Kanadski premier Mark Carney je po vrnitvi iz Pekinga napovedal znatno ublažitev trgovinskih ovir za uvoz električnih vozil iz Kitajske, s čimer je Kanada prekinila usklajeno politiko z Združenimi državami Amerike. Po novem bo država namesto prejšnjih 100-odstotnih kazenskih carin uveljavila zgolj 6,1-odstotno tarifo, obenem pa bo dovolila uvoz do 49.000 vozil letno. Ta odločitev neposredno koristi kitajskim proizvajalcem, kot sta BYD in Geely, hkrati pa odpira pot podjetju Tesla, ki lahko zdaj v Kanado lažje uvaža svoja vozila, izdelana v kitajskih tovarnah. Sprememba politike pomeni strateški zasuk Kanade, ki se v luči globalnih negotovosti in ameriških carinskih vojn vse bolj usmerja k obnovi gospodarskih vezi s Kitajsko. Čeprav kvota 49.000 enot predstavlja le začetek, strokovnjaki ocenjujejo, da bodo kitajski giganti to priložnost izkoristili za dolgoročen prodor na severnoameriški trg. Nova uredba bo veljala tri leta, pri čemer 6,1-odstotna tarifa velja predvsem za tehnološko naprednejše modele z daljšim dosegom. Kljub gospodarskim prednostim odločitev sproža razprave o morebitnih tveganjih za domačo industrijo in odnose z Washingtonom. Kritiki opozarjajo, da bi lahko nenaden pritok cenejših kitajskih vozil oslabil lokalne proizvajalce in povečal odvisnost od kitajske tehnologije. Kljub temu premier Carney poudarja, da je odprava trgovinskih ovir ključna za zagotavljanje konkurenčnosti in dostopnosti trajnostnih rešitev za kanadske potrošnike.

Kanadski premier Mark Carney in kitajski predsednik Ši Džinping sta v Pekingu sklenila prelomni dogovor o novem strateškem partnerstvu, ki vključuje znatno znižanje carin na ključne proizvode. Kanada bo odpravila 100-odstotne kazenske carine na kitajska električna vozila, ki jih je uvedla prejšnja vlada, in uvedla letno kvoto 49.000 vozil s 6,1-odstotno carinsko stopnjo. V zameno bo Kitajska drastično znižala carine na kanadsko repico s trenutnih 84 na približno 15 odstotkov, kar predstavlja pomembno zmago za kanadski kmetijski sektor. Novo partnerstvo temelji na petih stebrih: energetiki, gospodarskem in trgovinskem sodelovanju, javni varnosti, multilateralizmu ter kulturi. Premier Carney je poudaril, da so odnosi s Kitajsko postali bolj predvidljivi, kar državi omogoča zmanjšanje gospodarske odvisnosti od Združenih držav Amerike. Slednje so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa povečale carinski pritisk na Kanado, kar je Ottawo prisililo v iskanje novih strateških trgov na vzhodu. Kljub uradnemu optimizmu so se v Kanadi že pojavili kritični glasovi. Sindikati in politiki iz province Ontario opozarjajo, da bi uvoz kitajskih vozil lahko ogrozil domača delovna mesta v avtomobilski industriji. Medtem ko so Združene države Amerike izrazile zaskrbljenost zaradi kitajskega prodora na severnoameriški trg, je predsednik Trump dogovor presenetljivo označil za pozitivno potezo, kar bi lahko nakazovalo na morebitna prihodnja pogajanja med Washingtonom in Pekingom.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je v sodelovanju z dvostrankarsko skupino guvernerjev iz 13 zveznih držav predstavila načrt za nujno dražbo električne energije, ki bi tehnološka podjetja prisilila k financiranju nove energetske infrastrukture. Predlog poziva operaterja največjega električnega omrežja v ZDA, PJM Interconnection, naj od podjetij, ki upravljajo podatkovne centre za umetno inteligenco, zahteva sklenitev 15-letnih pogodb. S tem bi zagotovili približno 15 milijard dolarjev za gradnjo novih elektrarn, kar bi razbremenilo običajne porabnike, ki se soočajo z visokimi cenami elektrike. Načrt predvideva, da bi morala podjetja plačevati za zakupljeno energijo ne glede na dejansko porabo, kar bi energetskim podjetjem zagotovilo dolgoročno finančno varnost za investicije. Pobudo so podprli guvernerji ključnih držav, kot so Pensilvanija, Ohio in Virginija, ter ministra za energijo in notranje zadeve, Chris Wright in Doug Burgum. Ukrep je odgovor na izjemen porast porabe električne energije, ki ga povzroča razmah umetne inteligence, kar je povzročilo nestabilnost cen na trgu PJM, ki oskrbuje okoli 67 milijonov ljudi. Ob napovedi nove strategije so delnice podjetja Constellation Energy močno padle, saj vlagatelji ocenjujejo vpliv novih pravil na obstoječe energetske modele. Medtem ko bi načrt lahko koristil rudarjem bitcoinov zaradi potencialne stabilizacije cen, nekateri kritiki opozarjajo na zaplete pri vključevanju jedrske energije in vprašanja o dejanskem povečanju zmogljivosti omrežja. Trumpova administracija s tem korakom stopnjuje pritisk na Silicijevo dolino, naj prevzame finančno breme energetske tranzicije, ki jo narekujejo njihove tehnološke potrebe.

