Nikaragvanske oblasti so v zadnjem tednu pridržale najmanj 61 oseb, ki so na družbenih omrežjih ali v zasebnih krogih izrazile podporo zajetju nekdanjega venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Po poročanju nevladne organizacije Monitoreo Azul y Blanco in izgnanih medijev so aretacije potekale brez sodnih nalogov v osmih departmajih po državi. Med pridržanimi jih 49 ostaja v priporu brez uradnih informacij o njihovem pravnem statusu, medtem ko so nekatere po krajšem času izpustili. Režim predsednika Daniela Ortege, ki velja za tesnega zaveznika Madura, je na dogodke v Venezueli odgovoril z novim valom represije. Policija je tarče izbirala na podlagi nadzora digitalnih komunikacij in poročil o zasebnih praznovanjih, ki so sledila novici o ameriški vojaški operaciji v Caracasu. Aktivisti opozarjajo, da so bili nekateri državljani aretirani celo zaradi pasivnega odpora, ker niso želeli ponavljati uradne državne propagande glede situacije v Venezueli. Razmere v državi ostajajo napete, saj oblasti stopnjujejo nadzor nad vsemi oblikami nestrinjanja z vladno politiko ali njenimi mednarodnimi zavezniki. ZDA so prejšnjo soboto v Caracasu izvedle odmevno operacijo, v kateri so prijele Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljale v New York, kjer se bosta spopadala z obtožbami o trgovini z drogami in drugimi kaznivimi dejanji. Ta dogodek je močno odjeknil v Latinski Ameriki, zlasti v državah z avtoritarnimi voditelji, ki so v preteklosti tesno sodelovali z venezuelskim režimom. Nikaragva pod vodstvom zakoncev Ortega-Murillo ostaja ena redkih preostalih zaveznic Madura v regiji.

Ameriške vojaške sile so v odmevni operaciji v Venezueli pridržale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo, ki se sedaj nahajata v priporu v New Yorku. Akcija, ki je končala dolgoletno socialistično vladavino, je v državi sprožila mešane odzive; medtem ko so številni državljani izrazili previdno olajšanje nad koncem represije, drugi opozarjajo na negotovo prihodnost in morebitne nove valove migracij proti Združenim državam Amerike. Pred samim posredovanjem je Sveti sedež pozval Washington k mirni rešitvi, ki bi vključevala Madurov odhod v Rusijo pod zaščito Vladimirja Putina, a so ameriške oblasti izbrale vojaško pot. Peter David, vodja Demokratičnega ljudskega gibanja (DPM) iz Grenade, je dejanje ostro obsodil in ga označil za zaskrbljujoč umik od diplomatskih standardov. Maduro se v Združenih državah Amerike sooča z obtožbami narkoterorizma in tihotapljenja mamil. Dogajanje v Venezueli ostaja napeto, saj prebivalci po letih zatiranja ostajajo nezaupljivi do novih oblasti. Mednarodna skupnost pozorno spremlja razplet dogodkov, saj bi destabilizacija regije lahko povzročila humanitarno krizo širših razsežnosti, kar vpliva tudi na varnostne in migracijske politike celotne ameriške celine.

Podpredsednik Združenih držav Amerike J. D. Vance je potrdil, da bi lahko Washington ohranil nadzor nad Caracasom in venezuelskimi naftnimi viri več let. Izjava sledi obsežni operaciji ameriških posebnih enot, v kateri je bil ugrabljen venezuelski predsednik Nicolas Maduro, v spopadih pa je po navedbah lokalnih oblasti umrlo najmanj 100 ljudi. Medtem ko ameriška administracija dejanje opravičuje kot nujno, so tradicionalni zavezniki Venezuele, vključno s Kitajsko, Rusijo in Iranom, dogajanje obsodili kot nezakonito vrnitev v kolonialno dobo. Vance se je v javnem nastopu dotaknil tudi notranjepolitičnih napetosti v ZDA, kjer je zagovarjal dejanje agenta službe za priseljevanje (ICE), ki je v Minneapolisu ustrelil voznico. Podpredsednik je trdil, da je šlo za samoobrambo pred širšo levičarsko mrežo, ki načrtuje napade na uradnike, čeprav za svoje navedbe ni predložil dokazov. Dogodek v Minneapolisu je dodatno zaostril že tako polarizirano družbeno ozračje v državi. Na diplomatskem prizorišču v Severni Afriki je Alžirija, sicer tesna zaveznica Madura, zavzela previdno in tiho držo, kar analitiki pripisujejo strahu pred gospodarskimi posledicami in upadom naftnih prihodkov. Po drugi strani so v sosednjem Maroku dogajanje izkoristili za kritiko alžirske diplomatske šibkosti. Kljub agresivni retoriki Washingtona pa venezuelsko državno podjetje PDVSA že potrjuje pogovore z ameriškimi naftnimi družbami o nadaljnji prodaji energentov, kar nakazuje na kompleksne gospodarske interese v ozadju vojaškega posredovanja.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je preklical drugi val letalskih napadov na Venezuelo, potem ko je nova vlada Delcy Rodriguez začela izpuščati politične zapornike kot znak dobre volje do Združenih držav Amerike. Do spremembe v vojaški strategiji prihaja le nekaj dni po ameriški operaciji, v kateri so specialne enote zajele dotedanjega predsednika Nicolása Madura. Trump je v intervjuju za New York Times poudaril, da so njegovi cilji usmerjeni v stabilizacijo regije, hkrati pa je izrazil zanimanje za prihodnost Tajvana in ponovil svoje namere glede Grenlandije. Ujeti Nicolás Maduro se je medtem prvič pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku, kjer je izjavil, da se ne priznava za obtoženca, temveč za vojnega ujetnika. Maduro je ostro zavrnil vse obtožbe in poudaril, da je bil nezakonito ugrabljen na venezuelskem ozemlju s strani ameriške vojske. Kljub njegovi retoriki se nova oblast v Caracasu pod vodstvom Rodriguezove trudi vzpostaviti diplomatske stike s Trumpovo administracijo, čeprav uradno še vedno obsoja način Madurove odstranitve. Razmere v Venezueli ostajajo napete, vendar premik k diplomaciji nakazuje na morebitno končanje neposrednih vojaških spopadov. Trumpova odločitev o preklicu napadov temelji na oceni, da je nova vlada pripravljena na sodelovanje, kar bi Združenim državam Amerike omogočilo uresničevanje gospodarskih interesov brez nadaljnje eskalacije nasilja. Mednarodna javnost pozorno spremlja usodo političnih zapornikov in pravni postopek proti Maduru, ki bi lahko trajal več mesecev.

Venezuelske oblasti so pod vodstvom nove voditeljice Delcy Rodriguez začele izpuščati večje število političnih zapornikov, vključno s tujimi državljani, kar velja za prvo pomembno popustitev po ameriški vojaški operaciji, v kateri je bil ujet Nicolas Maduro. Med izpuščenimi sta italijanski novinar in politik Biagio Pilieri ter podjetnik Luigi Gasperin, medtem ko si mednarodna skupnost prizadeva za izpustitev preostalih tujcev, zaprtih v zaporu El Helicoide. Do izpustitev prihaja po dogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, ki je Rodriguezovi izrazil podporo pri vodenju države v zameno za zagotovljen dostop do venezuelskih naftnih zalog. Nova venezuelska voditeljica, ki je sicer znana po svoji socialistični retoriki, je poudarila, da država ostaja suverena in ni podrejena tujim silam, kljub tesnemu sodelovanju z Washingtonom. Njen brat in predsednik parlamenta Jorge Rodriguez je dejal, da so izpustitve namenjene zagotavljanju mirnega sožitja v državi. Bela hiša si je medtem že pripisala zasluge za izpustitev zapornikov, ki jih je označila za ključno zmago Trumpove zunanje politike po vojaškem posegu v Caracasu. V ameriškem kongresu pa so republikanci kljub uspehu operacije sprožili pobudo za omejitev predsednikovih pooblastil, saj želijo preprečiti morebitne samovoljne vojaške posege v prihodnosti. Razlog za to so razkritja o povezavah med ameriškimi načrti v Venezueli in interesi velikih naftnih podjetij, kar je v ameriški javnosti sprožilo nemalo kritik. Politična situacija v Venezueli tako ostaja napeta, saj je Rodriguezova prevzela oblast v času, ko je država pod dejanskim vplivom Washingtona.

