Neodvisna mednarodna misija Združenih narodov za ugotavljanje dejstev je iranske oblasti pozvala k takojšnji vzpostavitvi dostopa do svetovnega spleta in končanju nasilnega zatiranja vsesplošnih protivladnih protestov, ki so vstopili v tretji teden. Misija je v uradni izjavi izrazila globoko zaskrbljenost zaradi poročil, po katerih so varnostne sile prejele ukaze za stopnjevanje povračilnih ukrepov proti protestnikom. Mednarodni strokovnjaki opozarjajo, da gre za sistemsko kršenje človekovih pravic v državi. Blokada spleta po mnenju preiskovalcev onemogoča pretok informacij in prikriva dejanski obseg nasilja, ki se dogaja na ulicah več kot 100 mest. Prizadevanja misije podpirajo prizadevanja mednarodne skupnosti, ki zahteva večjo transparentnost pri ravnanju iranskih varnostnih sil in zaščito civilnega prebivalstva. Razmere v državi so se zaostrile po tem, ko so se prvotni ekonomski nemiri prevesili v odkrito nasprotovanje teokratski ureditvi republike. Iran se po navedbah Združenih narodov spopada z eno največjih kriz v zadnjih letih, pri čemer so oblasti uporabile drastične ukrepe za utišanje opozicije. Poziv misije poudarja nujnost spoštovanja pravice do mirnega zbiranja in svobode izražanja, ki so v zadnjih dneh močno okrnjene. Svetovni voditelji medtem pozorno spremljajo razvoj dogodkov in morebitne nadaljnje sankcije proti Teheranu.

Več tisoč ljudi se je v Londonu, Parizu in Carigradu zbralo na solidarnostnih shodih v podporo protestnikom v Iranu, ki se od konca lanskega decembra spopadajo z nasilnim zatiranjem s strani državnih varnostnih sil. V Londonu so se demonstracije pričele pred iranskim veleposlaništvom in se kasneje preselile pred rezidenco britanskega predsednika vlade na Downing Streetu, kjer so zbrani izražali nasprotovanje islamski republiki. Protestno gibanje, ki so ga 28. decembra v Teheranu sprožili trgovci zaradi visokih življenjskih stroškov in padca vrednosti domače valute, se je hitro razširilo v številna druga mesta po državi. Demonstranti zdaj odkrito pozivajo h koncu političnega sistema, ki je bil v Iranu vzpostavljen po revoluciji leta 1979, ter zahtevajo korenite družbene in politične spremembe. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj so iranske oblasti na nemire odgovorile s silo, kar je povzročilo žrtve med civilisti. Shodi v evropskih prestolnicah služijo kot sredstvo za osveščanje o kršitvah človekovih pravic in kot oblika pritiska na zahodne vlade, da zavzamejo ostrejše stališče do dejanj teheranskega režima.

Iranski teokratski režim je v četrtek zvečer prekinil vse internetne in telefonske povezave ter s tem 85 milijonov prebivalcev odrezal od preostalega sveta. Drastična poteza oblasti sledi stopnjevanju vsesplošnih protestov, ki so se sprva začeli zaradi gospodarske krize in strmoglavega padca vrednosti nacionalne valute, a so se hitro sprevrgli v upor proti državni ureditvi. Z blokado komunikacij želi vlada v Teheranu preprečiti deljenje posnetkov demonstracij in omejiti organizacijo novih zbiranj na ulicah. Motnje v delovanju omrežij so tokrat prizadele tudi satelitski sistem Starlink, ki so ga protestniki v preteklosti uporabljali za obhajanje cenzure. Iranske službe naj bi namerno motile signale GPS, ki jih sprejemniki Starlink potrebujejo za vzpostavitev povezave z nizkoorbitalnimi sateliti. Zaradi informacijskega mrka so v tujini živeči Iranci ostali brez kakršnega koli stika s svojimi sorodniki v domovini, kar povzroča precejšen preplah v diaspori. Sistematično onemogočanje komunikacij odraža ustaljen vzorec delovanja iranskih oblasti v kriznih razmerah. Podobne metode so bile uporabljene že med preteklimi nemiri, vendar najnovejše poročila nakazujejo na eno najobsežnejših prekinitev povezav do zdaj. Mednarodni opazovalci opozarjajo, da informacijska blokada pogosto služi kot predpriprava na ostrejše ukrepanje varnostnih sil proti civilnemu prebivalstvu.

Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je v televizijskem nagovoru opozoril, da bodo varnostne sile in pravosodje najostreje ukrepali proti vsem posameznikom, ki so vpleteni v oboroženo nasilje in organizirane napade na državo. Po Laridžanijevih besedah so nemiri povezani s tujimi akterji, ki naj bi spodbujali destabilizacijo iranskega naroda. Varnostne sile so prejele navodila za odločno posredovanje proti tistim, ki izvajajo organizirane napade pod tujim vplivom. Napetosti v državi se stopnjujejo v času gospodarskih težav, ki so botrovale novim valom demonstracij. Iransko vodstvo vztraja pri stališču, da protesti niso le odraz notranjega nezadovoljstva, temveč so orodje tujih sil za spodkopavanje režima. To opozorilo prihaja v kritičnem obdobju, ko se Iran sooča z zunanjimi pritiski glede svojega jedrskega programa in regionalne politike. Dogajanje v Teheranu odražajo širšo nestabilnost v regiji, kjer se prepletajo interesi zahodnih držav in regionalnih tekmecev. Iranske oblasti so poudarile, da bodo uporabile vsa razpoložljiva sredstva za ohranitev javnega reda in miru, pri čemer ne izključujejo uporabe sile proti oboroženim skupinam, ki naj bi delovale v imenu tujih interesov.

