Ruski predsednik Vladimir Putin je med slovesnostjo ob sprejemu poverilnih pisem novih veleposlanikov v Kremlju opozoril na vse slabše mednarodne razmere. Po njegovih besedah se mednarodni dialog umika uveljavljanju moči in nepremišljenim enostranskim dejanjem, kar vodi v ponovno razplamtevanje starih konfliktov in pojav novih žarišč. Putin je poudaril, da trenutna globalna stabilnost slabi, kar zahteva vnovičen premislek o mednarodnem sodelovanju. Ob tem je ruski predsednik posebej izpostavil željo po obnovitvi odnosov z Južno Korejo. Kljub trenutnim napetostim je izrazil upanje, da bosta državi našli pot do normalizacije vezi, kar bi koristilo obema stranema in prispevalo k regionalni varnosti. To so bili prvi vidnejši javni nastopi ruskega voditelja po novoletnih praznikih, v katerih se je dotaknil tudi dogajanj v Iranu in Venezueli, vendar so bili odzivi Moskve na tamkajšnje pretrese po mnenju opazovalcev razmeroma zadržani. Analitiki poudarjajo, da Putinove izjave odražajo poskus Rusije, da v času mednarodne izolacije ohrani ali obnovi kanale komunikacije s strateško pomembnimi azijskimi partnericami. Hkrati pa njegove besede o prevladi moči nad pravom nakazujejo na nadaljevanje retoričnega boja z Zahodom, ki ga Kremelj krivi za destabilizacijo svetovnega reda. Napovedana pripravljenost na dialog z Južno Korejo bi lahko pomenila taktični premik v ruski zunanji politiki na Daljnem vzhodu.

V začetku leta 2026 se je Rusija znašla pod pritiskom lastnih elit zaradi molka in neukrepanja ob krizah v dveh ključnih zavezniških državah, Venezueli in Iranu. Potem ko je vojska Združenih držav Amerike odstavila venezuelskega predsednika, Iran pa so zajeli množični protesti z napovedano ameriško intervencijo, Moskva kljub retoriki o strateškem partnerstvu in večpolarnem svetu svojima zaveznikoma ni ponudila konkretne pomoči. Po poročanju vira blizu Kremlja se v ruskih političnih krogih krepijo vprašanja, kako se Vladimir Putin namerava odzvati na spodkopavanje ruskega vpliva v tujini. Analitiki ocenjujejo, da so ruske možnosti za posredovanje močno omejene zaradi nevarnosti zaostritve sankcij s strani Washingtona. Kljub temu pa pasivnost prinaša visoka tveganja, saj bi morebitni padec iranskega režima Rusijo stal ključnega vojaškega dobavitelja in strateškega partnerja na Bližnjem vzhodu. V ozadju molka se skriva tudi strah, da bi uspeh uličnih protestov v Teheranu lahko spodbudil rusko prebivalstvo k podobnemu uporu proti lastnemu vodstvu. Nekdanji diplomati in poznavalci razmer poudarjajo, da Moskva ne želi tvegati neuspeha, ki bi škodoval njenemu ugledu, zato se raje drži ob strani. Vendar pa takšen pristop povzroča nezadovoljstvo med ruskimi jastrebni, ki opozarjajo, da močne države svojih zaveznikov ne puščajo na cedilu. Situacija odraža širšo krizo ruske zunanje politike, ki se trudi ohraniti globalni pomen ob hkratni gospodarski in diplomatski izolaciji.