Ameriški predsednik Donald Trump je preklical načrtovani drugi val zračnih napadov na Venezuelo, potem ko je režim v Caracasu izpustil večje število političnih zapornikov. Med izpuščenimi je tudi nekdanji predsedniški kandidat Enrique Márquez, kar je opozicijska voditeljica in Nobelova nagrajenka María Corina Machado označila za dokaz, da krivičnost ne traja večno. Trump je kot razlog za ustavitev sovražnosti navedel uspešno sodelovanje pri obnovi naftne in plinske infrastrukture, vendar je poudaril, da ameriška mornarica ostaja v regiji zaradi varnostnih razlogov. Napetosti so se nekoliko umirile po tistem, ko je prehodna venezuelska vlada pod vodstvom Delcy Rodríguez napovedala pripravljenost na obnovitev diplomatskih vezi z Washingtonom. Ameriška delegacija, sestavljena iz diplomatov in varnostnih strokovnjakov, je že obiskala Caracas, da bi ocenila možnosti za ponovno odprtje veleposlaništva ZDA, ki je zaprto od leta 2019. Kljub temu Trump ne izključuje vojaškega posredovanja v drugih državah, kar povzroča nemir v mednarodni skupnosti, zlasti po nedavnih povračilnih zračnih napadih na položaje Islamske države v Siriji. Operacija v Venezueli, v kateri so ameriške posebne enote zajele Nicolása Madura in njegovo soprogo, je po navedbah upokojenega častnika enote Navy SEAL zahtevala do 150 žrtev med venezuelskimi milicami. Medtem ko nekateri ameriški politiki operacijo označujejo za največji zaseg mamil v zgodovini, kritiki in sindikalna združenja opozarjajo na imperialistično agresijo in čezmerno obremenitev ameriške vojske, ki ob operacijah v Latinski Ameriki ohranja močno prisotnost tudi v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Aziji.

Venezuelske oblasti so v četrtek iz zaporov začele izpuščati skupino domačih in tujih državljanov. Delcy Rodríguez, ki trenutno vodi državo kot vršilka dolžnosti predsednice, je odločitev označila za »gesto iskanja miru«. Do te poteze prihaja manj kot teden dni po dramatični vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Caracasu, v kateri so ameriške sile zajele dosedanjega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Maduro se trenutno nahaja v priporu v New Yorku, kjer se spopada z obtožbami o trgovini z mamili in narkoterorizmu. Med izpuščenimi je tudi pet španskih državljanov, kar je že potrdila vlada v Madridu. Jorge Rodríguez, predsednik narodne skupščine in brat vršilke dolžnosti predsednice, števila izpuščenih oseb ni natančno opredelil, je pa poudaril, da postopek osvoboditve že poteka. Po podatkih nevladne organizacije Penal Forum je bilo v državi konec decembra 2025 iz političnih razlogov zaprtih 863 ljudi, današnji ukrep pa velja za poskus stabilizacije razmer po ameriškem vojaškem posegu, ki je po uradnih podatkih zahteval vsaj 100 smrtnih žrtev. Rodríguezova je ob tem poudarila, da se venezuelska vlada ni podredila tujim pritiskom, ampak da so se njihove sile med operacijo 3. januarja aktivno spopadale z napadalci. Razkrila je tudi ključno vlogo Katarja, ki je deloval kot posrednik med Caracasom in Washingtonom. S pomočjo emirata so venezuelske oblasti pridobile »dokaz o življenju« za Madura in njegovo soprogo. Kljub aretaciji vrha države vojaško vodstvo Venezuele ostaja zvesto čavizmu in priznava avtoriteto Delcy Rodríguez.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem intervjuju za časnik The New York Times izključil možnost pomilostitve Sama Bankman-Frieda, nekdanjega izvršnega direktorja propadle kriptomenjalnice FTX. Trump je poudaril, da nima namena posredovati v primeru Bankman-Frieda, ki trenutno prestaja 25-letno zaporno kazen zaradi ene največjih finančnih goljufij v zgodovini Združenih držav Amerike. Bankman-Fried je bil obsojen zaradi neupravičene porabe več kot osmih milijard dolarjev sredstev strank za osebne stroške in tvegane naložbe. Trump je Bankman-Frieda uvrstil na seznam osebnosti, ki jim ne namerava podeliti predsedniškega odpustka, med katerimi so se znašli tudi glasbenik Sean Combs, odstavljeni venezuelski voditelj Nicolás Maduro in nekdanji senator Robert Menendez. Kljub Trumpovi siceršnji naklonjenosti sektorju kriptovalut, ki mu je po njegovih besedah prinesla precejšnjo podporo volivcev, predsednik s to potezo jasno razmejuje med podporo industriji in ničelno toleranco do obsežnih goljufij znotraj tega področja. Sam Bankman-Fried se je na svojo obsodbo že pritožil, sodni postopek na pritožbenem sodišču drugega okrožja pa se je začel novembra 2025. Njegovi zagovorniki so upali na morebitno politično posredovanje, zlasti zaradi dejstva, da je Trump v preteklosti že pomilostil nekatere posameznike iz sveta digitalnih sredstev. Vendar pa najnovejše izjave iz Bele hiše potrjujejo, da bo pravnomočna kazen za ustanovitelja FTX ostala v veljavi brez predsedniškega vmešavanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je po dramatičnem zajetju Nicolása Madura napovedal, da bodo Združene države Amerike v prihodnjih letih de facto upravljale z venezuelsko naftno industrijo. Na petkovem srečanju z vodilnimi predstavniki naftnih velikanov, kot so ExxonMobil, Chevron in Shell, je Trump pozval k investicijam v višini 100 milijard dolarjev za obnovo dotrajane infrastrukture. Predsednik je poudaril, da bodo ZDA nadzorovale prihodke od prodaje nafte, s čimer naj bi zagotovili stabilnost in nižje cene energentov na svetovnih trgih, hkrati pa je podpisal izvršni ukaz za zaščito teh sredstev pred tujimi sodnimi postopki. Kljub temu da je Trump preklical načrtovan drugi val vojaških napadov, saj so nove prehodne oblasti pod vodstvom Delcy Rodríguez začele izpuščati politične zapore, ostaja ameriška mornarica v regiji. Bela hiša je jasno sporočila, da bodo odločitve nove venezuelske vlade narekovale ZDA, kar je sprožilo ostre odzive v Caracasu, kjer Rodríguezova trdi, da v državi ne vlada noben tuji agent. Kritike prihajajo tudi iz vrst domačih ameriških proizvajalcev nafte iz skrilavca, ki se bojijo, da bo preplavitev trga s cenejšo venezuelsko nafto uničila njihovo poslovanje. Trump je v odmevnem intervjuju za New York Times izjavil, da je njegova lastna morala edina omejitev pri uporabi vojaške sile po svetu. Ob tem je potrdil, da se bo prihodnji teden srečal z voditeljico venezuelske opozicije Marío Corino Machado, ki naj bi mu ponudila svojo Nobelovo nagrado za mir. V ozadju teh dogodkov ameriški kongres že razpravlja o resoluciji o vojnih pooblastilih, s katero želijo nekateri senatorji omejiti Trumpovo enostransko vojaško delovanje v Latinski Ameriki.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je po izvedbi vojaške operacije v Venezueli, ki se je končala z ugrabitvijo predsednika Nicolása Madura in njegove soproge, prevzela popoln nadzor nad prodajo venezuelske nafte. Trump je napovedal obnovo naftne infrastrukture pod ameriškim vodstvom in se že sestal z vodilnimi predstavniki ameriških naftnih podjetij, od katerih pričakuje investicije v višini 100 milijard dolarjev. Po navedbah Bele hiše bodo ZDA upravljale s prihodki od prodaje nafte, da bi preprečile njihovo uporabo v sodnih postopkih in zagotovile stabilnost regije. Predsednik Trump je v nedavnih izjavah potrdil, da je preklical načrtovani drugi val napadov na Venezuelo, saj trenutna začasna vlada v Caracasu, sestavljena iz nekdanjih Madurovih privržencev, v celoti sodeluje z Washingtonom. Poleg gospodarskega prevzema Venezuele je Trumpova administracija ponovno izpostavila zanimanje za nakup Grenlandije, kar utemeljujejo s strateškimi interesi nacionalne varnosti. Republikanski senator Rick Scott je ob tem dodal, da so ukrepi v Venezueli le del širšega načrta za preoblikovanje Latinske Amerike, ki vključuje tudi pritiske na Kubo in Nikaragvo. Diplomatske dejavnosti se medtem nadaljujejo, saj so ameriški diplomati prispeli v Caracas na pogovore o ponovnem odprtju veleposlaništva. Trump je poudaril, da novih volitev v Venezueli ne bo podprl, dokler ZDA ne bodo v celoti obnovile naftne industrije. Hkrati je Bela hiša izrazila pripravljenost za prodajo venezuelske nafte Indiji pod novim ameriškim nadzornim okvirom, s čimer želi Washington utrditi svoj vpliv na svetovnem energetskem trgu.

