilizirajo širšo bližnjevzhodno regijo.

V Iranu se nadaljujejo obsežni protivladni protesti, ki so po podatkih nevladnih organizacij zahtevali že več kot 200 življenj med protestniki. Razmere v državi so se zaostrile, ko so na ulice stopile množice ljudi, ki izražajo nezadovoljstvo z aktualnim režimom. Po poročilih s terena so varnostne sile na nemire odgovorile s silo, kar je privedlo do velikega števila žrtev, med ubitimi pa je po uradnih navedbah tudi najmanj 40 pripadnikov policije. Nevladne organizacije razmere opisujejo kot kritične in mednarodno skupnost pozivajo k takojšnjemu ukrepanju. Kljub naraščajočemu številu žrtev se protesti ne umirjajo, temveč se širijo po različnih delih države. Aktivisti opozarjajo na brutalnost varnostnih organov, medtem ko svetovni voditelji prejemajo poročila o domnevnih kršitvah človekovih pravic in prekomerni uporabi sile nad civilisti. Dogajanje v Iranu predstavlja enega največjih izzivov za tamkajšnje oblasti v zadnjih desetletjih. Napetosti v družbi so dosegle vrelišče, mednarodna javnost pa pozorno spremlja razvoj dogodkov, saj bi stopnjevanje nasilja lahko imelo širše posledice za stabilnost v regiji. Trenutno ni znakov, da bi prišlo do sporazumne rešitve ali prekinitve spopadov na ulicah iranskih mest.

Vodja kabineta premierja Netanjahuja, Tzachi Braverman, je bil pridržan in zaslišan zaradi suma kršitve zaupanja in oviranja pravosodja v škandalu BibiLeaks, ki vključuje uhajanje zaupnih dokumentov IDF nemškemu tabloidu. Braverman se je pritožil na 15-dnevno prepoved vstopa v premierjevo pisarno po policijskem zaslišanju. Poleg tega je bila novoimenovanemu izraelskemu veleposlaniku v Združenem kraljestvu prepovedana zapustitev države.

Proti predsedniku ameriške centralne banke (Fed) Jeromeu Powellu je bila uvedena kazenska preiskava, ki se osredotoča na prenovo sedeža Fed v Washingtonu in domnevno napačne izjave o stroških pred kongresom. Powell je javno kritiziral Trumpovo administracijo zaradi spodkopavanja neodvisnosti centralne banke, ker je Fed zavrnil znižanje obrestnih mer v začetku leta.

Donald Trump je opozoril Kubo, da bo ustavil dotok venezuelske nafte in denarja, če ne bo sklenila dogovora, in dodal, da morda ne bo potrebno vojaško posredovanje, saj naj bi režim padel sam od sebe. Kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez je ZDA obtožil kriminalnega hegemonizma. Trump je tudi pohvalil sodelovanje z oblastmi v Venezueli, ki jih vodi vršilka dolžnosti predsednika Delcy Rodriguez, in izrazil pripravljenost na srečanje z njo. V Iranu so medtem potekali obsežni protesti, ki so zahtevali že več sto življenj, Trump pa ne izključuje ameriškega posredovanja. Iran si želi pogajanj.

Videoposnetek prikazuje zamaskirane moške, oborožene s palicami, ki so napadli 67-letnega Basima Saleha Yassina v drevesnici v Deir Sharafu na Zahodnem bregu.

Predsednik Trump je zagrozil z vojaškim posredovanjem, če bo Iran ubil protestnike. Iranski zunanji minister je odgovoril, da Iran ne išče vojne, vendar je pripravljen na obrambo in na pogajanja. Iran je potrdil, da ima odprte komunikacijske kanale z ZDA, prek katerih komunicira s Trumpovimi zaupniki. Republikanski senator Graham je izrazil zaskrbljenost, da se ameriška vojska pripravlja na morebitni napad na Iran.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Donald Trump je nakazal na možno novo intervencijo v tujini, s čimer je sprožil ugibanja o naslednji tarči njegove administracije po napadu na Venezuelo. Medtem se pojavljajo govorice, da ima Steve Bannon skrite motive pri promoviranju Trumpove kandidature za leto 2028.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Teheran je zagrozil, da bo odgovoril na morebitni ameriški napad na Iran z napadom na Izrael in ameriške baze. Izrael naj bi bil v stanju visoke pripravljenosti. Protesti v Iranu se nadaljujejo, pri čemer je po nekaterih poročilih umrlo že več kot 100 ljudi. Donald Trump je dejal, da je pripravljen posredovati.

