Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je kubanske oblasti pozval, naj čim prej sklenejo dogovor z Washingtonom, sicer se bo otoška država soočila s še ostrejšimi ukrepi. Trump je v svojih izjavah poudaril, da je čas za spremembe, obenem pa je delil objavo, ki namiguje na možnost, da bi Marco Rubio, prihodnji državni sekretar, postal predsednik svobodne Kube. Takšne izjave so v Havani sprožile oster odziv in dodatno zaostrile že tako napete odnose med državama. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je v nedeljo kategorično zavrnil naraščajoči pritisk iz Washingtona. V svojem nagovoru je poudaril, da Združene države Amerike nimajo moralne avtoritete za poučevanje Kube, saj po njegovih besedah vse, vključno s človeškimi življenji, spreminjajo v posel. Díaz-Canel je jasno sporočil, da Kuba ne bo dopustila, da bi ji tuja sila narekovala notranjo politiko ali način upravljanja države. Diplomatski spor se odvija v luči priprav nove ameriške administracije na prevzem oblasti, pri čemer Trump napoveduje vrnitev k politiki »maksimalnega pritiska«. Ta strategija vključuje strožje gospodarske sankcije in izolacijo komunističnega režima, kar predstavlja popolno nasprotje prizadevanjem za normalizacijo odnosov, ki so bila značilna za nekatere prejšnje mandate. Napetost med državama ostaja na najvišji ravni v zadnjih letih.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social zaostril diplomatski pritisk na Kubo in pozval tamkajšnjo vlado k sklenitvi dogovora z Združenimi državami Amerike, »preden bo prepozno«. Trump je ob tem izrazil naklonjenost ideji, da bi ameriški državni sekretar Marco Rubio, ki je sicer sin kubanskih priseljencev, v prihodnosti zasedel položaj predsednika Kube. Napovedal je tudi popolno gospodarsko osamitev otoka, vključno z ustavitvijo pritoka denarja in nafte, kar je neposredna posledica oslabitve kubanskega položaja po padcu režima Nicolása Madura v Venezueli, ki je bila ključna zaveznica Havane. Na predsednikove izjave se je ostro odzval kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel, ki je poudaril suverenost svoje države in zavrnil kakršno koli zunanje narekovanje politike. Díaz-Canel je v izjavi za javnost poudaril, da Kubo vodijo lastna načela in da se ne bodo uklonili ameriškim grožnjam ali ultimatov. Retorika Bele hiše nakazuje vrnitev k politiki maksimalnega pritiska, ki vključuje dodatne sankcije in morebitno popolno trgovinsko blokado, če Havana ne bo pripravljena na korenite politične in gospodarske koncesije. Napetosti med Washingtonom in Havano so dosegle novo raven po tem, ko je Trump v svojih objavah namignil, da ne bo več dopuščal poslovanja, ki bi finančno podpiralo kubansko komunistično partijo. Analitiki ocenjujejo, da gre za načrtno stopnjevanje pritiska v času, ko je Kuba zaradi regionalnih sprememb v Latinski Ameriki najbolj ranljiva. Vprašanje Marca Rubia kot potencialnega voditelja Kube v ZDA sicer obravnavajo tudi v kontekstu satiričnih objav, vendar je Trumpova resna podpora tej ideji v diplomatskih krogih sprožila val ugibanj o prihodnjih korakih ameriške zunanje politike v Karibih.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil vrsto vsebin, ki nakazujejo na premik njegove zunanjepolitične in vojaške pozornosti proti Kubi. Trump je delil objave in grafike, ki namigujejo na konec trenutnega kubanskega režima, med katerimi izstopa vprašanje konservativnega komentatorja Marca Thiessna o tem, ali se bo desetletja trajajoča vladavina končala prav pod Trumpovim vodstvom. Predsednik je prav tako pozitivno odreagiral na predlog, da bi ameriški senator Marco Rubio postal voditelj otoka, kar dodatno zaostruje diplomatsko retoriko med državama. Ta premik v komunikaciji sledi obdobju, ko je bila osrednja točka Trumpovih ozemeljskih in strateških ambicij Grenlandija. Čeprav so analitiki sprva poudarjali Arktiko kot ključno strateško prioriteto Združenih držav Amerike, se zdi, da predsednik zdaj oživlja vprašanje režimskih sprememb v latinskoameriški regiji. Objava vključuje tudi umetno generirane slike Trumpa s kubanskimi simboli, kar v diplomatskih krogih interpretirajo kot stopnjevanje pritiska na Havano. Dogajanje predstavlja nadaljevanje agresivne zunanje politike, ki temelji na uporabi zakona o tujih sovražnikih in strateškem ustrahovanju. Medtem ko so evropske zaveznice v preteklosti že izrazile nasprotovanje vojaškim grožnjam glede Grenlandije, nove napovedi glede Kube sprožajo vprašanja o stabilnosti v Karibih in morebitnih novih gospodarskih sankcijah ali celo vojaških operacijah v bližini ameriške obale.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social Kubi poslal ostro opozorilo, v katerem državo poziva k sklenitvi dogovora z Washingtonom, preden bo »prepozno«. Trump je poudaril, da Havana pod njegovim pritiskom ne bo več prejemala nafte ali finančne podpore iz Venezuele, kar bi lahko povzročilo popoln gospodarski zlom na otoku. Hkrati je ameriški predsednik izrazil podporo ideji, da bi ameriški državni sekretar Marco Rubio postal naslednji predsednik Kube, kar so v Havani označili za nedopustno vmešavanje v notranje zadeve. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel se je na grožnje odzval s sporočilom, da Kubi nihče ne bo narekoval, kako naj ravna. Poudaril je, da je država pripravljena na obrambo domovine in svojo neodvisnost kljub stopnjevanju napetosti. Díaz-Canel je ameriške napovedi o prekinitvi energetske oskrbe iz Venezuele označil za poskus destabilizacije, ki ne bo spodkopal suverenosti kubanskega ljudstva. Napetosti med državama so se ponovno zaostrile po seriji Trumpovih objav, v katerih je neposredno napadel kubansko vlado in njeno navezanost na venezuelski režim. Medtem ko Washington stopnjuje retoriko o nujnosti »novega dogovora«, se Havana pripravlja na dodatne gospodarske sankcije. Diplomatski odnosi med državama, ki so bili v preteklosti že večkrat na preizkušnji, se tako ponovno gibljejo proti najnižji točki v zadnjih letih.