Ruske sile so v enem najobsežnejših napadov od začetka leta z raketami in brezpilotnimi letalniki ciljale mesta po vsej Ukrajini, pri čemer so ubile najmanj štiri osebe. Predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je bilo na osem ukrajinskih regij izstreljenih skoraj 300 dronov ter več kot 20 balističnih in vodenih raket. Napadi so bili usmerjeni predvsem na objekte za proizvodnjo električne energije in transformatorske postaje, kar je milijone ljudi v hudem zimskem mrazu pustilo brez ogrevanja in oskrbe z vodo. Medtem ko se zračni napadi stopnjujejo, se na diplomatski ravni pojavljajo protislovni signali. Odposlanec Bele hiše Steve Witkoff načrtuje obisk v Moskvi za srečanje z Vladimirjem Putinom, vendar Rusija po mnenju opazovalcev ne kaže resne želje po miru. Moskva je po domnevnem napadu z dronom na Putinovo rezidenco konec decembra 2025 zaostrila svoja pogajalska izhodišča, čeprav Kijev in ameriški obveščevalni viri trdijo, da je bil incident zrežiran ali napačno interpretiran. Na bojišču ukrajinska vojska uvaja nove taktike in obrambne sisteme, kot so ameriška vozila Tempest, ki so se izkazala za učinkovita pri uničevanju ruskih dronov. Ruski vojaški blogerji priznavajo, da ukrajinska strategija t. i. con uničenja povzroča ogromne izgube med ruskimi enotami, ki poskušajo napredovati. Hkrati Estonija stopnjuje politični pritisk z uvedbo prepovedi vstopa za 261 ruskih državljanov, ki so sodelovali v agresiji, in k podobnim ukrepom poziva tudi ostale evropske države.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v četrtek, 15. januarja 2026, odločno zavrnil trditve ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da Kijev ovira uresničevanje mirovnega načrta za končanje vojne v Ukrajini. Zelenski je v odzivu na Trumpove izjave poudaril, da Ukrajina nikoli ni bila in ne bo ovira za vzpostavitev miru, ter izpostavil pomen nadaljnjih diplomatskih odnosov z Združenimi državami Amerike. Trumpove obtožbe je pred tem podprl tudi Kremelj, kar je dodatno zaostrilo retoriko med Washingtonom in Kijevom. Odziv Zelenskega prihaja v času povečanih pritiskov nove ameriške administracije na ukrajinsko vodstvo, naj pristane na pogoje za končanje spopadov. Ukrajinski predsednik je v svojem nagovoru poudaril, da si njegova država prizadeva za pravičen mir, hkrati pa je zavrnil odgovornost za morebitne zastoje v pogajalskem procesu, ki jih je Trump pripisal ukrajinski strani. Situacijo pozorno spremljajo tudi evropski zavezniki, ki so pred kratkim razpravljali o varnostnih jamstvih po morebitnem premirju. Politična napetost med Belo hišo in ukrajinskim predsedstvom se odraža tudi v širši mednarodni skupnosti, saj bi morebitna sprememba ameriške podpore lahko bistveno vplivala na potek konflikta. Zelenski je ob tem poudaril, da Ukrajina ostaja zavezana diplomaciji, vendar pod pogoji, ki ne ogrožajo njene suverenosti in prihodnje varnosti.

Ruska federacija je ohranila zadržano držo do množičnih protestov v Iranu, saj bi morebitni padec tamkajšnjega režima pomenil izgubo ključnega strateškega partnerja in dobavitelja vojaške opreme. Kremelj se je po ocenah analitikov bal, da bi uspeh iranskih protestnikov lahko spodbudil podobne ljudske upore zoper avtokratsko oblast v sami Rusiji. Ruski manevrski prostor pri neposredni podpori Teheranu so dodatno omejevale grožnje z novimi sankcijami Združenih držav Amerike, kar je Moskvo prisililo v previdno tišino. Kljub mednarodnim pritiskom in izolaciji zaradi vojne v Ukrajini je Rusija nadaljevala s promocijo svoje kulture v tujini, med drugim v Češki republiki. Ruski dom v Pragi je okrepil svojo digitalno prisotnost in komunikacijo z javnostjo prek platforme Telegram, s čimer si prizadeva obiti informacijske blokade in ohraniti vpliv v državah Evropske unije. Ti dogodki odražajo širšo rusko strategijo ohranjanja zunanjepolitičnih zavezništev ob hkratnem izvajanju mehke moči. Zgodovinski kontekst kaže, da so ti koraki del dolgotrajnega prizadevanja Moskve za utrjevanje geopolitičnega položaja. Pretekli dogodki, vključno z grožnjami s povračilnimi ukrepi proti silam NATO in vključevanjem civilnih struktur v vojaško industrijo, potrjujejo, da Rusija svoje kulturne in diplomatske centre uporablja kot orodje za nevtralizacijo zahodnega pritiska, medtem ko v ozadju krepi vojaško-tehnično sodelovanje z državami, kot sta Iran in Severna Koreja.