Donald Trump nadaljuje s sestavljanjem mirovnega odbora za povojno upravljanje Gaze in je k sodelovanju povabil Argentino, Kanado, Turčijo in Egipt. Argentinski predsednik Javier Milei je vabilo sprejel. Za stalno mesto v odboru Trump zahteva najmanj milijardo dolarjev prispevka. V odbor naj bi bili imenovani tudi Marco Rubio, Tony Blair in Jared Kushner. Medtem pa se je na NBA tekmi v Londonu pojavil protestnik z ostrim sporočilom Trumpu glede Grenlandije. Trump je tudi izjavil, da je čas za novo vodstvo v Iranu. Generalna državna tožilka New Yorka, Letitia James, izpodbija Trumpov izvršni ukaz.

Kanadski premier Mark Carney in kitajski predsednik Ši Džinping sta na zgodovinskem srečanju v Pekingu uradno razglasila novo strateško partnerstvo, s čimer sta državi končali večletno obdobje napetih odnosov in diplomatskih sporov. Osrednji del dogovora predstavlja znatno znižanje carin na kitajska električna vozila, ki bodo v Kanado po novem vstopala s 6,1-odstotno tarifo namesto prejšnje 100-odstotne, medtem ko bo Kitajska v zameno drastično znižala carine na kanadsko repico z 84 na približno 15 odstotkov. Carney je ob tem poudaril, da Kanada s tem korakom išče nove strateške možnosti in večjo odpornost gospodarstva na zunanje šoke, s čimer se država vidno oddaljuje od dosedanje usklajene trgovinske politike z Združenimi državami Amerike. Srečanje predstavlja prvi obisk kanadskega predsednika vlade v Pekingu po letu 2017 in označuje odločen prelom s politiko prejšnjega premierja Justina Trudeauja. Poleg trgovinskih olajšav sta voditelja napovedala sodelovanje na področjih energetike, kmetijstva, financ in kulture. Kitajska je Kanadi podelila tudi brezvizumski režim za obiskovalce, kar dodatno potrjuje otoplitev odnosov. Po navedbah kanadskega premierja je cilj nove strategije diverzifikacija trgovinskih poti, saj se Kanada pod vodstvom Donalda Trumpa sooča z vse večjimi pritiski in negotovostjo glede prihodnosti severnoameriškega prostega trga. Odzivi na dogovor so mešani. Medtem ko so kmetijski sektor in nekateri provincialni voditelji, kot je premier Saskatchewana Scott Moe, dogovor pozdravili kot izjemno novico za izvoz, so se v industrijskem središču Ontaria pojavili resni pomisleki. Premier Ontaria Doug Ford in sindikat Unifor sta opozorila na nevarnost izgube delovnih mest v avtomobilski industriji zaradi uvoza subvencioniranih kitajskih vozil. Washington je prav tako izrazil zaskrbljenost, saj kanadska poteza spodkopava enotno fronto Severne Amerike proti kitajski prevladi na trgu električnih vozil.

Kanadski premier Mark Carney je ponovno poudaril, da je Grenlandija pod zaščito Nata, s čimer se je odzval na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem prevzemu otoka. Carney je, medtem ko je bil na obisku na Kitajskem, izjavil, da je Kanada kot partnerica Danske zavezana obveznostim o kolektivni obrambi.

Kanadski premier Mark Carney je z uradnim Pekingom sklenil obsežen trgovinski dogovor, ki predvideva znatno znižanje carin na kitajska električna vozila v zameno za odpravo omejitev pri izvozu kanadske repice, prašičjega mesa in morskih sadežev. Po novih pravilih bo Kanada opustila 100-odstotne carine, ki jih je leta 2024 uvedla vlada Justina Trudeauja, in jih nadomestila s 6,1-odstotno stopnjo, ki je omejena na kvoto 49.000 vozil letno. Ta poteza pomeni preobrat v kanadski zunanjetrgovinski politiki in odmik od strožjih ukrepov, ki jih uveljavljajo Združene države Amerike. Odločitev je v Kanadi sprožila val kritik, zlasti s strani opozicije in predstavnikov avtomobilske industrije. Premier Ontaria Doug Ford je dogovor ostro obsodil, medtem ko kritiki opozarjajo na morebitne dolgoročne posledice za domačo proizvodnjo vozil in varnostne pomisleke glede kitajske tehnologije. Carney zagovarja odločitev s trditvijo, da Kanada za razvoj lastnega konkurenčnega sektorja električnih vozil potrebuje dostop do inovativnih partnerjev in njihovih dobavnih verig. Dogovor prihaja v času zaostrenih odnosov med zahodnimi zavezniki in Kitajsko glede subvencioniranja industrije. Kanadsko popuščanje bi lahko povzročilo napetosti v odnosih z administracijo Donalda Trumpa, ki zagovarja politiko zaščite severnoameriškega trga. Kanada s tem korakom išče ravnovesje med zaščito svojih kmetov, ki so bili močno prizadeti zaradi kitajskih povračilnih ukrepov, in potrebo po cenejšem dostopu do tehnologij za zeleni prehod.