V Iranu so ponovno izbruhnili množični protesti proti islamski republiki, ki predstavljajo enega najresnejših izzivov za teokratske oblasti po letu 1979. Protestniki so v večjih mestih izrazili nezadovoljstvo z režimom, njihovo delovanje pa je dodatno spodbudil Reza Pahlavi, v Združenih državah Amerike živeči sin odstavljenega iranskega šaha. Pahlavi je državljane pozval, naj načrtno zavzamejo in zadržijo mestna središča, s čimer bi stopnjevali pritisk na vladajoče strukture. Demonstracije, ki trajajo že dva tedna, so zajele ključne urbane točke po vsej državi. Kljub ostrim odzivom varnostnih sil in poskusom zatiranja upora so protestniki ohranili visoko stopnjo mobilizacije. Pahlavi v svojih nagovorih poudarja pomen strateškega prevzema nadzora nad infrastrukturo, kar bi po njegovem mnenju lahko vodilo do dokončnega padca trenutnega političnega sistema. Iranske oblasti se na dogajanje odzivajo s represivnimi ukrepi, vendar se zdi, da je tokratni val nezadovoljstva močnejši od prejšnjih. Trenutno stanje v državi ostaja izjemno napeto, saj nobena od strani ne kaže pripravljenosti na popuščanje. Mednarodna skupnost pozorno spremlja razvoj dogodkov, saj bi destabilizacija Irana lahko močno vplivala na regionalno varnost in svetovne energetske trge.

Iranski protestniki so se v soboto zvečer zoperstavili smrtonosnemu zatiranju vladnih sil in kljub poročilom o stotinah ubitih ali ranjenih v zadnjih treh dneh nadaljevali z uličnimi shodi. Preverjeni videoposnetki in izjave prič kažejo, da so varnostne sile okrepile svoj odziv na proteste, ki so se razširili v več kot 100 mest in vseh provincah v državi. Razmere so se zaostrile po večdnevnem nasilju, v katerem je bilo po dostopnih informacijah pridržanih veliko število ljudi. Iransko vodstvo je sočasno z notranjimi nemiri izdalo opozorilo Združenim državam Amerike, da se bo na morebiten ameriški napad odzvalo z maščovanjem. Grožnja prihaja v času, ko se teokratski režim spopada z enim največjih izzivov svoji avtoriteti v zadnjih letih, medtem ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja stopnjevanje represije. Varnostne sile so po nekaterih poročilih uporabile strelno orožje za razganjanje množic, kar je povzročilo visoko število žrtev. Napetosti v državi so posledica dolgotrajnega nezadovoljstva prebivalstva, ki se je sprva začelo zaradi gospodarskih težav, a hitro preraslo v politično gibanje proti celotnemu državnemu vrhu. Medtem ko oblasti poskušajo omejiti pretok informacij s prekinitvami spletnih povezav, uporništvo ne kaže znakov pojenjanja. Mednarodni opazovalci opozarjajo na nevarnost nadaljnje eskalacije tako na notranjepolitičnem kot na širšem regionalnem področju.

Iranska vlada je razglasila tridnevno državno žalovanje za žrtvami nedavnih nemirov. Kot razlog za žalovanje so navedli odpor proti Združenim državam Amerike in sionističnemu režimu. Napovedali so tudi, da bodo v ponedeljek organizirali shod nacionalnega odpora.

Iranski politični sistem, ki ga vodijo verski voditelji, se je soočil z enim najresnejših izzivov od revolucije leta 1979, vendar po navedbah analitikov ostaja stabilen. Čeprav so se protivladni protesti po vsej državi okrepili in postali neposredna grožnja notranjemu miru, režim kljub rastočemu nezadovoljstvu prebivalstva še naprej obvladuje vzvode oblasti. Notranja trenja dopolnjujejo zaostrene gospodarske razmere, ki so posledica dolgoletnih sankcij. Na mednarodnem prizorišču se Iran spopada s povečanim pritiskom administracije ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Washington je po posredovanju v Venezueli okrepil retoriko in ukrepe proti Teheranu, kar je sprožilo ugibanja o možnosti podobnega scenarija v Iranu. Kljub temu strokovnjaki ocenjujejo, da so razmere v Iranu specifične in da je neposredna primerjava z venezuelsko krizo, ki bi vodila do hitre menjave oblasti, malo verjetna. Stabilnost režima molov ostaja ključna točka bližnjevzhodne politike, saj Teheran ohranja svojo vlogo regionalne sile kljub poskusom mednarodne izolacije. Odpornost sistema pripisujejo močnemu varnostnemu aparatu in pomanjkanju enotne opozicije, ki bi lahko resneje ogrozila trenutno strukturo vodenja države. Prihodnji razvoj dogodkov bo v veliki meri odvisen od nadaljnjih potez Združenih držav Amerike in sposobnosti režima, da umiri notranje socialne nemire.