Vladimir Putin je izjavil, da se mednarodna situacija slabša in da svet postaja vse bolj nevaren. Kljub temu ni komentiral dogajanja v Venezueli in Iranu, vključno z možnostjo ameriške vojaške invazije na Venezuelo in grožnjami Donalda Trumpa Grenlandiji.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov ni potrdil navedb, da bi bila Ruska federacija pripravljena privoliti v namestitev mednarodnega mirovnega kontingenta v Ukrajini. Odziv Kremlja sledi medijskim ugibanjem, da bi Moskva podprla tovrstno misijo pod pogojem, da bi v njo vključili vojaške enote iz Kitajske in držav tistega, kar se v mednarodni javnosti označuje kot globalni jug. Na neposredno vprašanje novinarjev o morebitnem ruskem soglasju glede prisotnosti tujih mirovnikov je Peskov dejal, da drugega dela vprašanja, ki se nanaša na specifično sestavo sil, ne more potrditi. S tem je Rusija uradno zavrnila poročanje o spremembi svojega stališča glede neposredne prisotnosti tujih vojaških sil na ukrajinskem ozemlju. Analitiki poudarjajo, da vprašanje mirovnih misij ostaja ena najtežjih točk morebitnih prihodnjih pogajanj, saj Moskva vztrajno zavrača prisotnost zahodnih sil, hkrati pa mediji vse pogosteje ugibajo o alternativnih formatih, ki bi vključevali ruske strateške partnerice.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je danes izjavil, da se Ukrajini izteka čas za privolitev v pogoje Moskve za končanje skoraj štiriletne vojne. Peskov je z namigovanjem na nujnost dogovora stopnjeval pritisk na Kijev, medtem ko se razmere na terenu zaostrujejo. Ruske sile so namreč sprožile obsežen val napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, zaradi česar je več tisoč prebivalcev v obdobju hude zime ostalo brez ogrevanja. Izjave Peskova prihajajo v obdobju povečanih mednarodnih diplomatskih pritiskov in spremenjenih geopolitičnih okoliščin, ki vključujejo tudi časovne okvire, ki jih za dosego miru postavlja nova ameriška administracija. Kremelj s temi opozorili utrjuje svoja pogajalska izhodišča, medtem ko Kijev ostaja pod pritiskom tako zaradi vojaških napadov kot zaradi neizprosnih vremenskih razmer, ki dodatno obremenjujejo civilno prebivalstvo. Dogajanje odraža širšo strategijo Rusije, ki kombinira vojaško uničevanje ključne infrastrukture z retoriko o nujnosti pogajanj pod njenimi pogoji. Ukrajina se tako spopada z dvojnim izzivom: vzdrževanjem obrambnih linij in zagotavljanjem osnovnih življenjskih pogojev za svoje državljane sredi energetske krize, ki jo je povzročila sistematična ruska agresija.

Kreml je podprl izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega označil za glavnega krivca za zastoj v mirovnih pogajanjih. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je potrdil, da se Rusija strinja s Trumpovo oceno, da Zelenski sabotira rešitev konflikta. Trumpove izjave so v nekaterih krogih naletele na kritike, ki so ga obtožile, da podpira propagando Kremlja in spodbuja nadaljnje ruske osvajalne težnje.

Donald Trump je v intervjuju za Reuters ponovil, da naj bi bil Volodimir Zelenski glavna ovira za dosego mirovnega sporazuma med Rusijo in Ukrajino, medtem ko naj bi bil Vladimir Putin pripravljen na dogovor. Trumpove izjave so v nasprotju z dosedanjo retoriko o vojni.