Ameriške posebne enote so v obsežni vojaški operaciji v Caracasu zajele nekdanjega venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Maduro je bil po aretaciji prepeljan v New York, kjer se sooča z obtožbami narkoterorizma in tihotapljenja mamil. Operacija je vključevala letalske napade na venezuelsko zračno obrambo in vdor s helikopterji v vojaški kompleks, pri čemer je bilo ubitih 32 kubanskih varnostnikov in 23 venezuelskih vojakov. Kljub aretaciji Kitajska ostaja trdna zaveznica Venezuele in je že obsodila dejanja Združenih držav Amerike kot kršitev mednarodnega prava. Zajetje Madura je povzročilo takojšnje odzive v Venezueli, kjer Madurovi podporniki na ulicah zahtevajo njegovo izpustitev in vrnitev na oblast. Medtem ko začasna predsednica Delcy Rodriguez išče mednarodno podporo, so se v Združenih državah Amerike že pojavili spori glede pravnega zastopanja nekdanjega voditelja. Odvetnik Barry Pollack je javno obtožil kolega Brucea Feina, da se poskuša nepooblaščeno vključiti v sodni proces, ki velja za enega najbolj odmevnih v zadnjih desetletjih. Zaradi ameriškega pritiska na venezuelsko naftno industrijo in zahteve po popolnem dostopu do virov so se količine nafte v plavajočih skladiščih na morju skokovito povečale. Podatki kažejo, da je na tankerjih trenutno ujetih več kot 29 milijonov sodčkov nafte, kar odraža globoko gospodarsko negotovost v regiji. Strokovnjaki ocenjujejo, da je bil uspeh ameriške operacije posledica popolnega presenečenja in napačne ocene kubanskih obveščevalnih služb glede pripravljenosti Washingtona na neposredno vojaško posredovanje.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je uvedel izredne ukrepe za zaščito venezuelskih naftnih prihodkov, ki se nahajajo na računih v Združenih državah Amerike. S to potezo je Bela hiša onemogočila sodiščem in upnikom, da bi zasegli sredstva, pridobljena s prodajo nafte, kar je utemeljila z varovanjem nacionalne varnosti in zunanjepolitičnih ciljev države. Ukrep sledi prizadevanjem ameriške administracije za politično stabilizacijo Venezuele po odstavitvi Nicolasa Madura. Bela hiša je v spremnem poročilu pojasnila, da bi morebitni zasegi sredstev pomenili resno grožnjo ameriški zunanji politiki. Predsednik Trump je poudaril, da je zaščita teh sredstev ključnega pomena za uresničevanje interesov ZDA v regiji, kjer so naftne rezerve Venezuele osrednjega pomena. Odločitev je bila sprejeta po petkovem srečanju v Washingtonu, kjer so razpravljali o nadaljnjih korakih glede venezuelske krize. Ta poteza predstavlja nadaljevanje strategije stopnjevanja pritiska na prejšnji režim, hkrati pa zagotavlja, da premoženje ostane pod nadzorom, ki ustreza ameriškim strateškim načrtom. Ukrep je neposredno povezan s preteklimi odločitvami glede delovanja ameriških energetskih podjetij v Venezueli, s čimer želi Washington ohraniti vpliv nad energetskimi viri v Južni Ameriki.

Brazilija je uradno obvestila vlado argentinskega predsednika Javierja Mileia, da ne bo več opravljala skrbništva nad argentinskim veleposlaništvom v Caracasu in zastopala njenih interesov v Venezueli. Odločitev, ki so jo potrdili viri na brazilskem ministrstvu za zunanje zadeve, pomeni konec diplomatskega dogovora, ki je stopil v veljavo avgusta 2024. Brazilska administracija je o svoji nameri že formalno obvestila argentinske oblasti, čeprav uradnega odziva iz Buenos Airesa še ni. Prekinitev sodelovanja sledi zaostritvi odnosov med Argentino in režimom Nicolása Madura, zaradi česar je bila Brazilija zaprošena za diplomatsko posredovanje in zaščito prostorov. Odločitev brazilske vlade pod vodstvom predsednika Lule da Silve bi lahko dodatno otežila položaj argentinskih državljanov in diplomatov, ki so ostali v Venezueli, ter stopnjevala napetosti v regiji. Brazilija v zadnjem obdobju išče bolj nevtralno držo v venezuelski krizi, kar se odraža tudi v tej zadnji diplomatski potezi. Sprememba skrbništva postavlja v negotov položaj predvsem uslužbence in premoženje argentinskega veleposlaništva, saj državi nimata vzpostavljenih neposrednih diplomatskih stikov. Do izpraznitve veleposlaništva in izgona argentinskega osebja je prišlo po tem, ko je Argentina zavrnila priznanje Madurove zmage na predsedniških volitvah, kar je sprožilo oster odziv venezuelskih oblasti. Brazilija je takrat prevzela vlogo zaščitnice, ki pa se zdaj nepričakovano končuje.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je blokiral možnost, da bi ameriška sodišča ali upniki zasegli prihodke od prodaje venezuelske nafte, ki se nahajajo na računih v Združenih državah Amerike. Ukrep določa, da se ti prihodki obravnavajo kot suvereno premoženje Venezuele, vsakršno razpolaganje z njimi pa zahteva izrecno pooblastilo ameriške vlade. Bela hiša je v izjavi za javnost poudarila, da bi morebitni zasegi sredstev spodkopali zunanjepolitične cilje države ter ogrozili regionalno stabilnost. Administracija je ukrep utemeljila kot del širše strategije za boj proti trgovini z drogami, zmanjševanje nezakonitih migracij in omejevanje vpliva sovražnih tujih akterjev v regiji. Hkrati s temi prizadevanji se je Trump v West Palm Beachu sestal z vodilnimi predstavniki naftne industrije, vključno z glavnim izvršnim direktorjem družbe ExxonMobil, ki je Venezuelo zaradi preteklih tveganj označil za neprimerno za investicije. Trump naj bi kljub temu pritiskal na ameriška naftna podjetja, naj v obnovo venezuelskega energetskega sektorja vložijo vsaj 100 milijard dolarjev. Dogajanje sledi nedavnim političnim spremembam v Venezueli, kjer so tuje sile zajele dosedanjega predsednika Nicolasa Madura. Oblasti v Caracasu so potrdile, da so že začele pogovore s Trumpovo administracijo o ponovni vzpostavitvi diplomatskih odnosov. Novi ukrepi glede naftnih prihodkov so tako ključni za stabilizacijo razmer in zagotavljanje nadzora nad finančnimi tokovi v času tranzicije oblasti.