Ameriški predsednik Donald Trump je po poročanju televizije CNN izključil možnost napotitve ameriških kopenskih sil na ozemlje Irana. Odločitev je bila sprejeta v okviru priprav načrtov za morebitno vojaško posredovanje, pri čemer so viri iz Bele hiše potrdili, da polnoštevilna invazija ni med obravnavanimi možnostmi. Predsednik naj bi se osredotočal na alternativne načrte za stabilizacijo razmer in odzivanje na trenutne napetosti v regiji. V torek se bo Trump sestal s člani Sveta za nacionalno varnost, kjer bodo podrobneje razpravljali o prihodnjih ukrepih proti Teheranu. Na srečanju bodo preučili več možnosti za odziv na dogajanje v Iranu, vključno z načini za obravnavo notranjih protestov, ki pretresajo državo. Bela hiša s tem sporoča, da kljub stopnjevanju retorike ne načrtuje dolgotrajnega kopenskega konflikta, ki bi zahteval obsežno prisotnost ameriških vojakov. Ta poteza prihaja v času povečanih napetosti po preteklih zračnih napadih in medsebojnih grožnjah med državama. Čeprav Trump ohranja oster ton do iranskega jedrskega programa in regionalne politike, ostaja prednostna naloga uporaba omejene vojaške moči ali diplomatskih pritiskov namesto neposredne okupacije ozemlja. Razprava v Svetu za nacionalno varnost bo ključna za določitev ravnovesja med vojaškim odvračanjem in izogibanjem novi veliki vojni na Bližnjem vzhodu.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v nedeljo, 11. januarja 2026, izjavil, da Izrael pozorno spremlja zaostrovanje protivladnih protestov v Iranu. Na seji kabineta je poudaril, da ves svet občuduje pogum iranskih državljanov, ki se borijo za svobodo po vsej državi. Netanjahu je ob tem izrazil upanje, da se bo iransko ljudstvo kmalu osvobodilo režima, ki ga je označil za tiranijo. Istočasno z dogajanjem v Iranu izraelska vojska pripravlja nove vojaške operacije v Libanonu. Po poročanju virov blizu izraelske vlade so priprave na napade na infrastrukturo militantnega gibanja Hezbolah v polnem teku. Izrael s temi ukrepi odgovarja na grožnje Hezbolaha in krepi svojo varnostno navzočnost ob severni meji, kar dodatno stopnjuje regionalne napetosti. Dogajanje v Iranu in Libanonu je tesno povezano s širšo krizo na Bližnjem vzhodu, ki traja že od leta 2025. Medtem ko se v Iranu širijo nemiri, Izrael strateško izkorišča trenutek za oslabitev iranskih zaveznikov v regiji, predvsem Hezbolaha, hkrati pa ohranja pritisk na Hamas v Gazi. Razmere ostajajo nepredvidljive, saj se diplomatska prizadevanja soočajo z nenehnimi grožnjami z vojaškim posredovanjem.

Ameriški predsednik Donald Trump po navedbah uradnih virov intenzivno preučuje različne vojaške možnosti za posredovanje v Iranu, kjer so oblasti nasilno zatrle množične proteste. Trump naj bi razmišljal o izpolnitvi svojih nedavnih groženj z napadi na iranski režim, če bi ta proti civilnemu prebivalstvu uporabil smrtonosno silo. Po poročanju ameriških medijev so predsedniku v zadnjih dneh predstavili več načrtov za morebitne zračne udare, ki bi bili neposreden odgovor na poročila o številnih smrtnih žrtvah med demonstranti. Na napovedi iz Washingtona se je že odzval predsednik iranskega parlamenta Mohamed Baker Kalibaf, ki je opozoril, da bo Teheran na vsako ameriško agresijo odgovoril s povračilnimi ukrepi. Kalibaf je v nagovoru poslancem poudaril, da bi morebitni ameriški napadi sprožili iranske udare na Izrael in ameriška vojaška oporišča v regiji. Iranski vrh ponovno zavrača tuje vmešavanje v notranje zadeve države in poudarja pripravljenost na obrambo suverenosti. Napetosti med državama so se stopnjevale že v preteklih mesecih, ko so Združene države Amerike podprle izraelske zahteve po strožji politiki do iranskega balističnega in jedrskega programa. Trenutna kriza v Iranu, ki jo zaznamujejo nestabilne razmere na ulicah in naraščajoč mednarodni pritisk, postavlja regijo na rob novega širšega konflikta. Washington kljub vojaškim pripravam še ni sprejel dokončne odločitve o uporabi sile, vendar poudarja, da so na mizi vse možnosti.