Medtem ko ZDA razmišljajo o morebitnih vojaških udarih na Iran, je Katar sprejel previdnostne ukrepe na letalskem oporišču Al Udeid, ki ga upravljajo ZDA, in delno evakuiral osebje zaradi naraščajočih regionalnih napetosti. Aktivisti poročajo, da je bilo v protestih v Iranu ubitih že več kot 2.500 ljudi, medtem ko predsednik Trump pošilja sporočila iranskim protestnikom in premika nekatere vojake iz Bližnjega vzhoda. Spet drugi trdijo, da obstajajo številni znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran.

Vladimir Putin je izjavil, da se mednarodne razmere slabšajo, diplomacijo pa nadomeščajo enostranska dejanja, zaradi česar trpi veliko držav. Poudaril je, da mir ne pride sam po sebi, ampak ga je treba graditi vsak dan. Izrazil je tudi stališče, da je treba konflikt v Ukrajini rešiti čim prej.

Kreml se je strinjal s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ovira pri mirovnem procesu v Ukrajini. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je izjavil, da se možnosti Kijeva za sprejemanje odločitev o miru dnevno zmanjšujejo in da bi moral Zelenski prevzeti odgovornost za rešitev konflikta.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Rusija je izgnala britanskega diplomata iz Moskve, ki ga obtožuje vohunjenja. Britanska vlada je obtožbe označila za "zlonamerne" in "neutemeljene" ter napovedala, da bo preučila možne protiukrepe. Rusko zunanje ministrstvo identitete izgnanega diplomata ni razkrilo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je tajskemu kralju Maha Vajiralongkornu poslal sožalno brzojavko zaradi tragične železniške nesreče v provinci Nakhon Ratchasima, ki je terjala najmanj 32 smrtnih žrtev. Po navedbah tiskovne službe Kremlja je Putin izrazil globoko sočutje in podporo družinam ter bližnjim umrlih v tej katastrofalni nesreči. Nesrečo, ki se je zgodila 14. januarja, naj bi po nekaterih poročilih povzročil padec gradbenega žerjava na potniški vlak. Incident je povzročil obsežno gmotno škodo in ustavil promet na ključni železniški povezavi v osrednjem delu države. Tajske oblasti so nemudoma začele preiskavo o vzrokih za padec žerjava in morebitno odgovornost izvajalcev del. Uradna Moskva je s to potezo potrdila diplomatsko prakso izražanja sožalja ob velikih nesrečah v prijateljskih državah. Tajski kralj se na sožalje javno še ni odzval, so pa lokalne reševalne službe potrdile, da se število žrtev morda še poveča zaradi resnosti poškodb številnih potnikov, ki so še vedno v kritičnem stanju.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je v intervjujih za različne medije, vključno z BBC-jem, ponovil prepričanje, da je Donald Trump edini svetovni voditelj, ki lahko zaustavi Vladimirja Putina in njegove grožnje Evropi. Nawrocki je kritičen do evropskih voditeljev in poudarja, da je Trump edini, ki lahko reši to težavo.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Ruske oblasti so v zadnjem letu znatno poostrile nadzor nad reproduktivnimi pravicami žensk in deklet, s čimer želijo ustaviti upadanje števila prebivalstva. Kremelj je v svojo strategijo vključil agresivno kampanjo, ki nosečnost predstavlja kot obvezno družbeno normo namesto osebne izbire, pri čemer se ženske, ki želijo opraviti splav, soočajo z močnimi pritiski v klinikah in verskih ustanovah. Po navedbah neodvisne ruske publikacije 7×7 država otežuje dostop do zdravstvene oskrbe na tem področju, v procese pa vse pogosteje vključuje predstavnike cerkve in propagando. Ženske, ki obiščejo klinike zaradi prekinitve nosečnosti, so po novem deležne ideološkega pritiska, ki vključuje uporabo anatomsko nepravilnih modelov zarodkov in obvezna duhovna svetovanja s strani pravoslavnih duhovnikov. V nekaterih primerih klinike organizirajo celo molitvene obrede pred ikonami za pomoč pri porodu, kar ustvarja okolje moralne obsodbe. Strokovnjaki za človekove pravice opozarjajo, da gre za načrtno strategijo Kremlja, kjer o usodi ženskih teles vse pogosteje odločajo ideološke smernice države, kar povzema tudi geslo kampanje, da bo ženska rodila, če se moški tako odloči. Ta represivni pristop k nataliteti odraža širši premik Rusije k ultrakonservativnim vrednotam in militarizaciji družbe. Kritiki opozarjajo, da takšni ukrepi ne rešujejo temeljnih gospodarskih in socialnih vzrokov za nizko rodnost, temveč zgolj omejujejo telesno avtonomijo žensk. Medtem ko se dostop do varnih posegov zožuje, neodvisni opazovalci svarijo pred nevarnostmi ilegalnih splavov in nadaljnjim krčenjem državljanskih svoboščin v državi.

