Nekdanji venezuelski predsednik Nicolas Maduro je prek svojih odvetnikov poslal prvo sporočilo iz zapora v Združenih državah Amerike, v katerem je zagotovil, da sta z ženo v dobrem stanju in da ostajata borca. Maduro, ki so ga po dramatični aretaciji v Caracasu prepeljali v New York, se v ameriškem priporu nahaja zaradi obtožb o narkoterorizmu in tihotapljenju mamil. Sporočilo prihaja v času globoke politične krize v Venezueli, kjer so razmere po njegovem strmoglavljenju ostale izjemno napete. Ameriško zunanje ministrstvo je zaradi nestabilnih političnih razmer v Venezueli pozvalo vse državljane Združenih držav Amerike, naj nemudoma zapustijo državo. Poziv odraža visoko stopnjo tveganja za tujce in negotovost glede prihodnjega političnega razvoja v tej južnoameriški državi. Washington, ki je dolga leta stopnjeval pritisk na Madurov režim, zdaj pozorno spremlja prehodno obdobje in morebitne povračilne ukrepe njegovih privržencev. Dogajanje predstavlja vrhunec večletnih prizadevanj Združenih držav Amerike za odstranitev Madura z oblasti, kar vključuje razpisane denarne nagrade in tesno sodelovanje z venezuelsko opozicijo. Medtem ko se Maduro pripravlja na sodni proces pred zveznim sodiščem v New Yorku, se v domovini njegovi zavezniki še naprej spopadajo z obtožbami o avtoritarnem vladanju in vpletenosti v mednarodni organiziran kriminal, kar je državo pripeljalo na rob gospodarskega in družbenega kolapsa.

Nikaragvanske oblasti so v obsežnem valu represije pridržale najmanj 61 oseb, ki so na družbenih omrežjih ali v zasebnih krogih izrazile podporo aretaciji nekdanjega venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Po poročanju nevladne organizacije Monitoreo Azul y Blanco in neodvisnih medijev v izgnanstvu so aretacije potekale v osmih departmajih po vsej državi. Pridržanja so se izvajala brez sodnih nalogov, pri čemer so bili tarča posamezniki, ki niso želeli ponavljati uradne državne propagande ali so se javno veselili posredovanja ameriških sil v Caracasu. Trenutno ostaja v priporu 49 oseb, njihova pravna usoda pa ostaja neznana, saj oblasti ne posredujejo informacij o njihovem stanju. Devet oseb je bilo medtem izpuščenih, tri pa so bile pridržane le začasno. Režim predsednika Daniela Ortege in podpredsednice Rosario Murillo, ki veljata za tesna zaveznika Madura, je s tem odgovoril na proslavljanje dogodkov v Venezueli, ki so sledili ameriški operaciji proti vrhu tamkajšnjega režima. Organizacije za človekove pravice opozarjajo, da gre za nov primer samovoljnega zatiranja svobode govora v Nikaragvi. Policija naj bi nadzorovala digitalne dejavnosti državljanov in izvajala povračilne ukrepe proti vsem, ki izražajo kritiko do Madurovega režima ali odobravajo njegovo odstavitev. Razmere v državi ostajajo napete, saj oblasti stopnjujejo nadzor nad prebivalstvom v okviru policijske države.