Združene države so uvedle nove sankcije proti petim iranskim uradnikom, obtoženim zatiranja protestov, in nadzirajo sredstva iranskih voditeljev, ki se prenašajo v mednarodne banke. Pojavljajo se znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran, vključno z umikom ameriškega osebja iz baz na Bližnjem vzhodu in prekinitvijo diplomatskih stikov. Iran je zagrozil s povračilnimi ukrepi in obvestil Katar ter Savdsko Arabijo. Vzporedno naj bi Iran in Izrael skrivoma sklenila dogovor, da se ne bosta napadala preko ruskih posrednikov.

Kuomintang (KMT) si prizadeva do marca določiti kandidate za županske volitve v 21 okrožjih, pri čemer je v petih okrožjih (okrožje in mesto Jiaji, mesto Taichung, mesto New Taipei in okrožje Kinmen) še vedno prisotna neenotnost glede izbire kandidatov. V mestu Taichung si za nominacijo prizadevata podpredsednik zakonodajnega dvora Jiang Qichen in poslanka Yang Qiongying. V mestu New Taipei naj bi podžupan Liu Heran po anketah prehitel Li Sichuana. V mestu Jiaji se obeta sodelovanje med KMT in Tajvansko ljudsko stranko (TPP) pri podpori skupnemu kandidatu Zhang Qikaiju.

Kanadski premier Mark Carney in kitajski predsednik Ši Džinping sta na današnjem srečanju v Pekingu uradno razglasila novo strateško partnerstvo, s čimer sta končala večletno obdobje diplomatskih in trgovinskih sporov med državama. Voditelja sta odnose opisala kot prelomne, pri čemer je Carney poudaril pomen stabilizacije vezi po dolgotrajnih napetostih, ki so hromile medsebojno sodelovanje. Srečanje v kitajski prestolnici je bilo osredotočeno na otoplitev odnosov, ki so se v preteklosti drastično poslabšali zaradi vprašanj vmešavanja v notranje zadeve in trgovinskih omejitev. Predsednik Ši je ocenil, da so odnosi dosegli ključno prelomnico, ki bo omogočila konstruktivnejši dialog na področju gospodarstva in varnosti. Carney je ob tem izpostavil, da sta z voditeljem odprla tudi nekatera občutljiva vprašanja, kar nakazuje na novo stopnjo transparentnosti v komunikaciji. Dogovor o strateškem partnerstvu predstavlja pomemben premik v kanadski zunanji politiki pod vodstvom premierja Carneyja. Po letih političnih trenj državi zdaj načrtujeta okrepljeno sodelovanje, kar bi lahko imelo širše implikacije za stabilnost v azijsko-pacifiški regiji in mednarodno trgovino, v kateri imata obe državi pomembno vlogo.

Kanadski premier Mark Carney in kitajski predsednik Xi Jinping sta se v Pekingu zavezala k izboljšanju odnosov med državama, po letih diplomatskih napetosti. Carney je nakazal na pospešeno vdor kitajskih električnih vozil v Severno Ameriko. Kitajska se sooča z nestabilnostjo v Iranu, vključno z grožnjami Donalda Trumpa o 25-odstotnih carinah na trgovinske partnerje Irana.

Beli hiši je sporočila, da je Iran zaustavil 800 usmrtitev protestnikov, ki so bile načrtovane. Vodja Cie se je srečal s predsednico Venezuele Delsy Rodriguez v Caracasu, z namenom izboljšanja bilateralnih odnosov. Kremelj je sporočil, da ZDA še niso odgovorile na Putinov predlog o podaljšanju sporazuma o jedrskem orožju.