Ukrajinski državni mediji so poročali, da se je zdravstveno stanje čečenskega voditelja Ramzana Kadirova poslabšalo, in sicer naj bi mu odpovedale ledvice. Navajajo, da naj bi Kremelj že iskal njegovega naslednika.

Ukrajinski predsednik Zelenski je po nedavnih hudih zračnih napadih obtožil Rusijo načrtnega terorja. V enem tednu naj bi Rusija uporabila okoli 1100 dronov, 890 vodenih letalskih bomb in 50 raket.

Ukrajinske sile so zadržale severni Pokrovsk v regiji Doneck, medtem ko so ruske sile že več kot 17 mesecev poskušale zavzeti mesto. Rusija je v kombiniranih zračnih napadih v začetku leta 2026 uporabila nov jurišni dron na reaktivni pogon, imenovan Geran-5. Ukrajinski dron pa je zanetil požar v naftnem skladišču v ruski regiji Volgograd, po tem, ko je Rusija izstrelila močno hipersonično raketo.

Ameriški predsednik Donald Trump vse bolj odkrito izraža nezadovoljstvo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki ga po poročanju britanskega časnika The Telegraph zdaj vidi kot glavno oviro pri doseganju miru v Ukrajini. Viri blizu ameriški administraciji navajajo, da Trumpova potrpežljivost z ruskim voditeljem usiha, saj naj bi ga Putinove diplomatske igre in pomanjkanje sodelovanja pri mirovnih pogajanjih vse bolj iritirali. Trump menda zdaj Putina ocenjuje kot večjo oviro za stabilizacijo regije, kot je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ta premik v odnosu odraža spremembo v strategiji Bele hiše, kjer so nekdaj bolj spravljive tone zamenjali znaki frustracije. Po navedbah neimenovanih virov Trump ne namerava več dopuščati ruskih zavlačevalnih taktik, ki ovirajo njegove predvolilne ali tekoče zunanjepolitične obljube o hitri rešitvi ukrajinskega konflikta. Stopnjevanje pritiska na Kremelj se odraža tudi v Trumpovih razmišljanjih o novih ukrepih, s katerimi bi Rusijo prisilili k pogajalski mizi. Spremenjen odnos ameriškega predsednika bi lahko pomenil preobrat v mednarodnih prizadevanjih za končanje vojne. Medtem ko je Trump v preteklosti večkrat kritiziral ukrajinsko stran, se težišče krivde za nadaljevanje sovražnosti zdaj očitno seli proti Moskvi. To bi lahko vodilo do tesnejšega sodelovanja med Washingtonom in Kijevom pri določanju pogojev za morebitno premirje, hkrati pa povečuje tveganje za dodatno zaostritev odnosov med Združenimi državami Amerike in Rusko federacijo.

Ukrajinski napad z dronom je povzročil požar v ruskem skladišču nafte v Oktjabrskem okrožju v Volgogradski regiji. Ruski raketni napad z raketo 'Orešnik' v Ukrajini pa naj bi bil usmerjen na letalski obrat v Lvovu, ne na podzemno skladišče plina, kot je bilo sprva mišljeno.

