Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno poudaril, da Združene države Amerike zaradi potreb nacionalne varnosti nujno potrebujejo Grenlandijo. V izjavah na letalu Air Force 1 je pojasnil, da Danska ne more ustrezno poskrbeti za to avtonomno ozemlje v Arktiki. Njegove besede so sprožile oster odziv danske premierke Mette Frederiksen, ki je Washington pozvala, naj preneha z grožnjami glede otoka. Diplomatska napetost se stopnjuje v času, ko so ameriške posebne enote v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v New York, kjer mu bodo sodili zaradi obtožb o narkoterorizmu. Medtem ko so Združene države prevzele začasno upravljanje Venezuele, je vršilka dolžnosti predsednice Venezuele Delcy Rodríguez na Donalda Trumpa naslovila javni poziv k miru in dialogu. Trumpova odločitev za vojaško posredovanje v Južni Ameriki in sočasno vztrajanje pri ozemeljskih težnjah na severu povzročata zaskrbljenost v mednarodni skupnosti. Analitiki opozarjajo, da bi lahko Trumpov pristop, ki temelji na uporabi vojaške moči za doseganje političnih in strateških ciljev, postal vzgled drugim avtoritarnim voditeljem po svetu.

Danska premierka Mette Frederiksen je prejela močno diplomatsko podporo nordijskih zaveznic po svojem pozivu Združenim državam Amerike, naj prenehajo z grožnjami glede Grenlandije. Švedska, Norveška in Finska so se pridružile danski vladi pri pošiljanju jasnega sporočila novoizvoljenemu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, s čimer so poudarile enotnost regije pri vprašanju suverenosti in ozemeljske celovitosti. Ta usklajena reakcija sledi obnovljenemu ameriškemu zanimanju za nakup ali prevzem večjega vpliva nad strateško pomembnim otokom. Skandinavske države in Finska so izrazile solidarnost z Dansko, saj Trumpove napovedi razumejo kot spodkopavanje stabilnosti na Arktiki. Premierka Frederiksen je v svojih izjavah poudarila, da Grenlandija ni naprodaj in da so kakršne koli grožnje, povezane s tem vprašanjem, nesprejemljive v odnosih med tesnimi zaveznicami v zvezi NATO. Diplomatski pritisk nordijskega bloka kaže na resnost razmer in odločnost evropskih partneric, da zaščitijo obstoječo ureditev v regiji, ki postaja vse bolj geostrateško izpostavljena zaradi podnebnih sprememb in novih plovnih poti.

Ameriški predsednik Donald Trump je na poti v Washington z letala Air Force One znova izrazil ambicijo, da bi Grenlandija postala del ozemlja Združenih držav Amerike. Svoje zahteve je utemeljil s strateškim pomenom otoka na Arktiki, ki po njegovem mnenju postaja ključen za ameriško nacionalno varnost. Trumpove izjave prihajajo v času povečanih napetosti z Dansko, saj je danska premierka predsednika že večkrat pozvala, naj preneha z ogrožanjem suverenosti njihovega avtonomnega ozemlja. Dodatno negotovost v regiji sproža nedavno ameriško vojaško posredovanje v Venezueli, kar je med prebivalci in oblastmi na Grenlandiji okrepilo strah pred morebitno aneksijo. Kljub jasnim zavrnitvam iz Københavna in Nuuka Trump vztraja pri svojem načrtu, ki ga vidi kot del širše geopolitične strategije v arktični regiji. Vprašanje nadzora nad tem strateško pomembnim otokom tako ostaja ena najbolj kontroverznih točk njegove zunanje politike, ki močno vpliva na odnose s ključnimi zaveznicami v okviru zveze NATO.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno sprožil diplomatske napetosti z napovedjo, da nameravajo Združene države Amerike v približno dveh mesecih prevzeti nadzor nad Grenlandijo. Kot razlog za takšno potezo je Trump navedel potrebe ameriške nacionalne varnosti, kar pa je naletelo na oster odpor danske vlade in lokalnih oblasti na otoku. Danska premierka je predsednika pozvala, naj nemudoma preneha z grožnjami o aneksiji, ter poudarila, da ozemlje ni naprodaj. Francija je ob tem že izrazila polno solidarnost z Dansko in opozorila, da spreminjanje meja s silo v sodobnem svetu ni dopustno. Poleg ozemeljskih pretenzij na severu je Trump zaostril tudi retoriko do Teherana. Iranskim oblastem je zagrozil s silovitim vojaškim odgovorom, če bi med trenutnimi protesti v državi prišlo do ubojev demonstrantov. Dogajanje sledi nedavnim ameriškim vojaškim in političnim akcijam v Latinski Ameriki, kjer je Trumpova administracija po lastnih navedbah prevzela nadzor nad Venezuelo in tamkajšnjim predsednikom Nicolásom Madurom. Ta serija agresivnih zunanjepolitičnih potez kaže na znatno zaostritev ameriške doktrine pri uveljavljanju geostrateških interesov.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za revijo The Atlantic ponovno obudil svojo namero o nakupu Grenlandije, kar je sprožilo oster odziv Danske. Trump je poudaril, da Združene države Amerike strateško potrebujejo to ozemlje, ki sicer uživa status avtonomnega dela Kraljevine Danske. Ta poteza sledi nedavnim ameriškim vojaškim operacijam v Venezueli, kjer so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura in vzpostavile vojaško prisotnost, kar kaže na agresivnejšo zunanjo politiko Washingtona na več frontah hkrati. Danska premierka Mette Frederiksen in grenlandski premier Múte Bourup Egede sta predloge o prodaji otoka kategorično zavrnila. Egede je poudaril, da Grenlandija ni naprodaj, Frederiksenova pa je Trumpove izjave označila za nesprejemljive. Kljub temu, da sta obe državi članici zveze NATO in tesni zaveznici, Trumpovo vztrajanje pri ozemeljskih težnjah v Arktiki povzroča precejšnje diplomatske napetosti. Ameriški predsednik je ob tem vzporedno stopnjeval pritiske na Venezuelo, kjer je novi vršilki dolžnosti predsednice Delcy Rodriguez zagrozil s hudimi posledicami, če ne bo upoštevala ameriških zahtev.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v nedeljo ostro pozvala ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj preneha z izjavami o morebitnem nakupu ali prevzemu Grenlandije. Odziv danske premierke je sledil objavi intervjuja v reviji The Atlantic, v katerem je Trump znova izrazil zanimanje Združenih držav Amerike za ta strateško pomemben arktični otok. Frederiksenova je v svojih izjavah poudarila, da ZDA nimajo nikakršne pravice do aneksije Grenlandije, ki uživa status avtonomnega ozemlja znotraj Kraljevine Danske. Danska vlada je v svojem nastopu odločno zavrnila kakršne koli pogovore o prodaji ozemlja, saj so tamkajšnje oblasti Grenlandijo označile za neločljiv del svoje države, ki ni na prodaj. Diplomatska napetost med državama se je povečala, saj takšne retorične poteze Washingtona v Københavnu vidijo kot nespoštljive do suverenosti danske krone in grenlandske avtonomije. Kljub tesnemu zavezništvu znotraj zveze NATO, vprašanje prihodnosti Arktike ostaja točka trenja v odnosih med državama.

Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavni vojaški operaciji v Venezueli ponovno obudil svoje ambicije po ameriškem prevzemu Grenlandije, kar je sprožilo nove napetosti z Dansko. Trump je v nedeljo zvečer na krovu letala Air Force One poudaril, da so Združene države Amerike zainteresirane za otok zaradi strateške lege in nacionalne varnosti, hkrati pa je podvomil v sposobnost Danske za upravljanje tega ozemlja. Danska premierka Mette Frederiksen se je na izjave odzvala s pozivom Washingtonu, naj preneha z grožnjami o aneksiji. Sočasno se razmere v Venezueli po zajetju Nicolása Madura ne umirjajo. Trump je opozoril na možnost novega vojaškega posredovanja, če se začasna voditeljica Delcy Rodríguez ne bo podredila ameriškim zahtevam. Venezuelska opozicija pod vodstvom Edmunda Gonzáleza Urrutie je sicer pozdravila Madurov padec, vendar opozarja, da normalizacija države ne bo mogoča, dokler ne bodo izpuščeni vsi politični zaporniki in dokler se v celoti ne spoštuje volja ljudstva z lanskih volitev. Ameriški uradniki so medtem razkrili, da so bili ravno Madurovi posmehljivi nastopi in ples na televiziji v času največjih pritiskov ključni dejavnik, ki je Belo hišo prepričal v nujnost neposredne vojaške akcije.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno sprožil diplomatski spor z Dansko, potem ko je javno potrdil interes Združenih držav Amerike za priključitev Grenlandije. Po posredovanju v Venezueli in aretaciji tamkajšnjega voditelja Madura so Trump in njegovi tesni sodelavci na družbenih omrežjih objavili vrsto spornih izjav, s katerimi so stopnjevali pritiske na Köbenhavn. Trump je svoje zahteve podkrepil s posmehljivimi komentarji na račun dánske suverenosti, kar je povzročilo oster odziv v severni Evropi. Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je ameriške izjave označila za nespoštljive in poudarila, da ZDA nimajo nikakršne pravice do prilaščanja delov dánske kraljevine. Pri tem so Dansko enotno podprle tudi Švedska, Norveška in Finska, ki so Trumpove ambicije označile za nesprejemljive. Frederiksenova je Washington pozvala, naj preneha z grožnjami proti zgodovinsko tesni zaveznici, in poudarila avtonomijo grenlandskega ljudstva.