Leto 2025 je bilo po podatkih evropske službe za podnebne spremembe Copernicus in ameriških strokovnjakov tretje najtoplejše leto v zgodovini meritev, kar potrjuje trend pospešenega segrevanja ozračja. Čeprav so bile temperature zaradi hladilnega učinka naravnega pojava La Niña v Tihem oceanu nekoliko nižje kot v rekordnem letu 2024, so zadnja tri leta skupaj prvič presegla kritično mejo 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo. Strokovnjaki organizacije Berkeley Earth opozarjajo, da ekstremni temperaturni skoki med letoma 2023 in 2025 kažejo na pospeševanje stopnje segrevanja Zemlje. Poročilo izpostavlja, da je bilo zadnjih enajst let najtoplejših doslej, kar povečuje pritisk na države za hitrejšo opustitev fosilnih goriv. Znanstveniki napovedujejo, da bo dolgoročni prag 1,5 stopinje Celzija, ki ga določa Pariški sporazum, verjetno dokončno presežen že do leta 2030, kar je desetletje prej, kot so predvidevale prejšnje ocene. Povišanje temperatur v letu 2025 so pripisali predvsem kopičenju toplogrednih plinov in zmanjšani zmožnosti naravnih ponorov za absorpcijo ogljikovega dioksida. Posledice segrevanja so se v letu 2025 odražale v ekstremnih vremenskih dogodkih, vključno s katastrofalnimi požari v Los Angelesu, uničujočim ciklonom v jugovzhodni Aziji in hudo sušo v Iranu. Tudi začetek leta 2026 so že zaznamovali požari v Avstraliji in Argentini ter poplave v Indoneziji, medtem ko so snežna zameta povzročala težave v Evropi. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je ob tem opozoril, da je prebitje temperaturnih mej neizogibno, če svet ne bo drastično in nemudoma omejil emisij.

Kitajska je v preteklem letu dosegla zgodovinski mejnik s trgovinskim presežkom v višini 1,19 bilijona ameriških dolarjev, kar predstavlja največji tovrstni presežek v svetovni zgodovini. Rast je bila predvsem posledica pospešenega izvoza na trge v Evropi, Afriki, Latinski Ameriki in Jugovzhodni Aziji. Podatki so bili objavljeni ob začetku obiska Marka Carneya v Pekingu, kar dodatno poudarja pomen kitajske gospodarske prevlade v globalnem okviru. Kitajske oblasti za takšen razkorak v trgovinski menjavi krivijo gospodarsko politiko nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, medtem ko se Evropa spopada z vse glasnejšimi opozorili zaradi neravnovesja na trgu. Že v začetku decembra so poročila nakazovala, da bo presežek presegel mejo enega bilijona dolarjev, končni podatki pa so te napovedi še utrdili. Velikanski izvozni pritisk kitajskega gospodarstva povzroča nemir med zahodnimi trgovinskimi partnericami. Objava teh podatkov sovpada z naraščajočimi napetostmi v mednarodni trgovini, saj številne države razmišljajo o uvedbi dodatnih carin ali zaščitnih ukrepov za zaščito lastne industrije pred poceni kitajskimi izdelki. Peking kljub kritikam nadaljuje s strategijo širitve na trge v razvoju, kar mu omogoča ohranjanje visoke stopnje gospodarske rasti kljub trenjem z Zahodom.

Kanadski premier Mark Carney je obiskal Kitajsko, kjer je pozdravil napredek v dvostranskih odnosih in izrazil pohvale vodstvu predsednika Xi Jinpinga. Kitajska je izrazila pripravljenost za okrepitev komunikacije in poglobitev sodelovanja s Kanado, s ciljem zagotoviti stabilne in trdne odnose med državama. Obisk naj bi poudarjal stroške "Donroe doktrine" Donalda Trumpa.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je ponovno odložilo razglasitev odločitve glede zakonitosti carinskega režima, ki ga je uvedla administracija predsednika Donalda Trumpa. Predstavniki Bele hiše so ob tem sporočili, da so pripravili alternativne rešitve za primer, če bi sodišče razsodilo proti njihovim trgovinskim ukrepom. Odločitev sodišča ostaja ključna za prihodnjo usmeritev ameriške trgovinske politike in mednarodnih gospodarskih odnosov. Ob tem se je predsednik Donald Trump znašel v središču novega incidenta, ko je med obiskom tovarne avtomobilskega podjetja Ford delavcu pokazal sredinec. Incident se je zgodil po tem, ko ga je delavec označil za zaščitnika pedofilov, kar se nanaša na aktualne kritike glede Trumpovega domnevnega oviranja preiskav o Jeffreyju Epsteinu. Trumpova administracija je namesto preiskave obtožb kritizirala državljana, kar je v ameriški javnosti sprožilo dodatne polemike o odgovornosti predsednika. Dogajanje odraža stopnjevanje napetosti med predsednikom in delom javnosti, ki mu očita vpletenost v sporne afere. Kritiki opozarjajo, da se predsednik raje spopada s posamezniki kot pa z institucionalnimi izzivi in preiskavami. Pravna negotovost glede carin in osebni spori predsednika tako še naprej hromijo politično ozračje v državi.