Svetovni gospodarski trendi za leti 2025 in 2026 kažejo na izrazite razlike med glavnimi akterji, saj se Rusija sooča z resnim upadom rasti, medtem ko azijski gospodarstvi ohranjata zagon. Po poročanju ukrajinske obveščevalne službe, ki se sklicuje na priznanja Kremlja, je rusko gospodarstvo prvič od začetka agresije na Ukrajino uradno vstopilo v obdobje stagnacije. Rast ruskega bruto domačega proizvoda (BDP) se je strmo upočasnila s 4,5 odstotka v zadnjem četrtletju leta 2024 na zgolj 0,6 odstotka v tretjem četrtletju leta 2025, kar po mnenju analitikov nakazuje na globoko sistemsko krizo in dolgotrajne proračunske primanjkljaje. Nasprotno pa Združeni narodi Indiji za leto 2025 napovedujejo pospešeno 7,4-odstotno gospodarsko rast, s čimer država utrjuje svoj položaj najhitreje rastočega velikega gospodarstva na svetu. Globalne napovedi za leto 2026 predvidevajo postopno umirjanje inflacije na 3,6 odstotka in rahlo povišanje svetovne gospodarske rasti na 3,1 odstotka. Ključna gonila bodo predvsem naložbe v umetno inteligenco, ki naj bi do leta 2028 presegle 1.000 milijard dolarjev, ter državne investicije v energetsko infrastrukturo. Medtem ko se razvita gospodarstva, kot sta ZDA in evroobmočje, držijo zmerne rasti okoli 2 oziroma 1 odstotka, se Rusiji obeta dolgotrajno obdobje varčevanja. Napovedi kažejo, da se bodo prihodki od nafte in plina do leta 2042 zmanjšali za skoraj polovico v primerjavi z ravnmi iz leta 2019. To nakazuje na trajno gospodarsko degradacijo države, ki se kljub retoriki o nadzorovanem hlajenju bori s pomanjkanjem sredstev v zveznem proračunu.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po ruskem napadu z novo raketo na zahodno Ukrajino, v katerem so bili ubiti štirje ljudje.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po napadu na zahodno Ukrajino z omenjeno raketo, v katerem so bili štirje mrtvi v prestolnici.

Ruski napadi z droni so začasno prekinili oskrbo z električno energijo v celotni regiji Zaporožje in pustili več kot 600.000 gospodinjstev v regiji Dnipropetrovsk brez elektrike. Ukrajinske obrambne sile vzdržujejo obrambne linije okoli Pokrovska, medtem ko Rusija povečuje napade.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

V ZDA se je število prostih delovnih mest zmanjšalo na skoraj petletno najnižjo raven, kar nakazuje na ohlajanje trga dela kljub gospodarski rasti. Romunski indeks PMI v predelovalnih dejavnostih se je decembra sicer izboljšal, vendar ostaja v območju krčenja. Ukrajinska obveščevalna služba je poročala, da je rusko gospodarstvo vstopilo v obdobje stagnacije. Za Bližnji vzhod je bilo določenih šest globalnih energetskih smernic, ki bodo vplivale na regijo do leta 2026, pri čemer so naftne družbe ohranile ključno vlogo v globalni energetski oskrbi.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Rusko zunanje ministrstvo je uradno pozdravilo imenovanje Delcy Rodriguez za začasno predsednico Venezuele. V izjavi za javnost je Moskva poudarila, da morajo prebivalci Venezuele svojo usodo določiti sami, brez kakršnega koli zunanjega vpletanja. Ruska diplomacija je ob tem ponovno izrazila neomajno podporo državni suverenosti in zaščiti pred pritiski tujih sil, kar je neposreden odziv na dolgotrajno politično nestabilnost v državi. Ta poteza Moskve sledi obdobju intenzivnih mednarodnih napetosti, v katerih je Rusija večkrat nastopila kot ključna zaveznica venezuelskih oblasti. Odločitev o podpori Rodriguezovi je tesno povezana s predhodnimi dogodki, vključno z aretacijo Nicolása Madura s strani sil Združenih držav Amerike, kar je Rusija označila za nedopustno agresijo. S priznavanjem nove začasne voditeljice Rusija poskuša stabilizirati politični položaj v državi, hkrati pa ohraniti svoj geopolitični vpliv v regiji in preprečiti nadaljnje vojaško ali politično posredovanje zahodnih držav.