Ministrstvo za zunanje zadeve Združenih držav Amerike je izdalo nujno opozorilo svojim državljanom, naj zaradi nestabilnih varnostnih razmer nemudoma zapustijo Venezuelo. Odločitev temelji na poročilih o delovanju oboroženih milic, znanih pod imenom colectivos, ki postavljajo cestne blokade in pregledujejo vozila. Po navedbah Washingtona te skupine iščejo dokaze o ameriškem državljanstvu ali podpori ZDA, kar neposredno ogroža varnost tujcev v državi. Napetosti v Venezueli so se stopnjevale po nedavnih političnih pretresih, vključno s padcem predsednika Nicolása Madura pred tednom dni. Milice colectivos, ki so nastale v času vladavine Huga Cháveza, delujejo kot oboroženo krilo za zaščito interesov vlade in so podprle podpredsednico Delcy Rodríguez. Vrhovno sodišče ji je naložilo prevzem funkcije vodje države, pri čemer uživa tudi podporo vojske, kar dodatno zapleta politično tranzicijo. Ameriška administracija je državljanom svetovala, naj do preklica ne potujejo v to latinskoameriško državo, tisti, ki so že tam, pa naj državo zapustijo z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Razmere ostajajo nepredvidljive, saj oborožene skupine, ki so pogosto zamaskirane, nadzorujejo dele mest in izvajajo parapolicijske naloge, kar povečuje tveganje za samovoljne aretacije ali nasilje nad tujimi državljani.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz o razglasitvi izrednih razmer v državi, s katerim je zaščitil prihodke od prodaje venezuelske nafte, ki so shranjeni na računih ameriškega finančnega ministrstva. Ukrep je bil sprejet z namenom, da bi preprečili zaseg teh sredstev s strani tujih upnikov in sodišč, ki terjajo poplačilo dolgov od Venezuele. Bela hiša je v izjavi poudarila, da je ta poteza ključna za zagotavljanje varnosti sredstev v času politične tranzicije, ki sledi odstavitvi Nicolása Madura, ter za spodbujanje zunanjepolitičnih ciljev Združenih držav Amerike v regiji. Pred razglasitvijo ukrepa se je predsednik Trump sestal z vodilnimi predstavniki največjih ameriških naftnih podjetij, vključno z direktorjem ExxonMobila Darrenom Woodsom, ki ga je poskušal prepričati v ponovne investicije v Venezuelo. Kljub predsednikovim zagotovilom o popolni varnosti so bili naftni mogotci do predlogov zadržani. Kot glavni razlog za skepso so navedli regulativno negotovost in zgodovino razlastitev pod prejšnjim režimom, zaradi česar trenutne razmere ocenjujejo kot neprimerne za večja tveganja zasebnega kapitala. Ta finančni ščit predstavlja del širše ameriške strategije za gospodarsko stabilizacijo Venezuele pod novim vodstvom. Trump je poudaril svojo zavezo, da bo Venezuelo ponovno naredil "bogato in varno", pri čemer nadzor nad naftnimi viri ostaja osrednjega pomena za ohranitev vpliva v državi. ZDA s tem ukrepom dejansko zamrzujejo sredstva, ki bi jih upniki sicer lahko iztožili na ameriških tleh, s čimer ohranjajo kapital za prihodnjo rekonstrukcijo države pod okriljem Washingtona.

Nikaragvanska vlada pod vodstvom predsednika Daniela Ortege je v soboto sporočila, da je iz nacionalnega zaporniškega sistema izpustila več deset oseb. Odločitev je bila sprejeta le dan po tem, ko so Združene države Amerike javno zahtevale izpustitev več kot 60 političnih zapornikov v državi. Ameriško veleposlaništvo v Nikaragvi je ob tem izpostavilo primer Venezuele, ki je prav tako nedavno izpustila politične zapornike, in pozvalo nikaragvanske oblasti, naj sledijo temu zgledu. Ministrstvo za notranje zadeve Nikaragve je potrdilo, da se osebe iz nacionalnega zaporniškega sistema že vračajo na svoje domove, vendar ostaja nejasno, kdo natančno je bil izpuščen in pod kakšnimi pogoji. Od leta 2018 so nikaragvanske oblasti izvajale ostre ukrepe proti kritikom režima, kar je vključevalo številne aretacije in izgone političnih nasprotnikov v tujino. Združene države Amerike so v zadnjem tednu stopnjevale diplomatski pritisk na levo usmerjenega predsednika Ortege, kar se dogaja v času spremenjenih političnih razmer v regiji po zamenjavi vodstva v Venezueli. Čeprav natančno število in identiteta izpuščenih še nista znana, poteza nakazuje na popuščanje napetosti med Managuo in Washingtonom pod vplivom mednarodnih zahtev po spoštovanju človekovih pravic.

Po poročanju ruskega veleposlanika v Venezueli, Sergeja Melik-Bagdasarova, se je soproga venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, Cilia Flores, sama odločila, da bo spremljala svojega moža v času njegove aretacije s strani ameriških sil v Caracasu.

Venezuelski voditelj Nicolás Maduro je bil ujet v tajni vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Caracasu, kar predstavlja resen udarec za kubansko obveščevalno dejavnost v regiji. Operacijo so v Washingtonu skrbno načrtovali več mesecev, ključ do uspeha pa je bil po mnenju strokovnjakov faktor presenečenja, saj je akcija ostala popolna skrivnost do same izvedbe. Havana je dva dni po napadu uradno potrdila izgubo 32 pripadnikov svojih varnostnih sil, ki so bili vpleteni v zaščito ali podporo Maduru. Kubanski vpliv v Venezueli se je skozi leta močno okrepil, zlasti na področju obveščevalnih in varnostnih struktur, kjer so kubanski agenti igrali ključno vlogo pri ohranjanju Madura na oblasti. Smrt večjega števila operativcev in zajetje predsednika pomenita destabilizacijo tesnega zavezništva med Havano in Caracasom. Dogodek bo verjetno povzročil korenite spremembe v varnostni arhitekturi Latinske Amerike in zmanjšal zmožnost Kube za izvajanje zunanjepolitičnih operacij. Mednarodna skupnost z zanimanjem opazuje odzive sosednjih držav in Rusije, ki je prav tako podpirala Madurov režim. Čeprav so podrobnosti samega napada še vedno skope, potrditev žrtev s strani kubanskih oblasti nakazuje na visoko intenzivnost spopadov med ameriškimi silami in varnostnimi organi, ki so varovali prizorišče. Analitiki ocenjujejo, da bo ta dogodek trajno spremenil diplomatske odnose v zahodni polobli.

Balkanske organizirane kriminalne skupine so po ugotovitvah mednarodnih organizacij, kot sta Europol in Interpol, postale ključni akterji pri tihotapljenju kokaina iz Latinske Amerike v Evropo, pri čemer ima Venezuela strateško vlogo tranzitne države. Po poročanju Radia Slobodna Evropa te skupine izkoriščajo Venezuelo kot strateški izhodni koridor proti Atlantiku, od koder prepovedane substance potujejo neposredno v Evropo ali prek Zahodne Afrike. Strokovnjaki iz Globalne iniciative za boj proti transnacionalnemu organiziranemu kriminalu (GI-TOC) poudarjajo, da se za transport uporablja tako pomorski kot letalski promet. Zanimanje svetovne javnosti za Venezuelo kot središče trgovine z drogami se je povečalo po januarski aretaciji Nicolasa Madura s strani sil Združenih držav Amerike. Ameriško tožilstvo Madura obtožuje, da je nadzoroval obsežno mrežo trgovine s kokainom, ki je sodelovala z nasilnimi skupinami, vključno z meksičkimi karteli Sinaloa in Zetas, kolumbijskimi uporniki FARC ter lokalno tolpo Tren de Aragua. Maduro je na zaslišanju pred sodiščem v New Yorku 5. januarja zanikal vse obtožbe o vpletenosti v kriminalne dejavnosti. Kljub temu da Venezuela za balkanske mreže morda ni primarna destinacija, ostaja nepogrešljiv člen v logistični verigi zaradi šibkih državnih institucij in ugodne geografske lege. Povezave med balkanskimi kriminalci in latinskoameriškimi karteli se potrjujejo skozi številne zaplembe drog, aretacije in sodne postopke, ki trenutno potekajo v več državah. Takšno delovanje neposredno vpliva na varnostno situacijo na Zahodnem Balkanu in posredno v celotni Evropski uniji.