Po podatkih znanstvenikov je bilo zadnjih enajst let najtoplejših v zgodovini meritev. Ta ugotovitev je bila objavljena v več virih, kar poudarja resnost podnebnih sprememb.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Kanadski predsednik vlade Mark Carney je napovedal in začel uradni obisk v Ljudski republiki Kitajski, ki bo potekal od 13. do 17. januarja 2026. Gre za prvi obisk kanadskega premierja v tej državi po osmih letih, njegov glavni namen pa je diverzifikacija kanadske trgovine in privabljanje novih investicij. Carney se bo v Pekingu srečal s predsednikom Xi Jinpingom in premierjem Li Qiangom, s katerima bo razpravljal o krepitvi strateškega sodelovanja in reševanju odprtih vprašanj med državama. Obisk prihaja v času zaostrenih odnosov med Ottawo in Washingtonom, saj se Kanada sooča s carinami, ki jih je uvedel ameriški predsednik Donald Trump, ter njegovimi provokativnimi izjavami o Kanadi kot potencialni 51. zvezni državi ZDA. Kanadska vlada si je zadala cilj, da v naslednjem desetletju podvoji izvoz na trge izven ZDA. Carney je poudaril, da želi Kanado preoblikovati iz gospodarstva, ki je bilo prekomerno odvisno od enega samega trgovinskega partnerja, v bolj neodvisno in konkurenčno državo. Po obisku na Kitajskem bo kanadski premier pot nadaljeval v Katarju, nato pa se bo v Švici udeležil letnega srečanja Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu. Kitajska stran je obisk označila za priložnost za povečanje političnega zaupanja in razširitev praktičnega sodelovanja, kar naj bi prispevalo k svetovni stabilnosti in blaginji obeh narodov.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je nenadoma odpovedal svoj napovedani obisk v Somaliji, ki bi se moral odviti 9. januarja v sklopu njegove tradicionalne novoletne turneje po Afriki. Namesto obiska v Mogadišu je minister svojo pot nadaljeval neposredno iz Etiopije v Tanzanijo, kar je sprožilo številna ugibanja o razlogih za to odločitev. Kitajsko veleposlaništvo v Somaliji je kasneje sporočilo, da je bila odpoved posledica usklajevanja urnikov, vendar so v ozadju ostala odprta vprašanja o diplomatskih napetostih. Med telefonskim pogovorom s somalskim kolegom je Wang Yi poudaril, da Kitajska odločno nasprotuje morebitnemu sodelovanju med separatistično regijo Somaliland in Tajvanom v njunih prizadevanjih za neodvisnost. Kitajska diplomacija takšne povezave interpretira kot spodkopavanje načela ene Kitajske in suverenosti Somalije. Peking je izrazil polno podporo ozemeljski celovitosti Somalije, hkrati pa opozoril na nevarnost destabilizacije regije zaradi zunanjih političnih vplivov. Dogodek odraža širšo kitajsko strategijo v Afriki, kjer Peking že 36 let zapored svojo prvo letno diplomatsko pot nameni prav tej celini. Čeprav so uradni razlogi tehnične narave, analitiki opozarjajo, da bi lahko odpoved obiska služila kot signal nezadovoljstva ali previdnosti glede zapletenih varnostnih in političnih razmer v Afriškem rogu. Obe državi sta potrdili, da ostajata v stiku glede prihodnjih srečanj na visoki ravni.

Proti predsedniku ameriške centralne banke (Fed) Jeromeu Powellu je bila uvedena kazenska preiskava, ki se osredotoča na prenovo sedeža Fed v Washingtonu in domnevno napačne izjave o stroških pred kongresom. Powell je javno kritiziral Trumpovo administracijo zaradi spodkopavanja neodvisnosti centralne banke, ker je Fed zavrnil znižanje obrestnih mer v začetku leta.

Nekdanja podpredsednica kanadske vlade in finančna ministrica Chrystia Freeland je danes uradno zaključila svoj mandat poslanke v zveznem parlamentu v Ottawi. Njen odstop je posledica prevzema nove prostovoljne vloge, v kateri bo svetovala ukrajinski vladi pri povojni obnovi in gospodarskih reformah. Freeland, ki velja za tesno zaveznico Kijeva, bo svoje izkušnje s področja mednarodnih financ uporabila za pomoč državi, ki se še vedno nahaja sredi vojaškega konflikta. Odstop dolgoletne poslanke liberalne stranke prinaša nove izzive za vlado premierja Marka Carneyja. Liberalna stranka bo z njenim odhodom v parlamentu ostala brez dveh sedežev do absolutne večine, kar bi lahko otežilo sprejemanje ključne zakonodaje v prihodnjih mesecih. Kljub nedavnim manjšim pridobitvam na nadomestnih volitvah, odhod tako vidne osebnosti, kot je Freeland, pomeni občutno izgubo političnega kapitala za vladajočo koalicijo. Freeland je bila ključna figura v kanadski politiki zadnje desetletje, saj je vodila pomembna ministrstva in igrala vidno vlogo pri pogajanjih o trgovinskih sporazumih. Njena odločitev, da se popolnoma posveti pomoči Ukrajini, odraža kanadsko zunanjo politiko, ki ostaja ena najbolj vnetih podpornic ukrajinske suverenosti v mednarodni skupnosti. Pričakuje se, da bo Ottawa v kratkem razpisala nadomestne volitve za izpraznjeno poslansko mesto.