Vladimir Putin se je udeležil božičnega bogoslužja v cerkvi v moskovski regiji, kjer se je srečal z vojaki, ki sodelujejo v posebni vojaški operaciji. Po bogoslužju je Putin poudaril, da ruski vojaki po Božji volji izpolnjujejo poslanstvo zaščite domovine in izrazil prepričanje, da vse veroizpovedi v Rusiji delijo veselje ob skupnih zmagah. Vojaškim udeležencem je zaželel, da bi jim bil angel varuh vedno ob strani.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po poročanju New York Timesa naj bi Rusija ZDA že pred sedmimi leti ponudila Venezuelo v zameno za "proste roke" v Ukrajini. Medtem pa naj bi administracija Donalda Trumpa obljubila Ukrajini podporo v primeru prihodnjih ruskih napadov. Zelenski je Trumpa zaprosil za varnostna jamstva, ki bi lahko veljala tudi do pol stoletja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je kanadsko poslanko in finančno ministrico Chrystio Freeland imenoval za svetovalko za gospodarski razvoj. Imenovanje, ki ga je uradno potrdil urad ukrajinskega predsednika, prihaja v času, ko si Ukrajina prizadeva za utrditev mednarodnih gospodarskih vezi in dolgoročno obnovo države. Kljub novi vlogi v Kijevu bo Freelandova še naprej opravljala funkcijo poslanke v kanadskem parlamentu, kar poudarja tesno zavezništvo med Kanado in Ukrajino. Nova funkcija Freelandove vključuje svetovanje o vprašanjih gospodarske rasti in stabilizacije, kar je ključnega pomena za državo, ki se spopada z uničujočimi posledicami vojne. Kanadska vlada je ob tem sporočila, da njeno novo delo ne bo oviralo njenih trenutnih dolžnosti v Ottawi, hkrati pa bo omogočilo neposreden prenos zahodnih gospodarskih izkušenj v ukrajinsko upravo.

Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru s sedemletnim Igorjem, ki mu je uresničil željo preko akcije "Jelka želja", razkril, da je kot otrok sanjal o tem, da bi postal mornar, pilot ali obveščevalec. Povedal je, da je prebral veliko knjig in si ogledal filme o obveščevalcih, kar ga je navdihnilo.

V ruskem zračnem napadu na Kijev sta umrli dve osebi, še tri pa so bile ranjene. Po navedbah ukrajinske državne službe za izredne razmere je bila v kijevskem okrožju Obolonskyi zadeta štirinadstropna stavba zdravstvene ustanove, kjer je izbruhnil požar. Napad se je zgodil v času, ko Ukrajina obeležuje skorajšnjo četrto obletnico začetka ruske invazije, ki jo Kremelj še naprej označuje za »posebno vojaško operacijo«. Kljub nenehnim spopadom se v diplomatskih krogih vse pogosteje omenja možnost mirovnih pogajanj, pri čemer se kot ključni posrednik med Moskvo in Kijevom pojavljajo Združene države Amerike. Nekdanji vladni pooblaščenec za rekonstrukcijo Ukrajine Tomáš Kopečný je izpostavil negotovost glede prihodnje pomoči evropskih držav, vključno s Češko, po morebitnih spremembah v vladnih sestavah. Razprave se spopadajo tudi z vprašanji o vplivu ameriške zunanje politike na mirovni proces, medtem ko razmere na fronti ostajajo napete in zaznamovane s civilnimi žrtvami.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo javno izrazil dvom o trditvah Kremlja, da je Ukrajina z brezpilotnimi letalniki napadla eno od rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Čeprav je Trump po začetnem pogovoru s Putinom sprva kritiziral Kijev, je po najnovejših ugotovitvah obveščevalne agencije Cia spremenil svoje stališče. Ameriški obveščevalci so namreč ugotovili, da Ukrajina ni ciljala omenjene rezidence, kar potrjujejo tudi navedbe ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je vpletenost v dogodek že pred tem odločno zanikal. Trump je pojasnil, da se je v bližini Putinove rezidence sicer nekaj zgodilo, vendar po njegovih besedah incident ni bil povezan z načrtovanim ukrajinskim napadom. Kremelj je pred tem obtožil Ukrajino, da je v noči na 29. december z 91 droni izvedla napad na državno rezidenco v regiji Novgorod, kar so ruski predstavniki označili za očiten akt sabotaže. Kljub ruskim obtožbam in prizadevanjem zunanjega ministra Sergeja Lavrova, da bi incident prikazali kot provokacijo, Bela hiša in ameriške obveščevalne službe vztrajajo pri oceni, da dokazi za ukrajinsko odgovornost ne obstajajo.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Ruski predsednik Vladimir Putin je vrnitev pravice ruskih paraolimpijcev do nastopanja pod lastno zastavo in himno na mednarodnih tekmovanjih označil za veliko skupno zmago Rusije. Poudaril je, da je to pomemben mejnik ob 30-letnici Ruskega paraolimpijskega komiteja.