Danska premierka Mette Frederiksen je potrdila, da se bo danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen prihodnji teden sestal z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom. Osrednja tema pogovorov bo usoda Grenlandije, potem ko je predsednik ZDA Donald Trump ponovno izrazil željo po priključitvi tega avtonomnega ozemlja k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je razmere opisala kot zgodovinsko križišče in opozorila, da bi ameriško odstopanje od sodelovanja znotraj zveze Nato ter grožnje zaveznikom pomenile konec dosedanjih mednarodnih odnosov. Zaradi ameriških napovedi o morebitni uporabi vojaške sile za prevzem nadzora nad otokom, ki so jih v Washingtonu utemeljili z varnostnimi tveganji zaradi vpliva Rusije in Kitajske, so se aktivirale tudi druge evropske države. Nemčija in Združeno kraljestvo po poročanju medijev proučujeta možnosti za namestitev Natovih sil na Grenlandiji. S tem želijo evropske zaveznice Donaldu Trumpu dokazati, da Evropa vprašanje varnosti na Arktiki jemlje resno in da je sposobna sama prevzeti odgovornost za obrambo regije pred ruskimi in kitajskimi apetiti. Britanska vlada je potrdila, da so pogovori o odvračanju ruskih dejavnosti na severu običajna praksa, vendar naj bi bili načrti za morebitno misijo v Grenlandiji že v zgodnji fazi usklajevanja med Londonom, Berlinom in Parizom. Nemški zunanji minister Johann Wadephul naj bi se prav tako sestal z Rubiom, da bi razpravljal o novi vlogi Nata v regiji. Grenlandija, ki ima manj kot 57.000 prebivalcev, sicer uživa visoko stopnjo avtonomije, a je uradno del danskega kraljestva, kar vključuje tudi njeno članstvo v severnoatlantskem zavezništvu.