Nekdanji kanadski diplomat Michael Kovrig je opozoril predsednika kanadske vlade Marka Carneyja, naj bo med prihajajočim obiskom na Kitajskem previden glede tveganj gospodarske prisile. Kovrig, ki je zdaj višji svetovalec za Azijo pri mednarodni krizni skupini, poudarja, da mora Kanada ostati neomajna pri zagovarjanju svojih interesov in temeljnih vrednot, medtem ko si prizadeva za ponovno vzpostavitev gospodarskih vezi. Obisk poteka v času, ko Kanada poskuša stabilizirati odnose s Pekingom po večletnih političnih in ekonomskih napetostih. Kovrig izpostavlja, da obnavljanje sodelovanja ne sme priti na račun popuščanja pri ključnih vprašanjih človekovih pravic in demokratičnih standardov. Po njegovem mnenju je nujno, da Ottawa nastopi s jasno vizijo, ki bo preprečila morebitno izkoriščanje gospodarske odvisnosti za politične pritiske. Analitiki poudarjajo, da so Kovrigova opozorila posebej tehtna zaradi njegove osebne izkušnje, saj je bil na Kitajskem zaprt skoraj tri leta. Njegov poziv k previdnosti odraža širšo zaskrbljenost kanadske javnosti in politike glede prihodnje smeri odnosov z drugo največjo svetovno ekonomijo, kjer se prepletajo nujnost trgovanja in nujnost zaščite suverenosti.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je v četrtek opravil ločena telefonska pogovora s kanadskim premierjem Markom Carneyjem in mehiško predsednico Claudio Scheinbaum, s katerima je razpravljal o zaostrenih političnih razmerah v Venezueli. Lula je ob tem ostro obsodil ravnanje Združenih držav Amerike do Venezuele, kar odraža prizadevanja regionalnih in mednarodnih akterjev za stabilizacijo razmer v tej južnoameriški državi. Med pogovorom s kanadskim premierjem je Lula podal povabilo za uradni obisk, ki ga je Mark Carney sprejel in naj bi Brazilijo obiskal aprila prihodnje leto. Srečanje bo namenjeno krepitvi dvostranskih odnosov in nadaljnjemu usklajevanju glede venezuelske krize, ki pomembno vpliva na stabilnost celotne regije. Brazilija pod Lulovim vodstvom še naprej išče diplomatsko pot, ki bi vključevala čim širši krog mednarodnih partnerjev. Sodelovanje z Mehiko ostaja ključno pri oblikovanju skupnega latinskoameriškega odziva na dogajanje v Caracasu. Predsednica Claudia Scheinbaum in Lula sta poudarila pomen suverenosti in mirnega reševanja sporov brez zunanjega vmešavanja, kar je v skladu z njuno kritiko nedavnih potez Washingtona.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so ZDA napovedale, da bodo upravljale Venezuelo do varnega prehoda. Trump je obljubil zaprtje chavističnega centra za mučenje v Caracasu. Rusija se ni odzvala z močno podporo Maduru. Venezuelci v New Yorku so proslavljali Madurov padec. Zaradi ameriške akcije v Venezueli obstaja tveganje, da bodo trgovci z mamili pobegnili v Brazilijo.

Kanadski premier Mark Carney je podprl imenovanje nekdanje ministrice za promet in notranjo trgovino Chrystie Freeland na položaj svetovalke za vprašanja gospodarskega razvoja v uradu ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Carney je poudaril, da ima Freelandova edinstvene kvalifikacije za tovrstno delo, njeno novo vlogo pa je označil za dodaten dokaz neomajne podpore Kanade Ukrajini v njenem prizadevanju za obnovo in razvoj. Freelandova je ob nastopu nove funkcije sporočila, da zapušča položaj posebne predstavnice kanadskega premierja za obnovo Ukrajine. Njena selitev v svetovalno ekipo v Kijevu pomeni tesnejše neposredno sodelovanje med kanadsko politično elito in ukrajinsko administracijo, kar naj bi pospešilo izvajanje gospodarskih reform in strateško načrtovanje povojne rekonstrukcije države.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Ukrajina se že skoraj štiri leta brani pred rusko agresijo, mirovna prizadevanja pa so bila do zdaj neuspešna. Kremelj je obtožil Ukrajino napada na Putinovo rezidenco. Predsednik Zelenski je govoril o srečanju s partnerji in diplomatskem delu.

Vlada premierja Marka Carneyja je v jesenskem zasedanju parlamenta predložila tri zakonske predloge s področja pravosodja, ki vsebujejo dolg seznam strožjih ukrepov. Te poteze so odgovor na zaskrbljenost javnosti glede varnosti in kriminala.