Ameriški predsednik Donald Trump vse bolj odkrito izraža nezadovoljstvo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki ga po poročanju britanskega časnika The Telegraph zdaj vidi kot glavno oviro pri doseganju miru v Ukrajini. Viri blizu ameriški administraciji navajajo, da Trumpova potrpežljivost z ruskim voditeljem usiha, saj naj bi ga Putinove diplomatske igre in pomanjkanje sodelovanja pri mirovnih pogajanjih vse bolj iritirali. Trump menda zdaj Putina ocenjuje kot večjo oviro za stabilizacijo regije, kot je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ta premik v odnosu odraža spremembo v strategiji Bele hiše, kjer so nekdaj bolj spravljive tone zamenjali znaki frustracije. Po navedbah neimenovanih virov Trump ne namerava več dopuščati ruskih zavlačevalnih taktik, ki ovirajo njegove predvolilne ali tekoče zunanjepolitične obljube o hitri rešitvi ukrajinskega konflikta. Stopnjevanje pritiska na Kremelj se odraža tudi v Trumpovih razmišljanjih o novih ukrepih, s katerimi bi Rusijo prisilili k pogajalski mizi. Spremenjen odnos ameriškega predsednika bi lahko pomenil preobrat v mednarodnih prizadevanjih za končanje vojne. Medtem ko je Trump v preteklosti večkrat kritiziral ukrajinsko stran, se težišče krivde za nadaljevanje sovražnosti zdaj očitno seli proti Moskvi. To bi lahko vodilo do tesnejšega sodelovanja med Washingtonom in Kijevom pri določanju pogojev za morebitno premirje, hkrati pa povečuje tveganje za dodatno zaostritev odnosov med Združenimi državami Amerike in Rusko federacijo.

Združene države Amerike so po poročanju časnika The New York Times začele zmanjševati obseg svojih sil v Karibskem morju in premestile dve ključni vojni ladji na območje severno od Kube. Operacija vključuje premik dvoživnih transportnih plovil USS Iwo Jima in USS San Antonio, kar hkrati pomeni zmanjšanje števila ameriških vojakov v regiji za približno 3.000 oseb. Po tej reorganizaciji bo v karibskem bazenu ostalo približno 12.000 pripadnikov ameriške vojske. Ta strateška prerazporeditev sil sledi obsežni vojaški operaciji, ki je bila izvedena 3. januarja in v kateri so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Odločitev za umik dela flote in vojaštva kaže na prehod iz faze aktivnega posredovanja v fazo stabilizacije oziroma strateškega nadzora iz oddaljenejših točk. Premik plovil proti severu Kube bi lahko služil tudi kot nov signal regionalnim akterjem v času spremenjenih varnostnih razmer. Analitiki ocenjujejo, da Washington s to potezo poskuša optimizirati svoje vire v latinskoameriški regiji, potem ko je bil dosežen eden glavnih operativnih ciljev glede Venezuele. Čeprav se skupno število vojakov zmanjšuje, ZDA ohranjajo znatno vojaško moč v regiji, ki omogoča hiter odziv na morebitne nove krize v Srednji ali Južni Ameriki. Uradni Pentagon premikov še ni podrobno komentiral, vendar viri znotraj vojske potrjujejo novo razporeditev sil.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je nakazal možnost uporabe vojaške sile proti mamilarskim kartelom na ozemlju Mehike. Trump je v svojih izjavah ponovil obtožbe, da Mehika dopušča prehajanje prepovedanih drog in nezakonitih migrantov čez južno mejo ZDA, pri čemer je mehiške oblasti obtožil, da so izgubile nadzor nad državo v korist kriminalnih združb. Napoved stopnjevanja agresivnosti sledi nedavni operaciji ameriških komandosov v Caracasu, kjer so ugrabili venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki ga Washington obtožuje trgovine z drogami. Ameriška administracija pod Trumpovim vodstvom vztraja, da so narkokarteli v Mehiki postali neposredna grožnja nacionalni varnosti ZDA. Od septembra 2025 so ameriške sile v Karibskem morju izvedle napade na najmanj 35 plovil, ki naj bi bila povezana s tihotapljenjem mamil. Predsednik ZDA poudarja, da je bilo v teh operacijah uničenih 97 odstotkov zaseženih drog, vendar zdaj razmišlja o razširitvi operacij neposredno na kopensko ozemlje sosednje države. Meksiko se na napovedi morebitnih posegov v svojo suverenost še ni uradno odzval s konkretnimi protiukrepi, vendar tovrstna retorika močno zaostruje diplomatske odnose med državama. Trumpova administracija opisuje migrante kot nasilne kriminalce, s čimer upravičuje strožje mejne ukrepe in morebitno vojaško posredovanje zoper organiziran kriminal, ki po njegovih besedah dejansko vodi mehiško državo.

Ameriška vojska je v bliskoviti vojaški operaciji 3. julija 2024 v Venezueli zajela predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, kar je privedlo do njegovega takojšnjega padca z oblasti. Po tej dramatični vojaški intervenciji sta državi že začeli pogajanja o ponovni vzpostavitvi diplomatskih odnosov, kar predstavlja popoln preobrat v ameriško-venezuelskih odnosih. Dogodek je v mednarodni javnosti sprožil številne razprave o morebitnih vzporednicah z drugimi kriznimi žarišči, predvsem v povezavi z vprašanjem Tajvana. Strokovnjaki in analitiki, med njimi francoski politolog Marc Julienne, poudarjajo, da primera Venezuele in Tajvana nista primerljiva. Julienne izpostavlja, da Združene države Amerike na Tajvanu uveljavljajo ključne tehnološke in strateške interese, ki so bistveno večji kot v južnoameriški državi. Po njegovem mnenju Washington nikoli ne bi dopustil, da bi Kitajska izvedla podobno enostransko vojaško akcijo proti tajvanskemu vodstvu, saj otok predstavlja vitalno točko za svetovno proizvodnjo polprevodnikov. Kitajska stran dogajanje pozorno spremlja, vendar analitiki opozarjajo, da bi kakršen koli poskus kopiranja ameriškega modela posredovanja na Tajvanu naletel na oster mednarodni odpor. Operacija v Venezueli tako ostaja specifičen primer ameriškega neposrednega posredovanja v regiji, ki pa ne napoveduje nujno sprememb v politiki do Pekinga ali Tajpeja, temveč utrjuje status ZDA kot akterja, ki je pripravljen uporabiti silo za zaščito svojih varnostnih interesov.