Ameriški predsednik Donald Trump je stopnjeval pritisk na Kubo in havanške oblasti pozval, naj čim prej sklenejo sporazum z Združenimi državami Amerike, preden bo "prepozno". Trump je prek svojega omrežja Truth Social opozoril, da Kuba ne bo več prejemala venezuelske nafte ali denarja, saj so ameriške sile po nedavni zajetju Nicolasa Madura prevzele nadzor nad temi viri. V seriji objav je Trump celo poobjavil predlog, da bi ameriški državni sekretar Marco Rubio, sicer sin kubanskih priseljencev, postal prihodnji predsednik Kube, kar je pospremil z odobravanjem. Odziv kubanskega vrha je bil oster in neposreden. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je poudaril, da je Kuba svobodna in neodvisna država, ki ji nihče ne bo narekoval ravnanj, ter dodal, da so se pripravljeni braniti do zadnje kaplje krvi. Zunanje ministrstvo v Havani je obenem zanikalo navedbe o prejemanju plačil za varnostne storitve v Venezueli in Washington obtožilo kriminalnega hegemonizma, ki ogroža svetovni mir. Kubanski zunanji minister Bruno Rodríguez je poudaril suvereno pravico države do uvoza goriva s katerih koli trgov. Napetosti so se močno okrepile po ameriški vojaški operaciji v Caracasu prejšnji teden, v kateri je bil ujet Nicolas Maduro, pri čemer je življenje izgubilo več deset venezuelskih in kubanskih varnostnikov. Trumpova administracija zdaj izkorišča energetsko odvisnost otoka od Venezuele kot vzvod za dosego političnih sprememb v Havani. Medtem ko Washington stopnjuje retoriko o skorajšnjem padcu kubanskega režima, Havana vztraja pri odporu proti enostranskim prisilnim ukrepom in vojaškemu izsiljevanju.

Nemški zunanji minister Wadephul se je med potjo na srečanje z ameriškim kolegom Rubiom ustavil na Islandiji, kjer so bili v ospredju pogovori o varnosti arktične regije in strateškem pomenu Grenlandije. Obisk poudarja naraščajoči pomen severnih območij v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer in varnostnih izzivov, ki jih prinašajo podnebne spremembe ter povečan interes velesil za naravne vire. Minister se je na Islandiji nepričakovano srečal tudi z drugimi mednarodnimi politiki, kar kaže na intenzivno diplomatsko dejavnost na tem območju. Glavne teme pogovorov so vključevale sodelovanje znotraj zveze NATO in zaščito kritične infrastrukture v Arktičnem oceanu, ki postaja vse bolj dostopen za pomorski promet in izkoriščanje surovin. Srečanje na Islandiji služi kot pripravljalna faza za prihajajoče pogovore z Združenimi državami Amerike, kjer bosta Wadephul in Rubio podrobneje obravnavala vprašanja čezatlantske varnosti. Grenlandija pri tem ostaja ključna točka zaradi svoje lege in potenciala za namestitev nadzornih sistemov, kar je za evropsko in ameriško obrambno strategijo bistvenega pomena.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Velika Britanija je naročila razvoj novih balističnih raket dolgega dosega z imenom "Nightfall", ki bi jih lahko dobavila Ukrajini. Te rakete naj bi imele doseg do 480 km in lahko dosegle cilje, kot je Moskva. Razvoj raket naj bi bil nujen, naročilo pa naj bi izdalo britansko obrambno ministrstvo.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v nedeljo napovedal, da bo njegova administracija popolnoma ustavila pritok nafte in denarja na Kubo. Trump je kubanske oblasti pozval, naj sredi zaostrovanja sankcij čim prej sklenejo dogovor z Washingtonom, saj bo v nasprotnem primeru pomoč popolnoma usahnila. Opozorilo prihaja v času, ko se Kuba sooča z vedno večjo energetsko in gospodarsko krizo. Trumpova administracija poudarja, da Kuba ne bo več prejemala energentov ali finančne pomoči, s katero je v preteklosti razpolagala. Predsednik je ob tem izpostavil preteklo odvisnost Kube od venezuelske nafte, za katero je Havanna v zameno nudila varnostne storitve režimu v Caracasu. ZDA nameravajo s to potezo povečati pritisk na kubanski režim in izsiliti spremembe v medsebojnih odnosih. Napovedane ukrepe so nekateri analitiki označili za kritično točko v odnosih med državama. Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da je čas za dogovor omejen, in namignil na hude posledice, če se kubansko vodstvo ne bo odzvalo na ameriške zahteve. Poteza odraža vrnitev k politiki trde roke do otoka, ki ga Washington že desetletja obravnava kot strateškega nasprotnika v regiji.