Ameriški predsednik Donald Trump je po nedavni vojaški operaciji v Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura, ponovno usmeril svojo pozornost proti Grenlandiji. Trump je na krovu predsedniškega letala Air Force One poudaril strateški pomen otoka in izrazil zaskrbljenost zaradi vse večje prisotnosti ruskih in kitajskih plovil v okoliških vodah. Po njegovih besedah so obale Grenlandije 'popolnoma prekrite' z ladjami omenjenih dveh velesil, kar po mnenju Bele hiše ogroža ameriške nacionalne interese. Danska premierka Mette Frederiksen se je na Trumpove izjave odzvala z odločnim nasprotovanjem in ameriškega predsednika pozvala, naj preneha z grožnjami o prevzemu otoka. Danska stran je poudarila, da ZDA nimajo nobene pravice do ozemlja Grenlandije, hkrati pa je izrazila zaskrbljenost nad naraščajočimi ameriškimi vojaškimi ambicijami na Arktiki. Kritiki Trumpovo zunanjo politiko, ki vključuje aretacijo tujih voditeljev in ozemeljske pretenzije, označujejo za kršitev mednarodnega prava in Ustanovne listine Združenih narodov, medtem ko Kitajska zahteva takojšnjo izpustitev Madura.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno poudaril strateški pomen Grenlandije za nacionalno varnost Združenih držav Amerike in potrdil svoje ambicije po pridobitvi tega avtonomnega ozemlja. V pogovoru za revijo The Atlantic je Trump izpostavil naraščajočo prisotnost Rusije in Kitajske na otoku kot ključni razlog za potrebo po ameriškem nadzoru. Pri tem je namignil, da Venezuela morda ni bila zadnja država, kjer so ZDA intervenirale, kar kaže na agresivnejšo zunanjepolitično doktrino njegove administracije. Napovedi o morebitni priključitvi so sprožile oster odpor v Köbenhavnu in Nuuku. Danska premierka Mette Frederiksen je Trumpove izjave označila za nespoštljive in poudarila, da ZDA nimajo nobene pravice do ozemlja, ki je pod dansko krono. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je pridružil kritikam in poudaril, da so Trumpove objave na družbenih omrežjih, ki prikazujejo otok z ameriško zastavo, povsem neprimerne, čeprav je hkrati miril domačo javnost, da strah pred dejansko aneksijo ni potreben.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno izrazil prepričanje, da Združene države Amerike za zagotavljanje nacionalne varnosti nujno potrebujejo Grenlandijo. Kot ključna razloga za tovrstne ambicije je navedel povečano grožnjo ruskih in kitajskih ladij v arktični regiji. Trump je ob tem poudaril, da Danska po njegovem mnenju ni sposobna ustrezno poskrbeti za varnost tega avtonomnega ozemlja. Do izjav je prišlo le nekaj ur po tem, ko ga je danska premierka Mette Frederiksen javno pozvala, naj preneha z grožnjami glede otoka. Besedni spor glede največjega otoka na svetu se je zaostril v času povečanih geopolitičnih napetosti, ki so sledile ameriški vojaški operaciji v Venezueli. Trumpova administracija meni, da je strateška lega Grenlandije ključna za ameriško obrambo. Kljub jasnemu nasprotovanju Kopenhagna Trump vztraja pri ideji o priključitvi oziroma nakupu otoka, kar je bila njegova želja že v prvem predsedniškem mandatu.

Danska premierka Mette Frederiksen je ostro obsodila ozemeljske ambicije Združenih držav Amerike do Grenlandije in pozvala administracijo predsednika Donalda Trumpa, naj preneha groziti svoji zgodovinski zaveznici. Napetosti so se stopnjevale, potem ko je Trump potrdil svoj interes za priključitev otoka, kar je v danski in evropski javnosti sprožilo val ogorčenja. Frederiksen je poudarila, da so kakršna koli namigovanja o prevzemu nadzora nad Grenlandijo absurdna. Strah pred ameriškim ekspanzionizmom se je močno okrepil po sobotni vojaški intervenciji v Venezueli, kjer so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. Trump je napovedal, da bodo ZDA državo upravljale nedoločen čas in izkoriščale njene naftne zaloge. Takšna neposredna vojaška posredovanja v Latinski Ameriki, vključno z blokadami in raketnimi napadi na tihotapce drog, so povzročila globoke politične delitve v regiji. Medtem ko nekateri desno usmerjeni voditelji v Latinski Ameriki podpirajo Trumpovo politiko dominance, kritiki opozarjajo na vrnitev v obdobje odkritega ameriškega imperializma, ki zdaj ogroža tudi evropske interese na Arktiki.

Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem intervjuju ponovno izrazil interes za ameriški prevzem nadzora nad Grenlandijo, kar je sprožilo oster odziv danske politike. Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je Trumpove izjave označila za nesmiselne in ga pozvala, naj preneha z grožnjami o prevzemu otoka, ki je avtonomno ozemlje pod dansko krono. Odnosi med zaveznicama so se zaradi vztrajanja Washingtona pri tej temi ponovno ohladili, čeprav Danska poudarja, da Grenlandija ni naprodaj. Hkrati se v Združenih državah Amerike stopnjujejo ugibanja o prihodnjem odnosu med Trumpom in vrhovnim sodiščem. Čeprav je sodišče do zdaj odlagalo neposredne konflikte s predsednikom, analitiki opozarjajo, da bi se to v novem letu lahko spremenilo. Trumpova administracija se namreč sooča s številnimi pravnimi izzivi, ki bi lahko zahtevali dokončno presojo najvišje sodne instance v državi, kar bi lahko načelo dosedanje razmeroma stabilno zavezništvo med Belo hišo in konservativno večino na sodišču.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v nedeljo ostro pozvala Združene države Amerike, naj prenehajo z grožnjami glede ozemeljske celovitosti Grenlandije. Odziv danske vlade je sledil ponovnim izjavam ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je poudaril, da Amerika zaradi strateških obrambnih interesov v Arktiki "nujno potrebuje" ta polavtonomni danski otok. Napetosti so se stopnjevale po poročilih o ameriškem vojaškem posredovanju v Venezueli, kjer so sile ZDA prijele predsednika Nicolása Madura, kar je v mednarodni javnosti sprožilo ugibanja o možnosti podobnih posegov drugod. Trumpova administracija Grenlandijo vidi kot ključno točko za krepitev ameriškega obrambnega sistema in dostop do bogatih naravnih virov, vključno z redkimi zemljami. Spor je dodatno podpihala objava svetovalke v Beli hiši Katie Miller, ki je na družbenih omrežjih delila sliko Grenlandije v barvah ameriške zastave s pripisom "Kmalu". Danska stran takšne poteze označuje za nedopustne pritiske na zgodovinsko zaveznico, medtem ko Grenlandija in Danska vztrajata, da otok ni naprodaj in da ZDA ne morejo prevzeti nadzora nad tem ozemljem.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v uradnem odzivu pozvala novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj preneha z grožnjami o priključitvi Grenlandije. Odziv danske vlade sledi Trumpovim ponovnim izjavam, da Združene države Amerike strateški arktični otok potrebujejo za zagotavljanje lastnih obrambnih interesov. Frederiksenova je poudarila, da so takšne ideje neutemeljene in nesprejemljive, ter opozorila Washington, naj ne ogroža odnosov z zgodovinsko tesno zaveznico. Napetosti med Københavnom in Washingtonom so se dodatno zaostrile po seriji provokativnih objav na družbenih omrežjih s strani oseb, tesno povezanih s Trumpovo administracijo, ki so vključevale upodobitve Grenlandije v barvah ameriške zastave. Danska vlada in grenlandski voditelji so enotni v stališču, da Grenlandija ni naprodaj in da ZDA nimajo nobene pravne ali zgodovinske podlage za aneksijo tega avtonomnega ozemlja. Dogajanje predstavlja resno diplomatsko trenje znotraj zavezništva NATO, saj Trumpova administracija vprašanje Grenlandije povezuje s širšo geopolitično varnostjo na Arktiki.

Premierka Danske, Mette Frederiksen, je ponovila svoj poziv ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, naj preneha z grožnjami o aneksiji Grenlandije. Poleg tega je premierka Grenlandije prav tako kritizirala Trumpa.

Ameriška vojska je pod ukazom predsednika Donalda Trumpa v soboto, 3. januarja 2026, izvedla bliskovito vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela s silovitimi eksplozijami v mestu in zračnimi napadi na strateške cilje, Trump pa jo je kasneje označil za »briljanten uspeh«. Po navedbah Bele hiše so Madura in njegovo soprogo s helikopterjem in ladjo prepeljali v New York, kjer so proti njima že vložili obtožnice zaradi narkoterorizma, tihotapljenja kokaina in nezakonitega posedovanja orožja. Med operacijo je bilo poškodovanih nekaj ameriških vojakov, vendar smrtnih žrtev na njihovi strani ni bilo. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive. Medtem ko Rusija operacijo obsoja kot dejanje oborožene agresije, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski namignil, da bi morale ZDA podobno ravnati tudi z drugimi diktatorji. V Veliki Britaniji so se v stranki laburistov pojavili pritiski na premierja Keira Starmerja, naj dejanje obsodi kot »gangstersko politiko«. Združene države Amerike nameravajo začasno prevzeti vodenje Venezuele in izkoriščati njene naftne vire, dokler ne bo mogoč varen prenos oblasti na prehodno voditeljico Delcy Rodríguez, ki pa jo je Trump že opozoril, da bo za nesodelovanje plačala visoko ceno. Analitiki hkrati opozarjajo, da bi ta precedens lahko opogumil države, kot sta Kitajska in Rusija, za podobna vojaška posredovanja v tujini.