Ameriška diplomatska delegacija je prispela v Caracas na prvo oceno stanja po vojaški operaciji Združenih držav Amerike, v kateri so zajeli dosedanjega venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Delegacijo vodi John McNamara, vršilec dolžnosti ameriškega veleposlanika v Kolumbiji, spremljajo pa ga varnostne enote enote za venezuelska vprašanja. Obisk pomeni prvo prisotnost ameriških uradnikov v prestolnici po letih diplomatskih napetosti in sledi Madurovemu prevozu v New York, kjer se je na zveznem sodišču že izrekel za nedolžnega glede obtožb o narkoterorizmu. Operacija, ki se je začela 3. januarja 2026 z bombardiranjem ciljev v Caracasu in aretacijo ključnih voditeljev, se je zdaj razširila na mednarodne vode. Administracija Donalda Trumpa je odredila vojaški zajem dveh tankerjev z venezuelsko nafto, med katerimi je ladja Sophia, kar kritiki označujejo za kršitev mednarodnega prava in suverenosti. Medtem ko Washington napoveduje upravljanje države do vzpostavitve stabilne prehodne oblasti, je britanski premier Keir Starmer že izrazil podporo ameriškim ukrepom proti venezuelskemu režimu. V državi se hkrati krepijo gospodarski interesi, saj naftni velikan Chevron, ki je imel v Venezueli že predhodna dovoljenja za omejeno delovanje, zdaj prevzema strateško vlogo pri sanaciji naftnega sektorja. Rusija, ki je bila dolgoletna zaveznica Madura, se je od dogajanja distancirala in ni ponudila močnejše podpore padlemu voditelju, kar je omogočilo hitro uveljavitev ameriških načrtov v regiji. Trumpova administracija je ob tem obljubila takojšnje zaprtje zloglasnih centrov za mučenje, ki jih je uporabljal chavistični režim.

Ameriški predsednik Donald Trump je na srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije v Beli hiši izjavil, da operacija za zajetje ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki bi bila podobna nedavni akciji proti Nicolasu Maduru v Venezueli, ne bo potrebna. Trump je s tem odgovoril na vprašanje o morebitnem stopnjevanju ukrepov proti ruskemu voditelju, s čimer je nekoliko omilil svojo retoriko po nedavnih grožnjah z zaostritvijo sankcij. Srečanje z direktorji največjih ameriških energetskih podjetij je bilo sicer namenjeno razpravi o stabilnosti svetovnega naftnega trga po aretaciji venezuelskega voditelja Nicolasa Madura. Trump je poudaril, da Združene države Amerike spremljajo razmere, vendar trenutno ne načrtujejo tovrstnih vojaških ali obveščevalnih operacij proti Kremlju, kljub naraščajočim napetostim glede vojne v Ukrajini. Izjave prihajajo v času, ko Washington vrši pritisk na Moskvo za dosego premirja, pri čemer so odnosi med državama dosegli najnižjo točko. Trumpovo stališče nakazuje na diplomatsko previdnost pri neposrednih grožnjah ruskemu državnemu vrhu, čeprav je predsednik predhodno izrazil globoko razočaranje nad ravnanjem Putina v ukrajinskem konfliktu.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je po srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije napovedal, da si bodo dobiček od prodaje venezuelske surove nafte delila ameriška naftna podjetja. Na srečanju so se posvetili predvsem vprašanjem predelave in prodaje do 50 milijonov sodčkov venezuelske nafte, pri čemer so v ospredje postavili prizadevanja za znižanje cen energentov in zagotavljanje energetske varnosti. Trumpova administracija se osredotoča na vzpostavitev dolgoročnih odnosov s Caracasom, pri čemer poudarja pomen varnostnih jamstev za ameriške investitorje in korporacije, ki delujejo na tem območju. Načrt predvideva, da bi ZDA predelale znatne količine venezuelske surove nafte, kar bi po mnenju uradnega Washingtona stabiliziralo trg in prineslo neposredne finančne koristi ameriškemu gospodarstvu. Odločitev o delitvi dobička neposredno z zasebnimi podjetji nakazuje na novo smer v ameriški zunanji in energetski politiki do Venezuele. Kritiki opozarjajo na kompleksnost pravnih in mednarodnih vidikov takšnega razpolaganja z viri tuje države, medtem ko ameriška stran izpostavlja nujnost zagotavljanja energetske neodvisnosti in gospodarske rasti preko strateških partnerstev v regiji.

Predstavniki največjih ameriških naftnih podjetij se po srečanju s predsednikom Združenih držav Amerike Donaldom Trumpom niso zavezali k načrtovani obnovi venezuelske naftne industrije. Trump je od vodilnih kadrov v panogi pričakoval zagotovila za investicije v višini 100 milijard dolarjev, vendar so direktorji, med njimi tudi predstavniki družbe Exxon, izrazili velik pomislek. Za Exxon Venezuela ostaja država, v katero zaradi trenutnih razmer ni mogoče vlagati, kljub temu da so ZDA pred tednom dni z vojaško operacijo prevzele nadzor nad državo. Srečanje v Beli hiši je sledilo stopnjevanju napetosti, potem ko so ameriške sile zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Trumpova administracija je naftnim korporacijam ponudila možnost povračila za v preteklosti zasežena sredstva pod pogojem novih vlaganj, vendar podjetja ostajajo zadržana glede prevzema tveganj v politično nestabilnem okolju. Hkrati je State Department napovedal ponovno odprtje veleposlaništva v Caracasu in pogovore z opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado. Zadržanost naftne industrije predstavlja pomembno oviro za Trumpovo strategijo upravljanja Venezuele in izkoriščanja njenih naravnih virov, ki predstavljajo približno 17 odstotkov svetovnih zalog nafte. Medtem ko so v državo že prispeli ameriški diplomati in varnostni uradniki, vprašanje dejanskega gospodarskega prevzema in stabilizacije naftne proizvodnje ostaja neodprto, saj korporacije ne kažejo pripravljenosti za takojšen vstop na trg pod postavljenimi pogoji.

Venezuelska vlada pod vodstvom vršilke dolžnosti predsednice Delcy Rodríguez je v petek napovedala začetek diplomatskih pogovorov z Združenimi državami Amerike o obnovitvi medsebojnih odnosov. Do diplomatskega premika prihaja le nekaj dni po tem, ko so ameriške sile v Caracasu pridržale dosedanjega predsednika Nicolása Madura in ga odpeljale iz države. Ameriški diplomatski predstavniki so že obiskali venezuelsko prestolnico, kjer so z lokalnimi uradniki razpravljali o možnosti ponovnega odprtja veleposlaništva. Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa povečale vpliv v državi, kar je privedlo do prvih znakov sodelovanja z novo prehodno oblastjo. V sklopu teh prizadevanj je Venezuela začela izpuščati politične zapore, kar je bila ena od ključnih zahtev Washingtona. Med izpuščenimi so posamezniki, ki so bili zaprti zaradi kritik na račun Madurovega režima, pred zapori pa so se v petek zbrali svojci, ki so pričakali prve osvobojene ujetnike. Venezuelski zunanji minister Yván Gil je potrdil, da je bil sprožen proces za ponovno vzpostavitev diplomatskih misij v obeh državah. Ameriško stran je na pogovorih zastopal John McNamara, višji diplomat iz sosednje Kolumbije, ki je ocenil pogoje za postopno obnovitev delovanja predstavništev. Venezuelska stran je napovedala, da bo v kratkem poslala svojo delegacijo v Washington, medtem ko se Rodríguez o stabilizaciji razmer v regiji posvetuje tudi s predsednikoma Brazilije in Kolumbije.

Ameriški predsednik Donald Trump je na srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije v Beli hiši napovedal obsežne strateške posege v Venezueli in na Grenlandiji. Trump je zatrdil, da bodo ameriška naftna podjetja investirala približno 100 milijard dolarjev v obnovo venezuelske naftne infrastrukture, potem ko so ZDA po aretaciji Nicolása Madura začele izvajati načrt za prevzem nadzora nad tem ključnim gospodarskim sektorjem. Administracija naj bi od ameriških korporacij zahtevala obsežne koncesije v zameno za dostop do venezuelskih virov. Hkrati je predsednik Trump ponovno izpostavil vprašanje Grenlandije in poudaril, da bodo Združene države Amerike glede tega otoka ukrepale ne glede na mnenje tamkajšnjih oblasti ali mednarodne skupnosti. Trump je napovedal, da bo preprečil kakršne koli poskuse Rusije in Kitajske za uveljavitev vpliva na tem strateško pomembnem območju, ki ga Washington zdaj obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti. Srečanje z naftarji v vzhodni sobi Bele hiše je tako služilo kot platforma za predstavitev nove agresivne zunanje politike, usmerjene v energetsko dominanco. Napovedi so sledile stopnjevanju napetosti po januarskih dogodkih v Venezueli, vključno z bombardiranjem in ugrabitvami, ki so tlakovale pot ameriškemu posredovanju. Medtem ko administracija poudarja gospodarske koristi in varnostni vidik, evropski zavezniki in mednarodni analitiki opozarjajo na kršenje suverenosti vpletenih ozemelj. Trumpova retorika nakazuje, da ZDA ne bodo odstopile od svojih namer pri preoblikovanju svetovnega energetskega zemljevida v svojo korist.