Kanadski premier Mark Carney bo prihodnji teden odpotoval v Francijo, kjer se bo v Parizu udeležil srečanja z zavezniki Ukrajine v okviru t.i. koalicije voljnih. Namen dvodnevnega obiska, ki bo potekal v ponedeljek in torek, je pospešitev prizadevanj za končanje ruske agresije v Ukrajini, saj se diplomatski pritiski za vzpostavitev miru v zadnjem obdobju krepijo. Iz urada predsednika kanadske vlade so sporočili, da se bo Carney sestal s ključnimi partnerji, s katerimi bodo obravnavali možnosti za vzpostavitev trajnega miru v regiji. Srečanje v Parizu poteka v času, ko se mednarodna skupnost pospešeno trudi najti diplomatsko rešitev za konflikt, ki traja že več let. Kanada, ki velja za eno najtesnejših zaveznic Kijeva, s tem obiskom utrjuje svojo vlogo pri oblikovanju prihodnje varnostne arhitekture v Evropi. Poudarek pogovorov bo na usklajevanju pomoči in iskanju skupnih izhodišč, ki bi Rusijo pripravila k resnim pogajanjem ob spoštovanju ukrajinske suverenosti.

Poglavar staroselskega ljudstva Pimicikamak v severni Manitobi, David Monias, je na kanadskega premierja Marka Carneyja naslovil uradno prošnjo za napotitev kanadskih oboroženih sil. Zahteva po vojaški pomoči prihaja po tem, ko je območje Cross Lake zaradi pretrganega daljnovoda nad reko Nelson že več dni v temi. Izpad električne energije se je začel v nedeljo zvečer, podjetje Manitoba Hydro pa je v sredo potrdilo resnost situacije. Monias je v pismu premierju poudaril, da se skupnost sooča s hitro stopnjujočo se krizo na področju javnega zdravja in varnosti. Ker so temperature nizke, stotine prebivalcev pa so ostale brez ogrevanja in osnovnih virov, poglavar meni, da so lokalne kapacitete izčrpane. Vojaška pomoč je po njegovem mnenju nujna za zagotovitev osnovne oskrbe in preprečitev humanitarne katastrofe v odročni regiji.

Ameriški in kanadski delniški trgi so leto 2025 končali v znamenju visoke rasti, čeprav so zadnji trgovalni dan beležili rahel upad. Indeks S&P 500 je v celotnem letu pridobil 16,4 odstotka vrednosti, Nasdaq je na krilih navdušenja nad umetno inteligenco zrasel za 21 odstotkov, Dow Jones pa za 13,4 odstotka. Kljub temu da so se indeksi zadnje tri dni leta nekoliko znižali zaradi manjšega obsega trgovanja pred prazniki, leto 2025 ostaja eno najuspešnejših v zadnjem obdobju. Posebno pozornost je vzbudil kanadski indeks S&P/TSX, ki je leto končal z 29-odstotno rastjo, kar je njegov drugi najboljši rezultat v tem stoletju. Kanadski trg se je v začetku leta spopadal z resnimi pretresi, ko je ameriški predsednik Donald Trump uvedel ostre carine in celo omenjal možnost aneksije sosednje države. Situacija se je stabilizirala po omilitvi ameriške trgovinske politike in prevzemu oblasti v Kanadi s strani tehnokrata Marka Carneyja, kar je povrnilo zaupanje vlagateljev v rudarski in finančni sektor. Ameriško gospodarstvo je v letu 2025 zaznamovala visoka volatilnost zaradi nepredvidljivih tarif, vendar so tehnološka podjetja s svojimi vrednotenji prevladala nad geopolitičnimi skrbmi. S&P 500 je tekom leta dosegel kar 39 rekordnih vrednosti, kar potrjuje močan trend rasti, ki traja že tretje leto zapored. Vlagatelji so v novo leto vstopili z optimizmom glede nadaljnjega razvoja umetne inteligence in pričakovanj o zniževanju obrestnih mer.

Kanadski predsednik vlade Mark Carney je v svoji novoletni poslanici ob koncu leta 2025 izpostavil preizkušnje, s katerimi se je država spopadala v preteklem letu. Premier je poudaril, da so Kanadčani najmočnejši takrat, ko nastopajo enotno, hkrati pa je državljane pozval k razmisleku o trenutkih veselja in ljudeh, ki so zaznamovali preteklih dvanajst mesecev. Sporočilo ob prelomu leta je bilo usmerjeno v prihodnost, obenem pa je služilo kot povzetek leta, ki so ga po Carneyjevih besedah zaznamovali številni izzivi. Čeprav podrobnosti o specifičnih političnih ali gospodarskih dogodkih v kratki poslanici niso bile podrobneje razčlenjene, je ton nagovora ostal optimističen, s poudarkom na družbeni koheziji in skupnih vrednotah, ki povezujejo kanadsko družbo v negotovih mednarodnih razmerah.