Medtem ko so se protesti v Iranu nadaljevali, je število smrtnih žrtev zaradi zatiranja protestov s strani iranskih oblasti naraslo na najmanj 538, več kot 10.000 ljudi pa je bilo aretiranih. Iranske oblasti so Združene države Amerike opozorile, da bodo ameriške sile in Izrael postali legitimne tarče, če bodo ZDA uporabile silo za zaščito protestnikov. Predsednik ZDA Donald Trump je preučeval možnosti vojaškega posredovanja, vključno s ciljanjem na iranske varnostne sile.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Donald Trump je nakazal na možno novo intervencijo v tujini, s čimer je sprožil ugibanja o naslednji tarči njegove administracije po napadu na Venezuelo. Medtem se pojavljajo govorice, da ima Steve Bannon skrite motive pri promoviranju Trumpove kandidature za leto 2028.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je zunanjemu ministru Juanu Ramonu de la Fuenteju naročila, naj vzpostavi stik z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, da bi razjasnila stališča po nedavnih izjavah predsednika ZDA Donalda Trumpa o morebitnih vojaških napadih na narkokartele na mehiškem ozemlju. Sheinbaum si prizadeva za diplomatsko pot in dialog, s katerima bi preprečili enostranske posege sosednje države. Napetosti so narasle po Trumpovih napovedih o agresivnejšem boju proti organiziranemu kriminalu, ki vključujejo tudi neposredne napade na kartele znotraj mehiških meja. Mehiška vlada tovrstne napovedi obravnava kot vprašanje nacionalne suverenosti in poudarja pomen usklajenega mednarodnega sodelovanja namesto nepooblaščenih vojaških akcij. Zunanji minister De la Fuente bo v pogovorih z ameriško stranjo skušal doseči dogovor o skupnem pristopu k varnostnim izzivom, ki ne bi kršil mednarodnega prava. Mehika poudarja, da je stabilnost v regiji mogoče doseči le s spoštovanjem neodvisnosti obeh držav in krepitvijo obveščevalnega sodelovanja.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izrazil upanje, da bo Izrael v naslednjih desetih letih postopoma zmanjšal odvisnost od ameriške vojaške pomoči. Poudaril je, da si želi, da Izrael ne bi bil odvisen od tuje vojaške pomoči. Netanjahu je to izjavil v intervjuju za revijo Ekonomist.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Trumpova administracija je menda imela predhodne razprave o morebitnih vojaških napadih na Iran, medtem ko je država soočena z notranjimi nemiri. Trump je izrazil ljubezen do venezuelskega ljudstva teden dni po tem, ko je odobril napad na Venezuelo. Senator Lindsey Graham in drugi podporniki MAGA so Trumpove izjave razumeli kot "signal" za morebitno novo tarčo za spremembo režima.