Izrael je v stanju visoke pripravljenosti zaradi možnosti ameriškega posredovanja v Iranu. Ameriški veleposlanik v Izraelu, Michael Huckabee, je ponovil, da bi padec iranskega režima pomenil konec podpore Hamasu, Hezbolahu in Hutijem. Hkrati je prišlo do izraelskih napadov na območje Gaze, kjer so bili ubiti trije Palestinci.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Papež Leon XIV. je med nedeljsko molitvijo v Vatikanu pozval k strpnemu dialogu in vzpostavitvi miru v Iranu in Siriji, kjer se razmere zaradi stopnjevanja napetosti in nasilja vztrajno slabšajo. Sveti oče je izrazil globoko zaskrbljenost nad dogajanjem na Bližnjem vzhodu, kjer trajajoči konflikti in protesti proti režimom terjajo številna človeška življenja. Poudaril je nujnost potrpežljivega iskanja rešitev, ki bi preprečile nadaljnje prelivanje krvi. Po navedbah vatikanskih virov je pontifik v svojem nagovoru izpostavil, da so trenutne napetosti v regiji dosegle kritično točko, zlasti po zadnjih nemirih v Iranu, usmerjenih proti tamkajšnjim oblastem. Papež je vernike in mednarodno skupnost pozval, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, za ublažitev napetosti in zasledovanje skupnega dobrega v celotni družbi, saj le mirna pot zagotavlja dolgoročno stabilnost. V svojem sporočilu je Leon XIV. posebej omenil trpljenje prebivalstva v obeh državah, kjer vztrajne nestabilnosti povzročajo humanitarno krizo. Poziv k miru prihaja v času, ko se mednarodna javnost z naraščajočo zaskrbljenostjo odziva na represivne ukrepe in vojaške spopade, ki še naprej destabilizirajo širšo bližnjevzhodno regijo.

V Iranu se nadaljujejo obsežni protivladni protesti, ki so po podatkih nevladnih organizacij zahtevali že več kot 200 življenj med protestniki. Razmere v državi so se zaostrile, ko so na ulice stopile množice ljudi, ki izražajo nezadovoljstvo z aktualnim režimom. Po poročilih s terena so varnostne sile na nemire odgovorile s silo, kar je privedlo do velikega števila žrtev, med ubitimi pa je po uradnih navedbah tudi najmanj 40 pripadnikov policije. Nevladne organizacije razmere opisujejo kot kritične in mednarodno skupnost pozivajo k takojšnjemu ukrepanju. Kljub naraščajočemu številu žrtev se protesti ne umirjajo, temveč se širijo po različnih delih države. Aktivisti opozarjajo na brutalnost varnostnih organov, medtem ko svetovni voditelji prejemajo poročila o domnevnih kršitvah človekovih pravic in prekomerni uporabi sile nad civilisti. Dogajanje v Iranu predstavlja enega največjih izzivov za tamkajšnje oblasti v zadnjih desetletjih. Napetosti v družbi so dosegle vrelišče, mednarodna javnost pa pozorno spremlja razvoj dogodkov, saj bi stopnjevanje nasilja lahko imelo širše posledice za stabilnost v regiji. Trenutno ni znakov, da bi prišlo do sporazumne rešitve ali prekinitve spopadov na ulicah iranskih mest.

Cene surove nafte so se ob koncu tedna zvišale za več kot dva odstotka, saj so se vlagatelji odzvali na povečana tveganja pri dobavi, ki izvirajo iz stopnjevanja protestov v Iranu in ruskih napadov v Ukrajini. Terminske pogodbe za nafto brent so se podražile za 1,35 dolarja na 63,34 dolarja za sod, medtem ko je zahodnoteksaška lahka nafta (WTI) dosegla vrednost 59,12 dolarja za sod. Trg je močno občutljiv na nemire v Iranu, ki je ključni proizvajalec nafte, saj bi dolgotrajnejša nestabilnost lahko resno ogrozila izvoz iz regije. Poleg bližnjevzhodnih napetosti na rast cen vpliva tudi zaostrovanje konfliktov v Ukrajini, kjer stopnjevanje ruskih zračnih napadov povečuje negotovost glede energetske infrastrukture in logističnih poti. Vlagatelji so pozornost namenili tudi morebitnim novim dogovorom glede venezuelske nafte, ki bi lahko v prihodnosti vplivali na globalno ravnovesje ponudbe. Kljub možnosti za nove sporazume v Južni Ameriki trenutno prevladuje strah pred motnjami v oskrbi, kar ohranja pritisk na rast cen. Analitiki opozarjajo, da bi lahko nadaljnje zaostrovanje sankcij proti energetskemu sektorju ali fizične poškodbe naftnih objektov povzročile še večja nihanja na svetovnih borzah. Odziv trga odraža splošno prepričanje, da so trenutne zaloge ranljive na nenadne geopolitične premike. Slovenski potrošniki lahko zaradi teh gibanj na svetovnih trgih v prihodnjem obdobju pričakujejo spremembe maloprodajnih cen pogonskih goriv na bencinskih servisih.

Videoposnetek prikazuje zamaskirane moške, oborožene s palicami, ki so napadli 67-letnega Basima Saleha Yassina v drevesnici v Deir Sharafu na Zahodnem bregu.