Južna Afrika je v soboto v Simon's Townu uradno začela obsežne pomorske vojaške vaje z imenom 'Will for Peace 2026', pri katerih sodelujejo mornarice Rusije, Irana in Kitajske ter drugih partnerskih držav. Južnoafriške oblasti so manevre v bližini svoje obale označile za bistven odziv na vse bolj zapleteno varnostno okolje v svetovnem pomorskem prometu. Poveljnik skupnih sil iz Južne Afrike je poudaril, da so vaje ključnega pomena za zagotavljanje varnosti plovnih poti in zaščito pomorskih gospodarskih dejavnosti v regiji. Operacija poteka v času povečanih mednarodnih napetosti, saj so Združene države Amerike le nekaj dni pred začetkom vaj zasegle rusko tankerko pod rusko zastavo, kar je dodatno zaostrilo odnose med svetovnimi velesilami. Kljub kritikam Zahoda so južnoafriški uradniki poudarili, da so vaje nujne za krepitev regionalnega sodelovanja znotraj skupine BRICS in zaščito lastnih strateških interesov v morju. Vojaške dejavnosti naj bi trajale teden dni in vključevale zahtevne scenarije odzivanja na grožnje. Dogodek odraža širšo geopolitično usmeritev Južne Afrike, ki kljub pritiskom zahodnih držav ohranja in krepi vojaške ter diplomatske vezi z Moskvo, Pekingom in Teheranom. Po navedbah uradnih virov v Simon's Townu vaje niso zgolj prikaz moči, temveč praktičen preizkus usklajenosti mornaric pri varovanju kritične infrastrukture na morju, kar v luči globalnih konfliktov postaja vse pomembnejši element nacionalne varnosti sodelujočih držav.

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije je zaradi zaostrenih in nepredvidljivih varnostnih razmer izdalo najvišjo stopnjo opozorila za Iran. Vsem slovenskim državljanom, ki se trenutno nahajajo v tej državi, svetujejo takojšen odhod, preostalim pa odsvetujejo kakršna koli potovanja v to regijo. Ukrep sledi oceni, da so varnostne razmere v Iranu postale resne in nenadzorovane. Po podatkih ministrstva se v Iranu trenutno nahaja manj kot deset slovenskih državljanov. Diplomacija poudarja, da t. i. črno opozorilo pomeni najvišjo stopnjo tveganja, kjer država ne more jamčiti za varnost svojih državljanov ali jim nuditi učinkovite konzularne pomoči v primeru težav. Razmere na terenu ostajajo nestabilne, kar povečuje nevarnost za osebno varnost tujcev. Slovenski organi pozorno spremljajo dogajanje v regiji in usklajujejo svoje dejavnosti s partnerji znotraj Evropske unije. Odločitev za izdajo črnega opozorila odraža splošno povečanje napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer se varnostna slika spreminja iz ure v uro. Državljanom, ki bi kljub opozorilom ostali v državi, svetujejo skrajno previdnost in redno spremljanje uradnih obvestil.

V Iranu so se protivladni protesti razširili že trinajsti zaporedni dan, kar predstavlja eno najresnejših kriz za islamsko republiko v zadnjih letih. Po dosegljivih podatkih je v nemirih umrlo najmanj 45 protestnikov, med katerimi je bilo tudi osem otrok. Nasilje se je stopnjevalo v več mestih po državi, medtem ko varnostne sile poskušajo zadušiti upor z uporabo sile. Glavni povod za nezadovoljstvo prebivalstva so vse slabše gospodarske razmere, ki jih zaznamujejo visoka inflacija, pomanjkanje osnovnih življenjskih dobrin in nenadne podražitve hrane. Te težave so prizadele široke plasti družbe, kar je privedlo do množičnega izražanja nezadovoljstva na ulicah. Protestniki poleg ekonomskih reform zahtevajo tudi večje politične svoboščine in spremembo državne ureditve. Analitiki ocenjujejo, da se iranski režim trenutno spopada z eksistencialno krizo, saj se protesti ne umirjajo kljub ostrim ukrepom oblasti. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, medtem ko se znotraj države povečuje pritisk na vladajočo elito, naj naslovi temeljne vzroke za ljudski gnev, ki so se kopičili več let.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izrazil upanje, da bo Izrael v naslednjih desetih letih postopoma zmanjšal odvisnost od ameriške vojaške pomoči. Poudaril je, da si želi, da Izrael ne bi bil odvisen od tuje vojaške pomoči. Netanjahu je to izjavil v intervjuju za revijo Ekonomist.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Trumpova administracija je menda imela predhodne razprave o morebitnih vojaških napadih na Iran, medtem ko je država soočena z notranjimi nemiri. Trump je izrazil ljubezen do venezuelskega ljudstva teden dni po tem, ko je odobril napad na Venezuelo. Senator Lindsey Graham in drugi podporniki MAGA so Trumpove izjave razumeli kot "signal" za morebitno novo tarčo za spremembo režima.