Vrhovni organi pregona v Filadelfiji so po torkovem uboju aktivistke Renee Nicole Good v Minneapolisu zavzeli ostro stališče proti zveznim agentom Trumpove administracije. Okrožni tožilec Larry Krasner je napovedal pregon vseh zveznih agentov ICE, ki bi v mestu kršili zakonodajo ali izvajali nezakonite postopke. Krasner je dejanja zvezne agencije označil za fašistična in poudaril, da posnetki streljanja kažejo na hudo kršitev protokolov organov pregona. Istočasno z notranjimi napetostmi se administracija predsednika Donalda Trumpa sooča s kritikami glede zunanje politike. Jennifer Kavanagh iz raziskovalne organizacije Defense Priorities opozarja, da agresivno širjenje vojaške prisotnosti v Latinski Ameriki, na Bližnjem vzhodu in v Aziji nevarno izčrpava ameriške oborožene sile. Trumpova odločitev za vojaško posredovanje v Venezueli z namenom odstavitve Nicolasa Madura je v regijo pritegnila več kot 10.000 pripadnikov vojske in desetino ameriške mornarice. Kljub povečanim stroškom v Evropi, ki letno znašajo več deset milijard dolarjev, in okrepljenim operacijam v Iranu ter obrambi Izraela, Združene države Amerike niso zmanjšale svoje prisotnosti v Aziji. Analitiki svarijo, da takšna razporeditev sil, ki vključuje tudi neomajno podporo Tajvanu, povečuje tveganje za varnost ameriške domovine, saj so viri preveč razpršeni po svetu.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Donald Trump je zavrnil pomilostitev Seanu "Diddyju" Combsu, ki je zaprosil za pomilostitev preko pisma. Zavrnil je tudi pomilostitev Samu Bankman-Friedu (SBF), ustanovitelju FTX.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po ruskem napadu z novo raketo na zahodno Ukrajino, v katerem so bili ubiti štirje ljudje.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po napadu na zahodno Ukrajino z omenjeno raketo, v katerem so bili štirje mrtvi v prestolnici.

Ameriški diplomati so se v Caracasu sestali z namenom obnovitve odnosov med ZDA in Venezuelo, ki so bili prekinjeni leta 2019. Pri tem so potekali tudi pogovori o nafti. Poleg tega naj bi Donald Trump pritiskal na naftne družbe, da se vrnejo v Venezuelo.

Trumpova administracija je menda imela predhodne razprave o morebitnih vojaških napadih na Iran, medtem ko je država soočena z notranjimi nemiri. Trump je izrazil ljubezen do venezuelskega ljudstva teden dni po tem, ko je odobril napad na Venezuelo. Senator Lindsey Graham in drugi podporniki MAGA so Trumpove izjave razumeli kot "signal" za morebitno novo tarčo za spremembo režima.

Papež Leon XIV. je v petek v svojem letnem nagovoru o zunanji politiki ostro obsodil uporabo vojaške sile kot sredstva za doseganje diplomatskih ciljev in pozval k zaščiti človekovih pravic v Venezueli. Sveti oče je v nenavadno kritičnem tonu poudaril, da je diplomacija, ki temelji na sili, popolnoma nesprejemljiva, ter izrazil nezadovoljstvo nad odzivom mednarodnih organizacij na trenutno krizo. Papež je v svojem govoru opozoril, da je vojna v mednarodnih odnosih znova postala »modna«, kar ogroža temeljne civilizacijske norme. Poglavar Rimokatoliške cerkve je poudaril nujnost zaščite venezuelskega naroda, ki se spopada z dolgotrajno politično in gospodarsko nestabilnostjo. Njegove besede odražajo zaskrbljenost Vatikana nad nemočjo mednarodne skupnosti, da bi učinkovito naslovila kršitve človekovih pravic in preprečila stopnjevanje napetosti. Papež je pozval k vrnitvi k pristnemu dialogu, ki ne vključuje vojaškega pritiska, ter izpostavil, da mora biti mir prednostna naloga vseh vpletenih strani. Govor predstavlja pomemben zunanjepolitični premik Vatikana k bolj neposrednemu nagovarjanju konkretnih kriznih žarišč. S kritiko mednarodnih organizacij je papež Leon XIV. nakazal, da trenutni globalni mehanizmi za reševanje konfliktov ne delujejo ustrezno, kar vodi v trpljenje civilnega prebivalstva. Poziv k spoštovanju mednarodnega prava in človekovega dostojanstva ostaja osrednja točka papeževega prizadevanja za mir v regiji.

Združene države Amerike so v usklajeni operaciji v Karibskem morju presregle in zasegle tanker Olina, ki je prevažal nafto iz Venezuele. Akcija se je odvila v petek pred svitom, ko so pripadniki ameriške mornariške pehote s helikopterji poleteli z letalonosilke USS Gerald R. Ford in izvedli vstop na krov plovila. Operacija je bila izvedena v sodelovanju z več ameriškimi vladnimi resorji, kar kaže na stopnjevanje pritiska na venezuelski energetski izvoz. Ameriške oblasti trdijo, da so takšni ukrepi nujni za preprečevanje kršitev sankcij in nezakonitega trgovanja z viri, ki financirajo tamkajšnji režim. Tanker Olina je le eden v nizu plovil, ki so jih ameriške sile v zadnjem obdobju ustavile v mednarodnih vodah zaradi sumov o vpletenosti v tihotapljenje energentov pod venezuelsko zastavo ali v njihovem imenu. Dogodek dodatno zaostruje diplomatske odnose med Washingtonom in Caracasom ter vpliva na stabilnost naftnih poti v regiji. Čeprav podrobnosti o tovoru in končni destinaciji tankerja niso bile v celoti razkrite, zaseg pomeni neposreden poseg v logistične verige Venezuele, ki se kljub mednarodnim omejitvam trudi ohraniti izvoz nafte na svetovne trge.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijsko postajo Fox News napovedal, da se bo prihodnji teden v Washingtonu srečal z voditeljico venezuelske opozicije Marío Corino Machado. Trump je izrazil pripravljenost, da od nje sprejme Nobelovo nagrado za mir, če mu jo bo ta podarila, ob tem pa ponovil svoje prepričanje, da bi moral priznanje prejeti že prej zaradi svojih zaslug pri preprečevanju oboroženih spopadov. Kljub Trumpovemu navdušenju nad predajo nagrade so iz Norveškega Nobelovega inštituta sporočili, da takšen prenos ni mogoč. Tiskovni predstavnik inštituta je pojasnil, da so Nobelove nagrade neprenosljive in da jih po razglasitvi dobitnika ni mogoče odvzeti ali predati tretji osebi. Nagrajenka lahko prosto razpolaga le z denarnim delom nagrade, ne pa tudi z uradnim statusom lavreata. Politične napetosti so se v regiji stopnjevale po ameriškem zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Čeprav so podporniki Machadove upali, da bo podelitev nagrade Trumpu utrdila njeno vlogo v Venezueli, je Trump presenetljivo podprl podpredsednico Delcy Rodríguez kot vršilko dolžnosti predsednice države. Rodríguezova, sicer zaveznica pokojnega Huga Cháveza, zdaj vodi državo, medtem ko Trumpova administracija oblikuje novo politiko do Venezuele.