Po poročanju neprofitnih organizacij je bilo v Iranu ubitih najmanj 538 ljudi, več kot 10.000 pa aretiranih, medtem ko so iranske oblasti opozorile ZDA pred morebitnim posredovanjem. Trump je resno razmišljal o vojaškem posredovanju, vendar možnost vstopa kopenskih sil ni bila obravnavana. Iranske oblasti so ZDA opozorile, da bo v primeru ameriške intervencije prišlo do povračilnih ukrepov.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Donald Trump je nakazal na možno novo intervencijo v tujini, s čimer je sprožil ugibanja o naslednji tarči njegove administracije po napadu na Venezuelo. Medtem se pojavljajo govorice, da ima Steve Bannon skrite motive pri promoviranju Trumpove kandidature za leto 2028.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Teheran je zagrozil, da bo odgovoril na morebitni ameriški napad na Iran z napadom na Izrael in ameriške baze. Izrael naj bi bil v stanju visoke pripravljenosti. Protesti v Iranu se nadaljujejo, pri čemer je po nekaterih poročilih umrlo že več kot 100 ljudi. Donald Trump je dejal, da je pripravljen posredovati.

Južna Afrika je v soboto v Simon's Townu uradno začela obsežne pomorske vojaške vaje z imenom 'Will for Peace 2026', pri katerih sodelujejo mornarice Rusije, Irana in Kitajske ter drugih partnerskih držav. Južnoafriške oblasti so manevre v bližini svoje obale označile za bistven odziv na vse bolj zapleteno varnostno okolje v svetovnem pomorskem prometu. Poveljnik skupnih sil iz Južne Afrike je poudaril, da so vaje ključnega pomena za zagotavljanje varnosti plovnih poti in zaščito pomorskih gospodarskih dejavnosti v regiji. Operacija poteka v času povečanih mednarodnih napetosti, saj so Združene države Amerike le nekaj dni pred začetkom vaj zasegle rusko tankerko pod rusko zastavo, kar je dodatno zaostrilo odnose med svetovnimi velesilami. Kljub kritikam Zahoda so južnoafriški uradniki poudarili, da so vaje nujne za krepitev regionalnega sodelovanja znotraj skupine BRICS in zaščito lastnih strateških interesov v morju. Vojaške dejavnosti naj bi trajale teden dni in vključevale zahtevne scenarije odzivanja na grožnje. Dogodek odraža širšo geopolitično usmeritev Južne Afrike, ki kljub pritiskom zahodnih držav ohranja in krepi vojaške ter diplomatske vezi z Moskvo, Pekingom in Teheranom. Po navedbah uradnih virov v Simon's Townu vaje niso zgolj prikaz moči, temveč praktičen preizkus usklajenosti mornaric pri varovanju kritične infrastrukture na morju, kar v luči globalnih konfliktov postaja vse pomembnejši element nacionalne varnosti sodelujočih držav.

V Iranu so se protivladni protesti razširili že trinajsti zaporedni dan, kar predstavlja eno najresnejših kriz za islamsko republiko v zadnjih letih. Po dosegljivih podatkih je v nemirih umrlo najmanj 45 protestnikov, med katerimi je bilo tudi osem otrok. Nasilje se je stopnjevalo v več mestih po državi, medtem ko varnostne sile poskušajo zadušiti upor z uporabo sile. Glavni povod za nezadovoljstvo prebivalstva so vse slabše gospodarske razmere, ki jih zaznamujejo visoka inflacija, pomanjkanje osnovnih življenjskih dobrin in nenadne podražitve hrane. Te težave so prizadele široke plasti družbe, kar je privedlo do množičnega izražanja nezadovoljstva na ulicah. Protestniki poleg ekonomskih reform zahtevajo tudi večje politične svoboščine in spremembo državne ureditve. Analitiki ocenjujejo, da se iranski režim trenutno spopada z eksistencialno krizo, saj se protesti ne umirjajo kljub ostrim ukrepom oblasti. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, medtem ko se znotraj države povečuje pritisk na vladajočo elito, naj naslovi temeljne vzroke za ljudski gnev, ki so se kopičili več let.

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije je zaradi zaostrenih in nepredvidljivih varnostnih razmer izdalo najvišjo stopnjo opozorila za Iran. Vsem slovenskim državljanom, ki se trenutno nahajajo v tej državi, svetujejo takojšen odhod, preostalim pa odsvetujejo kakršna koli potovanja v to regijo. Ukrep sledi oceni, da so varnostne razmere v Iranu postale resne in nenadzorovane. Po podatkih ministrstva se v Iranu trenutno nahaja manj kot deset slovenskih državljanov. Diplomacija poudarja, da t. i. črno opozorilo pomeni najvišjo stopnjo tveganja, kjer država ne more jamčiti za varnost svojih državljanov ali jim nuditi učinkovite konzularne pomoči v primeru težav. Razmere na terenu ostajajo nestabilne, kar povečuje nevarnost za osebno varnost tujcev. Slovenski organi pozorno spremljajo dogajanje v regiji in usklajujejo svoje dejavnosti s partnerji znotraj Evropske unije. Odločitev za izdajo črnega opozorila odraža splošno povečanje napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer se varnostna slika spreminja iz ure v uro. Državljanom, ki bi kljub opozorilom ostali v državi, svetujejo skrajno previdnost in redno spremljanje uradnih obvestil.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izrazil upanje, da bo Izrael v naslednjih desetih letih postopoma zmanjšal odvisnost od ameriške vojaške pomoči. Poudaril je, da si želi, da Izrael ne bi bil odvisen od tuje vojaške pomoči. Netanjahu je to izjavil v intervjuju za revijo Ekonomist.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Trumpova administracija je menda imela predhodne razprave o morebitnih vojaških napadih na Iran, medtem ko je država soočena z notranjimi nemiri. Trump je izrazil ljubezen do venezuelskega ljudstva teden dni po tem, ko je odobril napad na Venezuelo. Senator Lindsey Graham in drugi podporniki MAGA so Trumpove izjave razumeli kot "signal" za morebitno novo tarčo za spremembo režima.