Iranske oblasti so v poskusu zadušitve vse obsežnejših protivladnih protestov uvedle skoraj popolno blokado dostopa do svetovnega spleta v celotni državi. Namen te drastične poteze je preprečiti organizacijo novih demonstracij in omejiti širjenje informacij o dogajanju v državi, kar neodvisnim opazovalcem onemogoča verifikacijo dogajanja na terenu. Kljub prizadevanjem režima, da bi osamil protestnike, se ti zatekajo k alternativnim metodam komuniciranja, vključno s satelitskimi sistemi Starlink in tujimi televizijskimi postajami, kot sta Iran International in Manoto. Protestno gibanje, ki državo pretresa že skoraj dva tedna, predstavlja enega največjih izzivov za stabilnost tamkajšnjega režima v zadnjih letih. Poročila iz notranjosti države kažejo, da so oblasti močno zaskrbljene zaradi vztrajnosti in številčnosti udeležencev, zato so se odločile za tvegan ukrep informacijske osamitve. Blokada spleta ne vpliva le na koordinacijo protestov, temveč hromi tudi vsakodnevno gospodarstvo in komunikacijo civilnega prebivalstva s svetom. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj omejevanje svobode govora in dostopa do informacij pogosto napoveduje stopnjevanje nasilja nad civilisti. Predstavniki protestnih gibanj so v izjavah poudarili, da njihova sporočila ne bodo utihnila in da bodo našli poti za obveščanje svetovne javnosti o dejanskem stanju v Iranu, ne glede na tehnične ovire, ki jih postavlja vlada v Teheranu.

Južna Afrika je branila enotedenske pomorske vaje z Rusijo, Iranom in Kitajsko ter drugimi državami kot »bistvene« za zaščito »pomorskih gospodarskih dejavnosti«. Vaje so se začele le nekaj dni po tem, ko so Združene države zasegle rusko naftno cisterno v severnem Atlantiku.

Po vojaški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura, so se pojavila poročila, da ZDA načrtujejo morebitno vojaško posredovanje v Iranu. Predsednik Trump je javno izjavil, da so ZDA pripravljene pomagati Irancem, ki si prizadevajo za svobodo, medtem ko v Iranu potekajo obsežni protivladni protesti. Trump je opozoril Iran pred uporabo sile proti protestnikom in nakazal, da bi ZDA lahko odgovorile na morebitno nasilje iranskih oblasti.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Med protesti v Iranu je po navedbah iranskih oblasti umrlo 11 ljudi. Iranski svet za informacijsko tehnologijo je Združene države Amerike obtožil, da vodijo proteste. Sekretar iranskega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je izjavil, da protestniki želijo sprožiti državljansko vojno in tuje vmešavanje. Poročajo tudi o pogromih in ubojih pripadnikov varnostnih sil v Teheranu.

Donald Trump je ponovno zagrozil Iranu z »zelo hudim udarcem«, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti. Trump se je pohvalil, da je Rusija umaknila svoje vojne ladje med zasegom ruskega tankerja v severnem Atlantiku, a je Moskva to zanikala. Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

V Iranu so izbruhnili siloviti protivladni protesti, v katerih je po navedbah lokalnih virov življenje izgubilo najmanj 45 ljudi. Demonstracije, ki so se začele 28. decembra v Teheranu zaradi visokih življenjskih stroškov, so se hitro razširile po državi in prerasle v splošni upor proti režimu. Protestniki so v več mestih zažigali vladna poslopja in policijska vozila, medtem ko so oblasti odgovorile s skoraj popolno prekinitvijo spletnih komunikacij in električne energije. Napetosti so dosegle vrhunec z gesli proti verskemu vodstvu, pri čemer so množice vzklikale pozive k padcu diktature. Iranske varnostne sile so na ulicah uporabile silo, da bi zatrle nemire, kar je sprožilo mednarodne odzive. Ameriški predsednik Donald Trump je iranske oblasti ostro opozoril pred nadaljnjim nasiljem nad lastnim ljudstvom. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se nakazovale že v začetku januarja 2026, ko je policija s solzivcem razganjala protestnike na teheranskem bazarju. Trenutni val nasilja in informacijska blokada kažeta na resno destabilizacijo notranjepolitičnega stanja v državi, ki se sooča z globoko gospodarsko krizo in nezadovoljstvom prebivalstva.