Po vojaški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura, so se pojavila poročila, da ZDA načrtujejo morebitno vojaško posredovanje v Iranu. Predsednik Trump je javno izjavil, da so ZDA pripravljene pomagati Irancem, ki si prizadevajo za svobodo, medtem ko v Iranu potekajo obsežni protivladni protesti. Trump je opozoril Iran pred uporabo sile proti protestnikom in nakazal, da bi ZDA lahko odgovorile na morebitno nasilje iranskih oblasti.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je ponovno zagrozil Iranu z »zelo hudim udarcem«, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti. Trump se je pohvalil, da je Rusija umaknila svoje vojne ladje med zasegom ruskega tankerja v severnem Atlantiku, a je Moskva to zanikala. Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Veleposlanik Danske Jesper Moller Sorensen in predstavnik Grenlandije Jacob Isbosethsen sta se v Washingtonu sestala s predstavniki ameriškega Sveta za nacionalno varnost. Srečanje je bilo sklicano zaradi vnovičnih groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa o priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike, kar predsednik utemeljuje z varnostnimi razlogi. Napetosti v odnosih se stopnjujejo, saj naj bi se prihodnji teden z dansko in grenlandsko stranjo sestal tudi državni sekretar Marco Rubio. Dogajanje predstavlja nadaljevanje Trumpovih prizadevanj za prevzem nadzora nad tem strateško pomembnim avtonomnim ozemljem pod dansko krono. Čeprav ZDA uradno trdijo, da gre za vprašanje nacionalne varnosti, so Danska in oblasti na Grenlandiji do zdaj takšne težnje vztrajno zavračale. Diplomatski pogovori v Beli hiši so bili namenjeni predvsem naslavljanju negotovosti, ki so jo povzročile napovedi o morebitni spremembi statusa otoka. Obenem je v ameriški javnosti odmevalo gostovanje predsednikove najstarejše vnukinje Kai Trump v podkastu Logana Paula. Osemnajstletnica je prvič javno spregovorila o delu svojega dedka in razkrila, da ne podpira vseh vidikov njegove politike, temveč se zavzema za bolj zmerna stališča. Njene izjave so vnesle dodatno dimenzijo v razpravo o notranjepolitičnem dogajanju v ZDA, medtem ko se administracija spopada z diplomatskimi pritiski zaradi zunanjepolitičnih ambicij na Arktiki.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je znova obudil svojo kontroverzno zamisel o nakupu Grenlandije od Kraljevine Danske. Njegovi svetovalci po poročanju medijev preučujejo različne finančne in strateške možnosti, s katerimi bi otok vključili pod ameriško upravo, kar vključuje tudi neposredne spodbude za lokalno prebivalstvo. Trump naj bi razmišljal celo o ponudbi v višini 100.000 ameriških dolarjev na posameznega državljana Grenlandije, s čimer želi pridobiti podporo tamkajšnjih prebivalcev za prehod pod ameriško suverenost. Glavni razlogi za Trumpov interes ostajajo strateškega in gospodarskega pomena. Grenlandija leži na ključni lokaciji v Arktičnem oceanu, kjer se zaradi taljenja ledu odpirajo nove pomorske poti in dostopi do neizkoriščenih naravnih virov, predvsem redkih zemelj in fosilnih goriv. Združene države Amerike si s tem želijo okrepiti svojo prisotnost v regiji, da bi omejile vse večji vpliv Rusije in Kitajske, ki prav tako kažeta interese na Arktiki. Kljub ponovnemu zagonu te ideje, se Danska in grenlandska vlada še nista uradno odzvali na nove navedbe, vendar sta v preteklosti takšne predloge odločno zavrnili. Diplomatski odnosi med Washingtonom in Københavnom bi se ob stopnjevanju teh prizadevanj lahko spopadali z dodatnimi napetostmi, saj Danska poudarja, da Grenlandija ni naprodaj in da je vprašanje suverenosti stvar samoodločbe grenlandskega ljudstva.

Administracija predsednika Trumpa je umaknila Združene države Amerike iz 66 mednarodnih organizacij, med drugim tudi iz agencije ZN za prebivalstvo in pogodbe ZN, ki ureja mednarodna podnebna pogajanja. Odločitev je bila sprejeta v okviru širšega umika ZDA iz globalnega sodelovanja.

Po smrti 37-letne matere treh otrok, ki jo je v Minneapolisu ustrelil agent ICE, so se pojavile obsodbe in pozivi k preiskavi. Primer je sprožil burne odzive, pri čemer so nekateri dejanje označili za domači terorizem, drugi pa so kritizirali podpredsednika JD Vancea zaradi blatenja žrtve. Nekdanji pravni svetovalec FBI je opozoril na zaskrbljujoč razvoj v preiskavi smrtonosnega streljanja.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim so Združene države Amerike začele postopek umika iz 66 mednarodnih organizacij in multilateralnih okvirov. Med njimi je 31 agencij in struktur pod okriljem Združenih narodov (ZN), kar predstavlja eno največjih sprememb v zunanji politiki države v smeri izolacionizma. Trump je odločitev utemeljil z nujnostjo zaščite ameriške suverenosti in zmanjšanja vpliva globalističnih struktur na notranje zadeve države. Memorandum, ki ga je podpisal predsednik, zveznim agencijam nalaga takojšen začetek postopkov za prekinitev članstva in sodelovanja v navedenih entitetah. Ta poteza sledi Trumpovim predvolilnim obljubam o reviziji mednarodnih obveznosti, ki po njegovem mnenju škodujejo ameriškim gospodarskim in političnim interesom. Odločitev je že sprožila burne odzive v mednarodni skupnosti, saj bi umik financiranja in podpore ZDA lahko ohromil delovanje številnih humanitarnih in razvojnih programov. Analitiki opozarjajo, da gre za nadgradnjo Trumpove politike iz preteklega leta, ko so ZDA že zapustile nekatere ključne kulturne in izobraževalne agencije. Z najnovejšim ukazom se Washington oddaljuje od tradicionalne vloge vodilne sile v svetovnem multilateralizmu, kar odpira prostor za večji vpliv drugih velesil v mednarodnih institucijah. Seznam vseh organizacij, ki jih ukaz zadeva, za zdaj še ni bil v celoti javno objavljen, vendar vključuje širok spekter organov ZN.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Donald Trump je na družbenih omrežjih objavil, da bi moral obrambni proračun za fiskalno leto 2027 znašati 1,5 bilijona dolarjev. Hkrati so se na stavni platformi Polymarket povečale možnosti, da bo Trump leta 2026 pridobil Grenlandijo. Senat je sprejel resolucijo o vojnih pooblastilih glede Venezuele, s čimer je ponudil redek grajo Trumpovi administraciji. Medtem so na Wall Streetu poskočila podjetja za proizvodnjo orožja, po povečanju obrambnega proračuna. V prvem letu Trumpovega mandata je bila izvedena vrsta izvršnih ukrepov, ki so povzročili velike spremembe v zvezni vladi.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Trumpova administracija je zasegla dva tankerja, ki sta prevažala venezuelsko nafto, in napovedala načrte za selektivno rahljanje sankcij. Analitiki so opozorili na mešana sporočila republikancev glede Trumpovega napada na Venezuelo in odstavitve Nicolása Madura. Predsednik Petro je obsodil kršitev latinskoameriške suverenosti in jo primerjal z nacističnim bombardiranjem Guernice.