Iranske oblasti so v poskusu zadušitve vse obsežnejših protivladnih protestov uvedle skoraj popolno blokado dostopa do svetovnega spleta v celotni državi. Namen te drastične poteze je preprečiti organizacijo novih demonstracij in omejiti širjenje informacij o dogajanju v državi, kar neodvisnim opazovalcem onemogoča verifikacijo dogajanja na terenu. Kljub prizadevanjem režima, da bi osamil protestnike, se ti zatekajo k alternativnim metodam komuniciranja, vključno s satelitskimi sistemi Starlink in tujimi televizijskimi postajami, kot sta Iran International in Manoto. Protestno gibanje, ki državo pretresa že skoraj dva tedna, predstavlja enega največjih izzivov za stabilnost tamkajšnjega režima v zadnjih letih. Poročila iz notranjosti države kažejo, da so oblasti močno zaskrbljene zaradi vztrajnosti in številčnosti udeležencev, zato so se odločile za tvegan ukrep informacijske osamitve. Blokada spleta ne vpliva le na koordinacijo protestov, temveč hromi tudi vsakodnevno gospodarstvo in komunikacijo civilnega prebivalstva s svetom. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj omejevanje svobode govora in dostopa do informacij pogosto napoveduje stopnjevanje nasilja nad civilisti. Predstavniki protestnih gibanj so v izjavah poudarili, da njihova sporočila ne bodo utihnila in da bodo našli poti za obveščanje svetovne javnosti o dejanskem stanju v Iranu, ne glede na tehnične ovire, ki jih postavlja vlada v Teheranu.

Južna Afrika je branila enotedenske pomorske vaje z Rusijo, Iranom in Kitajsko ter drugimi državami kot »bistvene« za zaščito »pomorskih gospodarskih dejavnosti«. Vaje so se začele le nekaj dni po tem, ko so Združene države zasegle rusko naftno cisterno v severnem Atlantiku.

Po vojaški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura, so se pojavila poročila, da ZDA načrtujejo morebitno vojaško posredovanje v Iranu. Predsednik Trump je javno izjavil, da so ZDA pripravljene pomagati Irancem, ki si prizadevajo za svobodo, medtem ko v Iranu potekajo obsežni protivladni protesti. Trump je opozoril Iran pred uporabo sile proti protestnikom in nakazal, da bi ZDA lahko odgovorile na morebitno nasilje iranskih oblasti.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Med protesti v Iranu je po navedbah iranskih oblasti umrlo 11 ljudi. Iranski svet za informacijsko tehnologijo je Združene države Amerike obtožil, da vodijo proteste. Sekretar iranskega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je izjavil, da protestniki želijo sprožiti državljansko vojno in tuje vmešavanje. Poročajo tudi o pogromih in ubojih pripadnikov varnostnih sil v Teheranu.

Donald Trump je ponovno zagrozil Iranu z »zelo hudim udarcem«, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti. Trump se je pohvalil, da je Rusija umaknila svoje vojne ladje med zasegom ruskega tankerja v severnem Atlantiku, a je Moskva to zanikala. Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

V Iranu so izbruhnili siloviti protivladni protesti, v katerih je po navedbah lokalnih virov življenje izgubilo najmanj 45 ljudi. Demonstracije, ki so se začele 28. decembra v Teheranu zaradi visokih življenjskih stroškov, so se hitro razširile po državi in prerasle v splošni upor proti režimu. Protestniki so v več mestih zažigali vladna poslopja in policijska vozila, medtem ko so oblasti odgovorile s skoraj popolno prekinitvijo spletnih komunikacij in električne energije. Napetosti so dosegle vrhunec z gesli proti verskemu vodstvu, pri čemer so množice vzklikale pozive k padcu diktature. Iranske varnostne sile so na ulicah uporabile silo, da bi zatrle nemire, kar je sprožilo mednarodne odzive. Ameriški predsednik Donald Trump je iranske oblasti ostro opozoril pred nadaljnjim nasiljem nad lastnim ljudstvom. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se nakazovale že v začetku januarja 2026, ko je policija s solzivcem razganjala protestnike na teheranskem bazarju. Trenutni val nasilja in informacijska blokada kažeta na resno destabilizacijo notranjepolitičnega stanja v državi, ki se sooča z globoko gospodarsko krizo in nezadovoljstvom prebivalstva.

Strokovnjaki so izjavili, da je nedavni primer smrti v Minneapolisu posledica odločitve Vrhovnega sodišča. Republikanci se bojijo, da bo Trumpovo obnašanje ogrozilo večino v senatu, zlasti zaradi napadov na republikanske senatorje. Trump je bil posmehovan, ker je javno prebral zasebno sporočilo, William Kristol pa ga je označil za 'norega kralja'. Medtem je močna konservativna skupina umaknila podporo republikancem, ki so se pri glasovanju o zdravstveni oskrbi postavili na stran demokratov.