Danska premierka Mette Frederiksen in voditelji Grenlandije so ostro kritizirali ponovne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitne priključitve Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je v uradni izjavi poudarila, da pogovori o ameriškem zavzetju otoka nimajo nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice anektirati katerega koli dela danskega kraljestva. Odziv danske vlade sledi Trumpovemu intervjuju za revijo The Atlantic, v katerem je nekdanji predsednik vztrajal pri trditvi, da Združene države Grenlandijo nujno potrebujejo. Napetosti med državama so se stopnjevale po poročilih, da Bela hiša krepi prizadevanja za vzpostavitev nadzora nad tem strateško pomembnim otokom zaradi razlogov nacionalne varnosti. Trumpova administracija je v svojih načrtih Grenlandijo označila za ključno obrambno točko, vendar so danski in grenlandski predstavniki tovrstne ambicije označili za nedopustne in neskladne z mednarodnim pravom. Situacija ostaja napeta, saj Trump s svojimi izjavami še naprej izziva suverenost Danske nad avtonomnim ozemljem.

Donald Trump je ponovil, da ZDA potrebujejo Grenlandijo zaradi nacionalne varnosti, pri čemer je izpostavil prisotnost Rusije in Kitajske na tem območju. Napovedal je, da se bo vprašanje Grenlandije obravnavalo v dveh mesecih. Danska premierka Mette Frederiksen je znova pozvala ZDA, naj prenehajo z grožnjami o aneksiji.

Donald Trump je po posredovanju ZDA v Venezueli ponovno izrazil zahtevo po Grenlandiji, kar je povzročilo oster odziv Danske in drugih severnih partneric Nata, kot so Švedska, Norveška in Finska. Te države so zavrnile kakršnekoli ameriške ozemeljske zahteve in izrazile nasprotovanje Trumpovim prizadevanjem.

Danska premierka Mette Frederiksen je uradno pozvala Washington, naj nemudoma preneha z grožnjami glede prevzema Grenlandije. Odziv danske vlade je sledil izjavam ameriškega predsednika Donalda Trumpa v pogovoru za medij The Atlantic, v katerih je izrazil prepričanje, da Združene države Amerike to ozemlje absolutno potrebujejo. Frederiksenova je poudarila, da morajo ZDA prenehati ogrožati svojo zgodovinsko zaveznico, saj Grenlandija ni naprodaj in ostaja pod dansko suverenostjo s široko avtonomijo. Napetosti med državama so se stopnjevale zaradi ponovnega ameriškega interesa po strateškem Arktičnem otoku, kar v Köbenhavnu doživljajo kot neposreden poseg v ozemeljsko celovitost. Diplomatski spor se odvija v času povečane pozornosti do ameriških dejavnosti na otoku, ki vključujejo tudi poročila o prikritih operacijah. Danska stran vztraja, da so takšni pritiski v mednarodnih odnosih med zavezniki nesprejemljivi in škodujejo medsebojnemu zaupanju znotraj zveze NATO.

Ameriške vojaške sile so v bliskoviti operaciji v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljale v New York, kjer ju čakajo obtožbe zaradi narko-terorizma in trgovine z drogami. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za briljanten uspeh, vendar pa dejanje sproža ostre mednarodne kritike in skrbi glede stabilnosti v regiji. V prestolnici Caracas so v soboto, 3. januarja, odjeknile silovite eksplozije, ko so ameriška letala napadla vojaške cilje, nakar so specialne enote vdrle v Madurovo rezidenco, ki jo je Trump opisal kot pravo trdnjavo iz jekla. Po odstavitvi Madura je Trump napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo mogoč varen prehod oblasti, ob tem pa je izrazil jasno namero po izkoriščanju venezuelskih naftnih rezerv. Začasna voditeljica Delcy Rodríguez je že prejela opozorilo Bele hiše, da bo plačala visoko ceno, če ne bo v celoti sodelovala z ameriškimi interesi. Medtem ko nekatere države operacijo podpirajo kot nujen ukrep proti diktatorju, Rusija in del evropskih zaveznikov dejanje označujejo za agresijo in kršitev mednarodnega prava. Ukrajinski predsednik Zelenski je dogajanje komentiral kot zgled, kako bi se morali odzvati na vse diktatorje, kar so analitiki razumeli kot neposreden poziv k ukrepanju proti ruskemu vodstvu.

Danska premierka Mette Frederiksen se je odločno odzvala na ponovne izjave novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa o interesu Združenih držav Amerike za prevzem Grenlandije. Frederiksenova je poudarila, da razprava o ameriški nadvladi nad tem avtonomnim danskim ozemljem nima nikakršnega smisla in da takšni predlogi ne koristijo medsebojnim odnosom. Njen odziv sledi Trumpovim besedam, ki so nakazovale, da bi ZDA potrebovale Grenlandijo zaradi strateških interesov. Ob tem je danska vlada prejela močno diplomatsko podporo sosednje Švedske. Švedski premier Ulf Kristersson je javno podprl dansko stališče in na družbenem omrežju X zapisal, da Švedska v celoti stoji ob strani svoji sosedi. Sporazum o statusu Grenlandije ostaja nespremenjen, danski politični vrh pa poudarja, da otok ni naprodaj, s čimer se spopadajo z diplomatskimi pritiski, ki prihajajo iz Washingtona.