Ameriški predsednik Donald Trump je v izjavi za javnost zavrnil trditve Moskve, da je Ukrajina z droni napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Po Trumpovih besedah so ameriški nacionalnovarnostni uradniki opravili temeljito analizo dogodkov in ugotovili, da Kijev ni ciljal omenjenega objekta. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pred tem trdil, da so ukrajinske sile v napadu uporabile 91 brezpilotnih letal, ki pa naj bi jih ruska obramba vsa uspešno uničila. Trumpove navedbe, ki jih je podal novinarjem na krovu predsedniškega letala Air Force One, neposredno spodkopavajo uradno verzijo Kremlja in povečujejo napetost v odnosih med Washingtonom in Moskvo. Do razhajanj v informacijah prihaja v času, ko so mirovna prizadevanja med državama že dlje časa v zastoju, Rusija pa obtožbe o napadih na svojem ozemlju pogosto uporablja kot utemeljitev za nadaljnjo vojaško agresijo v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sklopu kadrovskih sprememb, ki so potekale pred obiskom Pariza, zamenjal vodjo varnostne službe SBU Vasilija Maljuka. Maljuk naj bi se po novem posvetil posebnim operacijam. Poleg tega je Zelenski imenoval nekdanjo kanadsko finančno ministrico Chrystio Freeland za ekonomsko svetovalko.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim osebam, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem. Donald Trump je izjavil, da ameriški uradniki za nacionalno varnost so ugotovili, da Ukrajina ni ciljala rezidence Vladimirja Putina v napadu z dronom, kot je trdil Kremelj.

Ruski poslanec Aleksej Čepa je izjavil, da je Donald Trump spremenil svoje prvotno stališče o napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na rezidenco Vladimirja Putina zaradi vpliva ameriške Centralne obveščevalne agencije (Cia). Čepa je prepričan, da bi bil napad na rezidenco nemogoč brez podpore Cie.

Donald Trump je izrazil dvome glede poročil o ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letali na rezidenco Vladimirja Putina. Po preverjanju informacij ameriške obveščevalne službe je Trump postal skeptičen glede trditev Kremlja, da je Kijev napadel rezidenco ruskega predsednika.

Donald Trump je izjavil, da ne verjame, da so ukrajinski brezpilotni letalniki napadli rezidenco Vladimirja Putina. Poleg tega je Trump dejal, da ZDA nujno potrebujejo Grenlandijo in opozoril Rodrigueza, da bo končal slabše od Madura, če ne bo delal tako, kot se mu reče. Politolog Andrej Manojlo je komentiral Trumpovo izjavo in dejal, da ni argument.

Donald Trump je izjavil, da se bo konec januarja ponovno srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, da bi razpravljali o ukrajinskem mirovnem načrtu. Prav tako je kritiziral ruskega predsednika Vladimirja Putina, rekoč, da "ubija preveč ljudi".