Iranski zunanji minister Abbas Araqchi je med obiskom v Libanonu izjavil, da si Iran ne želi vojne, vendar je nanjo v celoti pripravljen, hkrati pa dopušča možnost smiselnih pogajanj z Združenimi državami Amerike. Araqchi je poudaril, da bi se pogovori lahko začeli le na podlagi vzajemnega spoštovanja in skupnih interesov, kar po njegovih besedah izključuje politiko diktiranja pogojev s strani Washingtona. Po navedbah iranskega ministra so pretekli poskusi Izraela in ZDA, da bi napadli Iran, doživeli strateški neuspeh. Minister je v Bejrutu pojasnil, da je Iran pripravljen na kakršen koli razvoj dogodkov v regiji. Izpostavil je razliko med pogajanji in sprejemanjem tujih diktatov ter poudaril, da bodo diplomatska prizadevanja mogoča le, ko bodo Združene države Amerike priznale suverenost in interese Teherana. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer Iran utrjuje svojo diplomatsko in vojaško držo. Besede zunanjega ministra odražajo uradno stališče Teherana, ki želi s kombinacijo vojaške pripravljenosti in diplomatske odprtosti zmanjšati pritisk mednarodne skupnosti. Araqchi je ponovil, da iranska strategija temelji na odvračanju, a da vrata za diplomacijo ostajajo odprta, če so izpolnjeni kriteriji enakopravnega obravnavanja obeh strani v procesu.

V Iranu so se v sredo že enajsti zaporedni dan nadaljevali množični protivladni protesti, ki so se razširili v 111 mest po vsej državi. Nemiri, ki so prvotno izbruhnili konec decembra zaradi kritičnih gospodarskih razmer, so se stopnjevali v nasilne spopade z varnostnimi silami. Po navedbah iranske tiskovne agencije Fars sta bila v zadnjih spopadih ubita dva policista, medtem ko se država bori s skoraj 50-odstotno inflacijo in hiperinflacijo, ki je močno oškodovala življenjski standard prebivalstva. Stopnjevanje napetosti je neposredna posledica dolgotrajnega nezadovoljstva nad ravnanjem oblasti in nezmožnosti zajezitve gospodarskega propada. Protestniki so na ulicah Teherana in drugih večjih mest naleteli na oster odpor varnostnih organov. Poročila s terena nakazujejo na vsesplošno vrenje, saj so se demonstracije iz prvotnih podeželskih žarišč v zadnjih dneh z vso silovitostjo vrnile v prestolnico. Sodeč po dostopnih informacijah so se protesti iz gospodarskih zahtev prelevili v širše politično gibanje proti trenutnemu režimu. Razmere ostajajo izredno napete, saj nobena od vpletenih strani ne kaže pripravljenosti na popuščanje. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, medtem ko iranske oblasti s silo poskušajo ponovno vzpostaviti nadzor nad javnim redom.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Turško veleposlaništvo v Teheranu je demantiralo nedavne navedbe na družbenih omrežjih, da Ankara načrtuje ali izvaja evakuacijo svojih državljanov iz Irana. Kot poročajo lokalni mediji in tiskovna agencija ISNA, so se v javnosti pojavile dezinformacije o domnevnem umiku turških državljanov iz večjih iranskih mest, kar pa so uradni diplomatski viri označili za neresnično. Turško veleposlaništvo je po preverjanju potrdilo, da takšnih ukrepov niso sprejeli. Novica o domnevni evakuaciji se je hitro razširila v luči povečanih regionalnih napetosti, vendar turška stran poudarja, da njihovo diplomatsko predstavništvo in državljani ostajajo v državi. Gre za klasičen primer dezinformacij, ki so se pojavile v digitalnem prostoru in zahtevale uradni odziv diplomatskih predstavništev za pomiritev javnosti. Zaenkrat ni nobenih uradnih navodil turškim državljanom, naj zapustijo Iran. Službe za odnose z javnostmi pri veleposlaništvu so še dodatno pojasnile, da se dejavnosti turških državljanov v Iranu nadaljujejo brez motenj. Poudarili so, da je treba informacije o varnostnih ukrepih spremljati zgolj prek uradnih državnih kanalov in ne prek nepreverjenih objav na socialnih omrežjih, ki bi lahko povzročile nepotrebno paniko med prebivalci obeh držav.

Izraelska nacionalna televizija je na podlagi najnovejših obveščevalnih ocen poročala, da Iran trenutno ne pripravlja neposrednega napada na Izrael. Po navedbah izraelskih virov v regiji niso zaznali neobičajnih premikov ali vojaških dejavnosti, ki bi kazale na skorajšnjo agresijo s strani teheranskega režima. Poročilo prihaja v času povečanih napetosti, vendar izraelski obrambni sektor ocenjuje, da se razmere trenutno ne stopnjujejo v smeri takojšnjega vojaškega spopada. Analitiki v Tel Avivu poudarjajo, da kljub ostri retoriki iranskih oblasti dejansko stanje na terenu ne potrjuje priprav na obsežno ofenzivo. Izraelski mediji so v svojih analizah priznali, da so trenutne varnostne razmere stabilnejše, kot je bilo sprva pričakovano, kar zmanjšuje neposredno nevarnost za prebivalstvo v kratkoročnem obdobju. Kljub umirjenim poročilom izraelske varnostne sile ostajajo v stanju pripravljenosti, saj se zavedajo možnosti hitrih sprememb v regionalni dinamiki. Poudarek obveščevalnih služb ostaja na spremljanju morebitnih premikov raketnih enot in brezpilotnih letalnikov znotraj Irana, ki bi lahko pomenili spremembo strategije Islamske republike.