Danska premierka Mette Frederiksen je ostro odgovorila na ponovljene izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitnega nakupa Grenlandije s strani Združenih držav Amerike. Frederiksenova je Trumpa pozvala, naj nemudoma preneha z grožnjami o prevzemu otoka, ter poudarila, da razprave o aneksiji nimajo nikakršnega smisla. Danska vlada je jasno sporočila, da avtonomno ozemlje pod dansko krono ni naprodaj, takšne diplomatske pritiske pa označila za neprimerne. Odziv predsednice vlade sledi Trumpovemu intervjuju za revijo Atlantic, v katerem je znova izrazil željo po strateški razširitvi ameriškega ozemlja na Arktiko. Kljub temu da so ZDA v preteklosti že kazale zanimanje za ta strateško pomemben otok, je trenutna danska administracija zavzela neomajno stališče pri zaščiti svoje suverenosti in ozemeljske celovitosti. Incident je povzročil precejšnje napetosti v sicer tesnih diplomatskih odnosih med Københavnom in Washingtonom, hkrati pa je sprožil razprave o mednarodnem pravu in spoštovanju avtonomije manjših narodov.

Po napadu na Venezuelo in aretaciji predsednika Nicolása Madura je Trump nakazal zanimanje za nove operacije ZDA v suverenih državah Latinske in Srednje Amerike. Med drugim je omenil Kolumbijo kot "lepo idejo" in dejal, da je Kuba blizu propada. Ponovno je omenjal tudi Grenlandijo in Mehiko. Trump je opozoril Venezuelo pred morebitnim drugim napadom, če se ne bo "prav obnašala".

Danska premierka Mette Frederiksen je ostro zavrnila namere Združenih držav Amerike glede nakupa Grenlandije in Washington pozvala h končanju tovrstnih groženj. Frederiksenova je poudarila, da Grenlandija ni naprodaj in da gre za avtonomno ozemlje pod okriljem danskega kraljestva. Po njenih besedah Združene države Amerike nimajo ne pravice ne pooblastil za priključitev otoka, morebitne razprave o prodaji pa je označila za nesmiselne. Premierka je izpostavila, da Grenlandija pripada svojemu prebivalstvu, s katerim Danska ohranja močne zgodovinske in politične vezi. Odziv danske vlade sledi javno izraženemu zanimanju ameriške administracije za strateško lego otoka v Arktiki, kar je povzročilo diplomatske napetosti med dolgoletnima zaveznicama. Danska stran vztraja, da mora Arktika ostati območje mednarodnega sodelovanja in ne predmet teritorialnih teženj velesil. Frederiksenova je ob tem dodala, da so kakršna koli namigovanja o nakupu suverenega ozemlja v 21. stoletju neprimerna in v nasprotju z načeli mednarodnega prava.

Danska in grenlandski voditelji so ponovno pozvali ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj preneha z grožnjami o priključitvi Grenlandije, ki jo ZDA potrebujejo zaradi nacionalne varnosti in ne zaradi mineralov. Trump je ponovil, da ZDA potrebujejo Grenlandijo zaradi obrambnih razlogov, kar je zaostrilo napetosti glede tega strateško pomembnega in z minerali bogatega arktičnega ozemlja. Danska je izjavila, da ZDA nimajo pravice priključiti Grenlandije.

Danska premierka Mette Frederiksen se je odzvala na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitnega zavzetja oziroma nakupa Grenlandije. Frederiksenova je poudarila, da Grenlandija ni naprodaj in da so tovrstne grožnje z aneksijo povsem nesprejemljive. Po njenih besedah Združene države Amerike nimajo nikakršne pravice do priključitve katerega koli dela danskega kraljestva, zato je Trumpa pozvala, naj nemudoma preneha z razpravami o tej temi. Odziv danske vlade prihaja po tem, ko so v javnost prišle informacije o Trumpovem zanimanju za strateško pomemben otok, kar je sprožilo precejšnje ogorčenje v Københavnu. Premierka je izpostavila, da Grenlandija uživa avtonomijo znotraj danskega kraljestva in da so razprave o prodaji ozemlja v 21. stoletju absurde. Danska stran pričakuje, da bodo odnosi med državama ostali temelječi na spoštovanju suverenosti, ne pa na ozemeljskih težnjah.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v telefonskem pogovoru za revijo The Atlantic izjavil, da Venezuela morda ne bo zadnja država, ki bi bila podvržena ameriškemu posredovanju. Trump je s tem namignil na možnost nadaljnjih zunanjepolitičnih posegov, hkrati pa je znova izpostavil svojo željo po priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike. Po njegovih besedah ZDA močno potrebujejo to strateško severnoatlantsko ozemlje. Izjave so takoj sprožile oster odziv danske politike. Danska premierka Mette Frederiksen je kategorično zavrnila kakršna koli pogajanja o prodaji otoka in ameriškega predsednika pozvala, naj preneha z grožnjami oziroma pritiski. Incident je povzročil nove napetosti v diplomatskih odnosih med Washingtonom in Kopenhagnom, saj Danska poudarja, da Grenlandija ni naprodaj in da so takšne ambicije v sodobni diplomaciji nesprejemljive. Trumpova retorika nakazuje na nadaljevanje agresivne zunanje politike, ki ne izključuje neposrednih intervencij v suverenih državah.