Donald Trump je bil tarča kritik zaradi načrtovane prenove plesne dvorane v Beli hiši, ki jo nasprotniki označujejo kot simbol korupcije. Prav tako je bil deležen kritik zaradi njegovega revizionističnega pogleda na dogodke 6. januarja 2021, ki jih mnogi opisujejo kot napad na ameriški Kapitol. Sekretar za zunanje zadeve Marco Rubio je poskušal pomiriti skrbi glede Trumpovih groženj o zasegu Grenlandije z uporabo davkoplačevalskega denarja za njen nakup.

Operacija zajetja venezuelskega predsednika Madura s strani ZDA je sprožila mednarodne odzive. Uradniki ZDA so izjavili, da morajo nadzorovati prodajo venezuelske nafte za nedoločen čas, da bi stabilizirali gospodarstvo države in zagotovili delovanje v ameriškem interesu. Republikanski guverner Jeff Landry je pozval k morebitni usmrtitvi Madura. Pojavile so se tudi blokade vojaških akcij ZDA proti Grenlandiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno obudil zamisel o nakupu Grenlandije, kar je po poročanju ameriških medijev potrdil državni sekretar Marco Rubio. Rubio je skupini zakonodajalcev pojasnil, da predsednikovi svetovalci že pripravljajo posodobljen načrt za iskanje poti do pridobitve tega strateško pomembnega ozemlja. Čeprav podrobnosti o samem načrtu pred senatorji niso bile razkrite, poteza nakazuje na vnovično oživitev diplomatske in gospodarske pobude, ki je v mednarodni javnosti prvič odmevala že pred leti. Grenlandija, ki je samoupravno ozemlje pod suverenostjo Kraljevine Danske, ostaja v središču ameriških interesov predvsem zaradi svoje geostrateške lege na Arktiki in bogatih naravnih virov. Strokovnjaki ocenjujejo, da so prizadevanja ameriške administracije povezana z naraščajočo prisotnostjo Rusije in Kitajske v regiji. Kljub temu, da so danske oblasti v preteklosti takšne predloge zavrnile, Bela hiša vztraja pri preučevanju možnosti za morebitno transakcijo ali tesnejše povezovanje z otokom.

Grenlandija in Danska sta od ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia zahtevali nujno srečanje zaradi ponovnih izjav ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitni priključitvi tega arktičnega otoka k Združenim državam Amerike. Grenlandska zunanja ministrica Vivian Motzfeldt je sporočila, da je namen srečanja razpravljati o pomembnih in zaskrbljujočih izjavah predstavnikov ZDA, ki zadevajo suverenost otoka. Kljub večkratnim pozivom Köbenhavna in Nuuka skozi celotno leto 2025 do srečanja na ministrski ravni še ni prišlo. Medtem ko so grenlandski uradniki izražali diplomatsko pobudo, je v danskem parlamentu potekala seja odbora za zunanje zadeve, kjer so obravnavali prihodnje odnose med kraljevino in ZDA. Danska vlada poudarja, da Grenlandija, ki je avtonomni del Kraljevine Danske, ni naprodaj. Napetosti v odnosih so se povečale po tem, ko je Washington ponovil svoje interese na Arktiki, kar sta obe državi označili za nesprejemljivo poseganje v ozemeljsko celovitost.