Družine in prijatelji žrtev so v Kanadi obeležili šesto obletnico sestrelitve potniškega letala družbe Ukraine International Airlines na letu PS752, ki so ga iranske sile sestrelile nad Teheranom. Spominske slovesnosti so potekale v provincah Ontario in Britanska Kolumbija, kjer so se poklonili 176 ljudem, ki so izgubili življenje v tragičnem dogodku leta 2020. Med žrtvami je bilo 55 kanadskih državljanov in 30 oseb s stalnim prebivališčem v Kanadi. Letalo je bilo tarča dveh iranskih raket le nekaj minut po vzletu z letališča v Teheranu. Iranske oblasti so kasneje priznale, da so letalo sestrelile pomotoma, kar so pripisale človeški napaki v času povečanih napetosti z Združenimi državami Amerike. Svojci žrtev še vedno zahtevajo polno odgovornost in transparentnost s strani iranskega režima glede okoliščin napada. Dogodki v Kanadi služijo kot opomin na nerešena vprašanja glede mednarodne pravičnosti in varnosti v civilnem letalstvu. Kanadska vlada in mednarodni partnerji si še naprej prizadevajo za odškodnine in kazensko pregon odgovornih, medtem ko se družine spopadajo z dolgotrajno izgubo in pomanjkanjem dokončnih odgovorov o dogodku, ki je pretresel svetovno javnost.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je prispel v Bejrut na svojo četrto potovanje po prevzemu funkcije. Namen obiska je srečanje in pogovori z libanonskimi uradniki. Med obiskom, ki se je začel danes, bo minister Aragči razpravljal o različnih temah, vključno z regionalnimi vprašanji in dvostranskimi odnosi med Iranom in Libanonom. Poseben poudarek bo na razpravah o morebitnih grožnjah, ki jih predstavlja izraelski režim, kot je sam napovedal. To kaže na Iranovo zaskrbljenost glede varnostne situacije v regiji in njegovega vpliva na Libanon. Pričakuje se, da bodo pogovori vključevali tudi širše regionalne izzive, saj Iran aktivno spremlja dogajanje na Bližnjem vzhodu. Obisk poudarja kontinuirano diplomatsko dejavnost Irana v regiji in njegovo željo po krepitvi odnosov z Libanonom.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med zadnjim valom protestov povzpelo na najmanj 36, so sporočili aktivisti za človekove pravice. Protesti, ki trajajo že deset dni, so se sprva začeli zaradi nezadovoljstva nad gospodarskimi razmerami v državi, vendar so hitro prerasli v širši protivladni upor. Po poročanju lokalnih virov so varnostne sile aretirale več kot 1200 ljudi, medtem ko se nasilje na ulicah iranskih mest stopnjuje. Demonstranti izražajo globoko nezadovoljstvo z režimom, kar je privedlo do ostrih odzivov policije in paravojaških enot. Kljub poskusom oblasti, da bi z omejitvijo dostopa do spleta in uporabo sile zadušile nemire, se protesti širijo v različne province. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj število žrtev med civilisti še naprej narašča, razmere pa ostajajo nestabilne.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Donald Trump je izjavil, da bo Venezuela ZDA predala med 30 in 50 milijonov sodčkov nafte. Poudaril je, da bo osebno nadzoroval prihodke od prodaje. ABC News poroča, da ZDA od Venezuele zahtevajo prekinitev vezi z Rusijo in Iranom, kot pogoj za povečanje proizvodnje nafte.

Nekdanji izraelski premier in sedanji vodja opozicije v knesetu Jair Lapid ter minister za diasporo Amihaj Šikli sta nedavno ameriško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike ujele predsednika Nicolása Madura, izkoristila kot neposredno opozorilo iranskim oblastem. Izraelska politika sta poudarila, da ameriški ukrepi v Južni Ameriki služijo kot dokaz odločnosti Washingtona, kar bi po njunem mnenju moral biti jasen signal Teheranu glede morebitnih prihodnjih vojaških ali političnih posledic njihovega delovanja. Izjave so sovpadle z naraščajočimi napetostmi v regiji in grožnjami nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa z novo vojno proti Iranu, ki so sledile protestom znotraj islamske republike. Analitiki poudarjajo, da gre za usklajeno retoriko, s katero Izrael spodbuja strožji pristop Združenih držav do iranskega jedrskega programa in regionalnega vpliva. Incident v Venezueli je tako postal diplomatsko orodje za stopnjevanje pritiska na iransko vodstvo, medtem ko se varnostne razmere na Bližnjem vzhodu še naprej zaostrujejo.