Danska premierka Mette Frederiksen je pozvala ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj preneha z grožnjami o priključitvi Grenlandije k ZDA, pri čemer je poudarila, da ZDA nimajo pravice anektirati otoka.

Iran je odgovoril na Trumpova opozorila glede protestov in ga pozval, naj se izogiba "destabilizaciji" Bližnjega vzhoda. Turški predsednik Erdogan je napovedal telefonski pogovor s Trumpom. George Clooney in Donald Trump sta se znašla v sporu zaradi Clooneyjevega pridobljenega francoskega državljanstva, pri čemer je Trump Clooneyja označil za "povprečnega".

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v svojem novoletnem nagovoru državljanom javno priznala napake pri vodenju države v preteklem obdobju. Priznanje prihaja v času zaostrene politične krize in strmega padca zaupanja v vladajočo Socialdemokratsko stranko. Frederiksenova je v govoru neposredno nagovorila javnost glede odgovornosti za politične odločitve, ki so sprožile nezadovoljstvo med volivci. Ob tem je premierka prvič odkrito dopustila možnost, da na prihajajočih parlamentarnih volitvah, ki bodo potekale v letošnjem letu, njena stranka morda ne bo zmagala. Napovedala je, da bi se v primeru poraza lahko umaknila s položaja. Politični analitiki ta korak interpretirajo kot poskus povrnitve verodostojnosti pred volilno kampanjo, medtem ko opozicija poudarja, da so priznanja prišla prepozno za dejanske sistemske spremembe.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru predstavila ključne usmeritve vlade za prihodnje leto, pri čemer je izpostavila socialno pomoč in vprašanje migracij. Premierka je napovedala uvedbo tako imenovanih prehranskih bonov oziroma pomoči pri nakupu hrane, ki bodo namenjeni izbranim socialno ogroženim skupinam prebivalstva. Ukrep je namenjen ublažitvi rasti življenjskih stroškov, s katerimi se spopadajo najranljivejši državljani. Poleg socialnih ukrepov je Frederiksen zavzela ostro stališče do kriminogenih tujcev. Napovedala je, da bo vlada okrepila prizadevanja za izgon tujih državljanov, ki so v državi zagrešili kazniva dejanja. Njen nastop je v danskem političnem prostoru sprožil mešane odzive; medtem ko so v stranki SF predloge pohvalili, so bili v konservativni stranki kritični in premierko obtožili poskusa podkupovanja volivcev z obljubljenimi finančnimi transferji. Analitiki ocenjujejo, da je bil govor politično odločen in je vseboval nekatere kontroverzne predloge, ki jih Danska do zdaj še ni preizkusila v praksi.

Poljski premier Donald Tusk je v novoletnem nagovoru, namenjenem celotni Evropi, izpostavil dosežke svoje države v letu 2025 in pozval druge evropske narode, naj postanejo energatizirani, pogumni in varni kot Poljska. Tusk je poslanico objavil v angleškem jeziku, kar je v poljski javnosti sprožilo kritike, da je nagovor namenil tujini namesto domačemu prebivalstvu. V svojem govoru je naštel deset ključnih razlogov za ponos, med katerimi so na prvem mestu varna in neprepustna vzhodna meja, ki predstavlja zunanjo mejo Evropske unije, ter stroga azilna politika, ki naj bi za 90 odstotkov zmanjšala število nezakonitih prehodov. Premier je izpostavil tudi krepitev poljskih obrambnih zmogljivosti, pri čemer je Poljsko označil za državo z največjo sodobno vojsko v Evropski uniji. Poleg varnostnih vprašanj je Tusk poudaril gospodarske uspehe, vključno z visoko gospodarsko rastjo, rastjo plač in bruto domačim proizvodom, ki je dosegel bilijon dolarjev. Na socialnem področju je izpostavil uspeh državnega programa oploditve z biomedicinsko pomočjo (in vitro), ki je po njegovih navedbah omogočil rojstvo več kot 8.000 otrok. Kritiki iz opozicijskih vrst so premierju očitali, da si pripisuje zasluge za dosežke, ki niso izključno plod njegove vlade, in da uporablja propagando uspeha.

Zvezni sodnik je blokiral poskuse Trumpove administracije za zmanjšanje financiranja 'zatočiščnim državam'. Drugi zvezni sodnik je zavrnil poskus administracije, da bi preprečil izdajanje vozniških dovoljenj nezakonitim priseljencem v New Yorku. Vrhovno sodišče je preprečilo Trumpu, da bi poslal Nacionalno gardo v območje Chicaga, s čimer je postavilo meje njegovi izvršilni moči.