Podpredsednica francoske narodne skupščine Clémence Guetté iz vrst levičarske stranke Nepokorna Francija je 9. januarja vložila predlog resolucije, ki predvideva načrtovanje izstopa države iz Severnoatlantskega zavezništva (Nato). Guettéjeva je v svoji utemeljitvi poudarila, da je vprašanje francoskega članstva postalo kritično, saj je po njenem mnenju zavezništvo pod popolnim nadzorom in v službi Združenih držav Amerike. Kot glavne razloge za tovrstno radikalno spremembo zunanjepolitičnega tečaja je poslanka navedla nestrinjanje z dejanji Washingtona, predvsem v povezavi z vojaškim posredovanjem v Venezueli in prijetjem predsednika Nicolása Madura. Poleg tega je izpostavila ameriško podporo Izraelu v spopadih na območju Gaze ter kontroverzne zamisli o morebitni priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike, kar bi po mnenju dela francoske politike resno ogrozilo odnose med Evropsko unijo in ZDA. Predlog resolucije se začne z zahtevo po umiku Francije iz Natovega integriranega vojaškega poveljstva, kar predstavlja prvi korak k polnemu izstopu. Čeprav predlog prihaja iz opozicijskih vrst, odraža vse večje napetosti med Parizom in Washingtonom, ki jih je dodatno zaostril francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot z izjavami o krepitvi lastnih obrambnih zmogljivosti v odgovor na kršitve mednarodnega prava s strani ZDA v Južni Ameriki.

Špansko državno sodišče (Audiencia Nacional) je sprožilo predhodne preiskovalne dejanja proti nekdanjemu predsedniku vlade Joséju Luisu Rodríguezu Zapateru. Odločitev osrednjega preiskovalnega sodišča številka 6 sledi prejemu kazenske ovadbe, ki jo je vložilo združenje Hazte Oír. Omenjena organizacija Zapateru očita domnevno vpletenost v trgovino z drogami, pranje denarja in pripadnost hudodelski združbi v povezavi z njegovim delovanjem v Venezueli. Sodnik Antonio Piña je v svojem sklepu navedel, da dejstva, razvidna iz predloženih gradiv, kažejo na morebiten obstoj kaznivega dejanja, kar zahteva nadaljnjo preverbo. V sklopu postopka je sodišče zadevo predalo tožilstvu, ki mora sedaj podati mnenje o tem, ali je to sodišče sploh pristojno za obravnavo navedenih očitkov in ali obstajajo zadostni dokazi za uvedbo polne formalne preiskave. Primer je v Španiji sprožil precejšen politični odmev, saj Zapatero že dlje časa opravlja vlogo posrednika med venezuelsko vlado pod vodstvom Nicolása Madura in tamkajšnjo opozicijo. Kritiki mu pogosto očitajo preveliko naklonjenost režimu v Caracasu, vendar gre tokrat za prvi resnejši pravni korak, ki bi lahko vodil do kazenskega pregona nekdanjega visokega državnega funkcionarja zaradi resnih mednarodnih kaznivih dejanj.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je ostro obsodil nedavno ameriško pridržanje venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga označil za ugrabitev ter "vesoljno katastrofo" v mednarodnih odnosih. Po Medvedjevih besedah dejanje Združenih držav Amerike predstavlja moralni propad in nezaslišano nespoštovanje mednarodnih norm, ki bo zaznamovalo začetek leta 2026 kot izjemno burno obdobje na svetovnem političnem prizorišču. Medvedjev je v svojem odzivu na kanalu Telegram napovedal dva možna scenarija za prihodnost venezuelskega voditelja. Po njegovem mnenju bodo ZDA Madura bodisi izpustile bodisi bo postal "latinskoameriški Nelson Mandela", s čimer bi se njegovo ime v zgodovino zapisalo ob bok Simonu Bolivarju in Hugu Chavezu. Ruski uradnik je ob tem opozoril, da bi morebitna kopenska vojaška operacija v Venezueli povzročila še večje krvavite kot sama aretacija, hkrati pa je izrazil dvom o takšni potezi zaradi omejitev, ki jih je ameriški senat postavil predsedniku Donaldu Trumpu. Ob analizi razmer v Venezueli se je Medvedjev dotaknil tudi položaja Rusije, pri čemer je poudaril, da se bo ameriška politika sankcij nadaljevala ne glede na politične okoliščine. Izpostavil je, da bodo ZDA poskušale Moskvo prisiliti v nesprejemljive kompromise glede varnostnih jamstev in ozemelj, vendar je zatrdil, da bo Rusija te pritiske vzdržala. Omenil je tudi primer tankerja t. i. flote v senci, ki je zaradi sankcij zaprosil za rusko zastavo, kar ponazarja širše razsežnosti gospodarskih sporov med velesilami.

Evropska unija je po več kot dveh desetletjih pogajanj dosegla politični konsenz za sklenitev prostotrgovinskega sporazuma z južnoameriškim blokom Mercosur, ki ga sestavljajo Brazilija, Argentina, Bolivija, Paragvaj in Urugvaj. Kmetijski ministri sedemindvajseterice so se v sredo v Bruslju sestali, da bi dorekli podrobnosti o zaščiti evropskih kmetov, hkrati pa izkoristili gospodarske in geopolitične prednosti največjega trgovinskega dogovora v zgodovini povezave. Po navedbah glavnega pogajalca EU Maroša Šefčoviča bo sporazum povečal izvoz kmetijskih proizvodov iz EU za do 50 odstotkov, hkrati pa bo Uniji zagotovil vlogo kredibilne trgovinske partnerice v nestabilnih svetovnih razmerah. Premik v pogajanjih se dogaja v času, ko Bruselj intenzivno išče nove trge, da bi ublažil posledice ameriških carin, hkrati pa poteka le teden dni po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, kjer so pridržali predsednika Nicolása Madura. Čeprav je Francija decembra lani pod pritiskom domačih kmetov sporazum blokirala, se zdaj kaže močna volja preostalih članic po dokončni sklenitvi. Pogajanja se bodo nadaljevala v petek, uradni podpis sporazuma pa se po neuradnih napovedih pričakuje 12. januarja v Paragvaju. Strateški pomen dogovora je poudaril tudi Šefčovič, ki je izpostavil, da je kredibilnost v trenutnem turbulentnem svetu neprecenljiva valuta. Sporazum ne bo le odprl novih poti za evropsko industrijo, temveč bo okrepil vpliv EU v Južni Ameriki, kjer se blok sooča z naraščajočim vplivom drugih svetovnih velesil. Kljub optimizmu pa kmetijski sektor v nekaterih evropskih državah še vedno izraža zaskrbljenost zaradi povečanega uvoza južnoameriškega govejega mesa in perutnine pod ugodnejšimi pogoji.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Stranka Kuomintang (KMT) je predlagala prednostno obravnavo novih načrtov, kot je TPASS, v državnem proračunu, kar je sprožilo kritike Demokratske napredne stranke (DPP). DPP je potezo označila za "samopostrežno" izbiranje proračunskih postavk. Sočasno je potekala razprava o brezplačnih prehranskih paketih za šolarje, pri čemer so se pojavile obtožbe o finančnih manipulacijah. Poleg tega sta KMT in Bela stranka predlagali ustavno obtožbo predsednika Lai Ching-teja, zaradi česar bo 14. in 15. junija potekala javna obravnava.

Med protesti v Iranu je po navedbah iranskih oblasti umrlo 11 ljudi. Iranski svet za informacijsko tehnologijo je Združene države Amerike obtožil, da vodijo proteste. Sekretar iranskega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je izjavil, da protestniki želijo sprožiti državljansko vojno in tuje vmešavanje. Poročajo tudi o pogromih in ubojih pripadnikov varnostnih sil v Teheranu.

Donald Trump je ponovno zagrozil Iranu z »zelo hudim udarcem«, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti. Trump se je pohvalil, da je Rusija umaknila svoje vojne ladje med zasegom ruskega tankerja v severnem Atlantiku, a je Moskva to zanikala. Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad na Putinovo rezidenco.