Premier Kanade, Mark Carney, je v svoji novoletni poslanici poudaril, da se je Kanada v letu 2025 soočala z izzivi, ter izpostavil, da je država najmočnejša, ko je enotna. Carney je to sporočilo objavil ob koncu leta.

Kanadski premier Mark Carney je izjavil, da se je danes pogovarjal z evropskimi voditelji o najnovejših prizadevanjih za spodbujanje varnosti in okrevanja Ukrajine. Carney je to sporočil na družbenih omrežjih, kjer je poudaril sodelovanje Kanade in Evrope.

V posebni epizodi podcasta "The Big Story" je Glen McGregor, vodja parlamentarnega urada za CityNews in politični dopisnik, razpravljal o ključnih političnih dogodkih, ki naj bi zaznamovali leto 2025 v Kanadi. Poudarek je bil na prvih mesecih mandata Marka Carneyja in pričakovanjih, ki jih prinaša novo politično leto.

Premier Mark Carney daje trgovini in varnosti osrednjo vlogo v kanadski zunanji politiki, kar po mnenju opazovalcev spreminja način, na katerega Ottawa uveljavlja svoje vrednote na svetovnem odru. Liberalci vztrajajo, da še vedno podpirajo človekove pravice po svetu, hkrati pa iščejo naložbe iz Kitajske, Indije in držav Zaliva.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potrdil, da bo Kanada Ukrajini zagotovila nov sveženj pomoči. Med postankom v Halifaxu v Novi Škotski se je Zelenski zahvalil kanadskemu premierju Marku Carneyju za sodelovanje pri pogovorih z evropskimi prijatelji o končanju vojne v Ukrajini. Kanada je Ukrajini obljubila 2,5 milijarde kanadskih dolarjev gospodarske pomoči.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo na Floridi srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Rusija medtem kritizira Zelenskega in Evropsko unijo, da poskušata spodkopati mirovni načrt, ki ga podpira ZDA. Srečanje poteka v času, ko si Trump prizadeva za dogovor, Putin pa kaže, da ni pripravljen na mir, kar dokazujejo tudi nedavni napadi na Kijev. Razhajanja med stranmi ostajajo velika, Rusija pa poudarja, da se predlagani načrt močno razlikuje od tistega, o katerem so se pogovarjali z ZDA.

Emmanuel Macron je obsodil obsežne ruske napade na Ukrajino in izjavil, da ti napadi kažejo na odločenost Rusije, da podaljša vojno, ki jo je sprožila. To izjavo je podal med telefonskim pogovorom z evropskimi voditelji in Volodimirjem Zelenskim, ki je bil v Kanadi pred odhodom v ZDA na pogovore.

Volodimir Zelenski se je v Miamiju srečal z Donaldom Trumpom. Po srečanju je načrtovan telefonski pogovor z evropskimi voditelji. Rusija je pred srečanjem poudarila skupne točke med Trumpom in Putinom. Donald Trump je medtem čestital voditeljem Tajske in Kambodže za dogovor o prekinitvi ognja. Ob tem je prišlo na dan, da se je Zelenski na skupni novinarski konferenci posmehoval Putinu.

Volodimir Zelenski se bo sestal z Donaldom Trumpom, da bi poskušal zagotoviti podporo ZDA novemu predlogu za končanje konflikta z Rusijo. Zelenski je izjavil, da ruski napad na Kijev kaže, da si Moskva ne želi miru. Povedal je tudi, da Rusija uporablja belorusko ozemlje za napade na zahodna območja Ukrajine in da lahko vidi linije ukrajinske zračne obrambe. ZDA in Rusija naj bi se tiho pogovarjale o rudarjenju Bitcoinov v jedrski elektrarni Zaporožje, pri čemer je Kijev izključen.

Rusija je v soboto izvedla napad z balističnimi raketami in droni na Kijev, pri čemer je bila ubita najmanj ena oseba, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je zadel stanovanjske zgradbe in energetsko infrastrukturo. Zelenski se je pred srečanjem s Trumpom pogovarjal z evropskimi in kanadskimi voditelji.

Pred načrtovanim srečanjem z Donaldom Trumpom se je Volodimir Zelenski posvetoval z Ursulo von der Leyen in evropskimi voditelji glede možnih rešitev za ruski agresivni vojni. Medtem ko je Zelenski menil, da je varnostni sporazum med Ukrajino in ZDA skoraj končan, je Trump izjavil, da Zelenski nima "nič", dokler ga on ne odobri.

Rusija je izvedla obsežne napade z droni in raketami na Kijev in druge ukrajinske regije, ravno ko se ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pripravlja na srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom na Floridi. Pred srečanjem s Trumpom bo Zelenski opravil telefonski pogovor z njim in evropskimi voditelji.

Kanadski minister za promet, Steven MacKinnon, je odobril Božičku potovanje po kanadskem zračnem prostoru za dostavo božičnih daril.