Predsednik Trump nadaljuje s prizadevanji za pridobitev Grenlandije, saj je guvernerja Louisiane, republikanca Jeffa Landryja, imenoval za novega posebnega odposlanca svoje administracije za Grenlandijo. Ta poteza je sprožila negodovanje po svetu.

Danska je protestirala zaradi imenovanja Jeffa Landryja za posebnega odposlanca ZDA za Grenlandijo in napovedala, da bo poklicala ameriškega veleposlanika na pogovor. Cilj imenovanja je "odločno spodbujanje interesov ZDA na Grenlandiji". Jeff Landry ni karierni diplomat niti arktični strokovnjak.

Donald Trump je po pogovorih z evropskimi voditelji izrazil optimizem glede pogovorov med Rusijo in Ukrajino in ocenil, da so zdaj bližje koncu vojne kot kadarkoli prej. Napovedal je tudi, da bo o prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini telefoniral z evropskimi voditelji.

Danska premierka Mette Frederiksen je bila s strani Politica imenovana za drugo najvplivnejšo osebo v Evropi. Razlogi za to imenovanje niso podrobneje razloženi v povzetkih.

Donald Trump je v intervjuju za Politico Evropo označil za "razpadajočo" skupino, ki jo vodijo šibki voditelji. Na njegove izjave se je odzval portugalski premier Costa, ki je poudaril, da morajo ZDA spoštovati demokratične odločitve evropskih državljanov.

V iztečenem posnetku telefonskega pogovora med evropskimi voditelji, ki ga je objavil nemški Spiegel, je francoski predsednik Emmanuel Macron opozoril, da bi Združene države lahko 'izdale' Ukrajino. Razprava je potekala o tem, kako zaščititi Kijev v morebitnih mirovnih pogajanjih z Rusijo, pri tem pa naj bi se evropski voditelji bali, da bo Washington zapustil Ukrajino glede ozemeljskih vprašanj in varnostnih jamstev.

Na lokalnih volitvah na Danskem je Socialdemokratska stranka premierke Mette Frederiksen doživela zgodovinski poraz. Prvič po več kot 100 letih so izgubili nadzor nad Københavnom, glavnim mestom države. Vodenje mestne hiše bo prevzela Sisse Marie Welling iz Socialistične ljudske stranke.

Socialdemokrati danske premierke Mette Frederiksen so na lokalnih volitvah doživeli hud poraz in po več kot 100 letih izgubili županski položaj v prestolnici Koebenhavn. Novo županjo bo postala Sisse Marie Welling iz socialističnih vrst. Socialdemokrati so izgubili skoraj polovico občin, kjer so imeli doslej večino.

Danska, znana po izvozu zdravila Ozempic, piva Carlsberg in Lego kock, ponuja Evropi še nekaj: strog in učinkovit imigracijski sistem. Premierka Mette Frederiksen je s tem sistemom uspela nevtralizirati skrajno desnico in ohraniti glavne stranke na oblasti, kar je cilj mnogih evropskih voditeljev.

Stranka Danmarksdemokraterne je z Madsom Fugledejem v Ringkøbing-Skjern dobila svojega prvega župana. Fuglede je prevzel županski položaj v Ringkøbing-Skjern, s čimer je Venstre prvič izgubila vodilni položaj v svoji zahodnojutlandski trdnjavi.

Na Danskem so potekale lokalne in regionalne volitve, ki so prinesle poraz Socialdemokratom premierke Mette Frederiksen. Stranka je po 122 letih izgubila županski položaj v Københavnu. Volitve so potekale v senci kibernetskih napadov na spletne strani vlade in političnih strank.

Letalski promet na letališču v Aalborgu na Danskem je bil v nedeljo zvečer več ur prekinjen zaradi preletavanja dronov v bližini. Zaradi zaprtja so bili prestavljeni ali odpovedani štirje leti. Danska premierka Mette Frederiksen je za incident že okrivila Rusijo, čeprav preiskava še poteka.

Danska vlada je napovedala, da bo sprejela zakon, ki bo prepovedal dostop do družbenih omrežij osebam, mlajšim od 15 let. Ta politični dogovor sledi podobnemu ukrepu v Avstraliji in si prizadeva zaščititi dobrobit otrok, ki so izpostavljeni negativnim vplivom družbenih omrežij. Starši bodo imeli možnost odobriti dostop do platform otrokom, starejšim od 13 let.

Danska premierka Mette Frederiksen je potrdila, da se je preselila iz svojega stanovanja v središču Københavna. Razlog za selitev je želja po več zasebnosti in boljši varnostni situaciji.

Danska vlada je dosegla dogovor o uvedbi starostne omejitve 15 let za uporabo družbenih medijev. Starši bodo lahko dovolili otrokom uporabo družbenih medijev od 13. leta starosti. Dogovor so sklenili vlada, Konservativna ljudska stranka in Radikalna levica, medtem ko so druge stranke zapustile pogajanja. Nekatere stranke menijo, da je predlagana 13-letna meja premalo ambiciozna glede škodljivih algoritmov na platformah, kot so TikTok, Snapchat in Instagram.