Trumpova administracija je zasegla več sankcioniranih tankerjev, ki so prevažali venezuelsko nafto, in napovedala načrte za prodajo do 50 milijonov sodčkov te nafte, ki je bila zaradi ameriške blokade ujeta v Venezueli. Razkrita je bila anketa Daily Maila, ki je razkrila mnenje Američanov o Trumpovi motivaciji za odstranitev Nicolása Madura z oblasti. Pojavile so se tudi trditve, da je Trumpova administracija nezakonito ugrabila venezuelskega voditelja države, Marco Rubio pa je grozil.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je Grenlandijo opredelila kot ključno strateško prioriteto za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da Washington preučuje različne možnosti za prevzem nadzora nad tem avtonomnim danskim ozemljem, pri čemer je poudarila, da vojaška pot ostaja na mizi kot skrajno sredstvo. Glavni motivi za takšne težnje so ogromna nahajališča redkih zemeljskih kovin ter odpiranje novih pomorskih poti v Arktičnem oceanu zaradi taljenja ledu, kar bi ZDA omogočilo boljše odvračanje geopolitičnih tekmecev, predvsem Rusije in Kitajske. Kljub zaostrovanju retorike, ki je sprožilo zaskrbljenost znotraj zveze Nato in v Evropi, zunanji minister Marco Rubio kongres obvešča o prizadevanjih za diplomatski nakup otoka namesto vojaškega posredovanja. Danska in grenlandska vlada sta se na napovedi odzvali s pozivom k nujnemu srečanju z ameriškimi predstavniki, da bi razjasnili nesporazume, medtem ko evropski zavezniki opozarjajo na morebiten razkol v čezatlantskem zavezništvu. Razhajanja znotraj ameriške administracije kažejo na kompleksnost uresničevanja te zunanjepolitične ambicije, ki sledi podobnim preteklim poskusom pritiska na druge države, kot je bila Venezuela.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je potrdila, da Bela hiša preučuje različne možnosti za pridobitev nadzora nad Grenlandijo, pri čemer kot skrajno sredstvo dopušča tudi uporabo oboroženih sil. Tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je izjavila, da je priključitev tega strateškega arktičnega otoka prednostna naloga za nacionalno varnost Združenih držav Amerike, predvsem zaradi odvračanja nasprotnikov v regiji in dostopa do naravnih virov. Danska in grenlandski avtonomni organi so se na napovedi odzvali z zahtevo po nujnem sestanku z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiom, da bi razjasnili stališča in pomirili napetosti. Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je poudaril, da so pogovori nujni za odpravo nesporazumov, zlasti glede vloge kitajskih naložb na otoku. Evropski voditelji, vključno s predstavniki Nemčije, Francije in Španije, so medtem podpisali skupno izjavo, s katero so podprli dansko suverenost nad otokom in zavrnili ameriške ekspanzionistične težnje.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile mednarodne napetosti po ponovnih grožnjah glede priključitve Grenlandije, pri čemer Bela hiša ni izključila uporabe vojaške sile. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da predsednik Trump preučuje več možnosti za pridobitev otoka, ki ga obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti za zagotavljanje dominance v Arktični regiji. Svetovalec Stephen Miller je dodatno zaostril retoriko, ko se je posmehoval opozorilom danske vlade o morebitnem ogrožanju zavezništva NATO in namignil, da bi Danska morala otok preprosto prepustiti Američanom. Evropske zaveznice so se na napovedi odzvale z ostrim opozorilom, da bodo branile suverenost in ozemeljsko celovitost Danske. Grenlandska in danska vlada sta pozvali k nujnim pogovorom z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom, da bi razjasnili nesporazume in vzpostavili spoštljiv dialog. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je zahvalil evropskim državam za izkazano solidarnost, medtem ko so diplomatski krogi opozorili, da bi kakršen koli vojaški poseg proti članici zavezništva NATO pomenil nepopravljivo škodo za mednarodne odnose. Kljub pozivom k diplomaciji Trumpova administracija vztraja pri stališču, da je vojaška opcija vedno na voljo vrhovnemu poveljniku.