Strokovnjaki so izjavili, da je nedavni primer smrti v Minneapolisu posledica odločitve Vrhovnega sodišča. Republikanci se bojijo, da bo Trumpovo obnašanje ogrozilo večino v senatu, zlasti zaradi napadov na republikanske senatorje. Trump je bil posmehovan, ker je javno prebral zasebno sporočilo, William Kristol pa ga je označil za 'norega kralja'. Medtem je močna konservativna skupina umaknila podporo republikancem, ki so se pri glasovanju o zdravstveni oskrbi postavili na stran demokratov.

Iranski zunanji minister Abbas Araqchi je med obiskom v Libanonu izjavil, da si Iran ne želi vojne, vendar je nanjo v celoti pripravljen, hkrati pa dopušča možnost smiselnih pogajanj z Združenimi državami Amerike. Araqchi je poudaril, da bi se pogovori lahko začeli le na podlagi vzajemnega spoštovanja in skupnih interesov, kar po njegovih besedah izključuje politiko diktiranja pogojev s strani Washingtona. Po navedbah iranskega ministra so pretekli poskusi Izraela in ZDA, da bi napadli Iran, doživeli strateški neuspeh. Minister je v Bejrutu pojasnil, da je Iran pripravljen na kakršen koli razvoj dogodkov v regiji. Izpostavil je razliko med pogajanji in sprejemanjem tujih diktatov ter poudaril, da bodo diplomatska prizadevanja mogoča le, ko bodo Združene države Amerike priznale suverenost in interese Teherana. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer Iran utrjuje svojo diplomatsko in vojaško držo. Besede zunanjega ministra odražajo uradno stališče Teherana, ki želi s kombinacijo vojaške pripravljenosti in diplomatske odprtosti zmanjšati pritisk mednarodne skupnosti. Araqchi je ponovil, da iranska strategija temelji na odvračanju, a da vrata za diplomacijo ostajajo odprta, če so izpolnjeni kriteriji enakopravnega obravnavanja obeh strani v procesu.

V Iranu so se v sredo že enajsti zaporedni dan nadaljevali množični protivladni protesti, ki so se razširili v 111 mest po vsej državi. Nemiri, ki so prvotno izbruhnili konec decembra zaradi kritičnih gospodarskih razmer, so se stopnjevali v nasilne spopade z varnostnimi silami. Po navedbah iranske tiskovne agencije Fars sta bila v zadnjih spopadih ubita dva policista, medtem ko se država bori s skoraj 50-odstotno inflacijo in hiperinflacijo, ki je močno oškodovala življenjski standard prebivalstva. Stopnjevanje napetosti je neposredna posledica dolgotrajnega nezadovoljstva nad ravnanjem oblasti in nezmožnosti zajezitve gospodarskega propada. Protestniki so na ulicah Teherana in drugih večjih mest naleteli na oster odpor varnostnih organov. Poročila s terena nakazujejo na vsesplošno vrenje, saj so se demonstracije iz prvotnih podeželskih žarišč v zadnjih dneh z vso silovitostjo vrnile v prestolnico. Sodeč po dostopnih informacijah so se protesti iz gospodarskih zahtev prelevili v širše politično gibanje proti trenutnemu režimu. Razmere ostajajo izredno napete, saj nobena od vpletenih strani ne kaže pripravljenosti na popuščanje. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, medtem ko iranske oblasti s silo poskušajo ponovno vzpostaviti nadzor nad javnim redom.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Turško veleposlaništvo v Teheranu je demantiralo nedavne navedbe na družbenih omrežjih, da Ankara načrtuje ali izvaja evakuacijo svojih državljanov iz Irana. Kot poročajo lokalni mediji in tiskovna agencija ISNA, so se v javnosti pojavile dezinformacije o domnevnem umiku turških državljanov iz večjih iranskih mest, kar pa so uradni diplomatski viri označili za neresnično. Turško veleposlaništvo je po preverjanju potrdilo, da takšnih ukrepov niso sprejeli. Novica o domnevni evakuaciji se je hitro razširila v luči povečanih regionalnih napetosti, vendar turška stran poudarja, da njihovo diplomatsko predstavništvo in državljani ostajajo v državi. Gre za klasičen primer dezinformacij, ki so se pojavile v digitalnem prostoru in zahtevale uradni odziv diplomatskih predstavništev za pomiritev javnosti. Zaenkrat ni nobenih uradnih navodil turškim državljanom, naj zapustijo Iran. Službe za odnose z javnostmi pri veleposlaništvu so še dodatno pojasnile, da se dejavnosti turških državljanov v Iranu nadaljujejo brez motenj. Poudarili so, da je treba informacije o varnostnih ukrepih spremljati zgolj prek uradnih državnih kanalov in ne prek nepreverjenih objav na socialnih omrežjih, ki bi lahko povzročile nepotrebno paniko med prebivalci obeh držav.