Trumpova administracija je zamrznila financiranje socialnih storitev za pet demokratskih držav (Kalifornija, Kolorado, Minnesota, Illinois in New York) po obsežnem škandalu z goljufijami in preiskavi v Minnesoti. Te države so vložile tožbo proti Trumpovi administraciji, zamrznitev 10 milijard dolarjev sredstev pa označile za neustavno zlorabo oblasti.

Donald Trump se je norčeval iz indijskega premierja Narendra Modija, George Conway pa je kritiziral njegovo administracijo, rekoč da jo vodi kot "mafijsko operacijo". Pojavile so se tudi polemike glede Trumpovih prizadevanj za prevzem Grenlandije, pri čemer so se pojavila vprašanja o možni uporabi vojaške sile. Senator Mark Kelly je bil deležen ostrega napada Trumpa, ki pa se mu je vrnil kot bumerang.

Ameriška vlada pod vodstvom predsednika Trumpa je ponovno potrdila svoje zahteve glede Grenlandije in celo omenila možnost vojaških ukrepov, s čimer se je povečal pritisk na Dansko. Senator Rubio meni, da bi ZDA morale kupiti Grenlandijo in ne izvajati vojaškega posredovanja.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v ponedeljek ostro odgovoril na opozorila predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa glede morebitnega vojaškega posredovanja proti narkokartelom. Petro je izjavil, da bo ponovno poprijel za orožje, če bodo ZDA izvedle vojaški napad na njegovo državo. Napetosti so se stopnjevale po Trumpovi napovedi, da bi bili lahko preprodajalci drog v Kolumbiji naslednja tarča ameriške vojske v okviru boja proti mednarodnemu kriminalu. Petro je v odzivu na družbenem omrežju X obtožil ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia, da verjame lažnim informacijam, ki so jih po njegovih besedah razširili odpuščeni obveščevalni polkovniki kolumbijske policije. Predsednik trdi, da so te dezinformacije plod kolumbijskih politikov, povezanih z mafijo, ki si želijo prekinitve odnosov med državama, da bi se trgovina s kokainom neovirano povečala. Kljub njegovim navedbam je ameriško zunanje ministrstvo že septembra lani ugotovilo, da sta pridelava koke in proizvodnja kokaina pod Petrovim vodstvom dosegli rekordne vrednosti.

Grenlandija in Danska sta uradno zaprosili za srečanje z Marcom Rubiom, ki je predviden za novega državnega sekretarja Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa. Predstavniki obeh držav si prizadevajo za čimprejšnjo vzpostavitev diplomatskih stikov, da bi razpravljali o strateškem pomenu arktične regije in nadaljnjem sodelovanju na področju varnosti. Interes za srečanje odraža prizadevanja Københavna in Nuuka, da bi ohranila stabilne odnose z Washingtonom, predvsem zaradi naraščajočega geopolitičnega pomena Grenlandije. Napovedana delegacija namerava poudariti pomen avtonomije Grenlandije znotraj danskega kraljestva in obenem zagotoviti kontinuiteto v obrambnem sodelovanju. Marco Rubio, ki je znan po svojem trdnem stališču glede nacionalne varnosti, velja za ključno osebnost pri oblikovanju prihodnje ameriške zunanje politike v Arktičnem svetu. Danska vlada si ob tem prizadeva za usklajeno delovanje z grenlandskimi oblastmi, da bi se izognili morebitnim nesporazumom, ki so se pojavili v preteklosti glede vprašanj suverenosti in ameriških investicij na otoku.

Danska premierka Mette Frederiksen je ostro obsodila grožnje predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa glede morebitnega prevzema Grenlandije. Po navedbah premierke bi vsakršen vojaški poseg ZDA na ozemlje danske zaveznice pomenil neposreden konec severnoatlantskega zavezništva in destabilizacijo varnostne ureditve, ki je bila vzpostavljena po drugi svetovni vojni. Frederiksenova je pritiske Washingtona označila za popolnoma nesprejemljive. Napetosti so se stopnjevale po poročilih o ameriškem vojaškem posredovanju v Venezueli, kjer naj bi sile ZDA zavzele prestolnico in zajele predsednika Nicolasa Madura. Trumpove ponovne ozemeljske težnje po Grenlandiji so v Kopenhagnu sprožile resno zaskrbljenost glede prihodnosti transatlantskih odnosov. Danska vlada vztraja, da Grenlandija ni naprodaj in da bi kakršna koli agresija uničila temelje mednarodnega sodelovanja med zahodnimi zavezniki.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.