Združene države Amerike so po poročanju časnika The New York Times začele reorganizacijo svojih vojaških sil v Karibskem morju, kar vključuje zmanjšanje števila vojakov za približno 3.000 pripadnikov. Skupno število ameriških vojakov v regiji se bo tako znižalo na 12.000, Washington pa je obenem ukazal premik dveh pomembnih amfibijskih transportnih ladij, USS Iwo Jima in USS San Antonio, v vode severno od Cube. Ta strateški premik sledi spremembam v operativnem načrtovanju po dogodkih na začetku leta. Prilagoditev vojaške strategije v regiji je tesno povezana z zaključkom določenih faz operacij, ki so se nanašale na Venezuelo. Po navedbah virov je bila odločitev o premiku plovil in zmanjšanju kontingenta sprejeta po izvedbi operacije 3. januarja, v kateri je bil zajet venezuelski predsednik Nicolás Maduro. S tem se zmanjšuje obseg flote, ki je bila v Karibih močno okrepljena od lanskega poletja. Analitiki ocenjujejo, da premik ladij proti severu Cube nakazuje na novo fazo prerazporeditve sil, ki se odmika od neposrednega pritiska na venezuelsko obalo. Čeprav Pentagon uradnih podrobnosti o prihodnjih misijah omenjenih ladij še ni razkril, gre za pomembno deeskalacijo števila osebja na terenu, kar bi lahko vplivalo na geopolitično stabilnost v celotni regiji Latinske Amerike.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolas Maduro je iz ameriškega zapora v New Yorku poslal svoje prvo javno sporočilo, v katerem je poudaril, da se z ženo Cilijo Flores počutita dobro in ostajata borca. Madurove besede je prek videoposnetka, objavljenega na srečanju vladajoče stranke PSUV v Caracasu, prenesel njegov sin Nicolas Maduro Guerra. Nekdanji voditelj, ki so ga ameriške sile zajele 3. januarja v Caracasu, je privržence pozval, naj ne bodo žalostni, medtem ko se v domovini nadaljujejo protesti za njegovo izpustitev. Medtem ko Maduro in njegova soproga v priporu čakata na naslednje sodno zaslišanje, ki je razpisano za 17. marec, je vodenje Venezuele kot vršilka dolžnosti predsednice prevzela Delcy Rodriguez. Slednja velja za tesno sodelavko odstavljenega voditelja in je v tem tednu že uradno zaprisegla. Združene države Amerike Madura in Floresovo obtožujejo trgovine z drogami, oba pa sta se ob prvem nastopu pred sodiščem izrekla za nedolžna. V Caracasu so se v soboto ponovno zbrali Madurovi privrženci, vendar je bila udeležba z okoli tisoč protestniki precej manjša kot v preteklih dneh. Ameriška vojaška operacija, ki je privedla do aretacije vrha venezuelske oblasti, je v državi povzročila precejšnjo politično nestabilnost, čeprav nove oblasti pod vodstvom Rodriguezove trdijo, da ohranjajo nadzor nad institucijami. Mednarodna javnost pozorno spremlja razvoj dogodkov v luči prihodnjega sojenja v New Yorku.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je preklical drugi val napadov na Venezuelo, potem ko je nova vlada Delcy Rodriguez v znak dobre volje začela izpuščati politične zapornike. Po dramatični vojaški operaciji, v kateri so ameriške sile zajele dosedanjega predsednika Nicolasa Madura, nova venezuelska voditeljica kljub obtožbam o nezakoniti ugrabitvi išče diplomatsko zbližanje z Washingtonom. Trump je v nedavnem intervjuju za New York Times poudaril, da je pripravljen na sodelovanje, če bo Caracas pokazal pripravljenost na reforme. Napetosti med državama so se začele umirjati, ko je Rodriguezova sporočila, da je Venezuela pripravljena na tesnejše vezi z ZDA. Čeprav nova vlada uradno še vedno obsoja ameriško posredovanje, praktične poteze na terenu kažejo na željo po stabilizaciji razmer in preprečevanju nadaljnjega uničenja kritične infrastrukture. Trumpova odločitev o ustavitvi napadov neposredno sledi tem diplomatskim premikom, kar nakazuje na morebiten preobrat v ameriški zunanji politiki do te južnoameriške države. Ameriški predsednik je obenem razkril širše zunanjepolitične cilje, ki vključujejo vprašanja varnosti Tajvana in ponovne ambicije glede Grenlandije. V kontekstu Venezuele ostaja ključno vprašanje prihodnost naftnega sektorja, saj so se v preteklosti že razkrile povezave med vojaškimi načrti in interesi naftnih korporacij. Mednarodna skupnost zdaj pozorno spremlja, ali bo izpustitev zapornikov zadostovala za dolgoročno prekinitev ognja in vzpostavitev novih trgovinskih poti.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil val kritik in mednarodne zaskrbljenosti po napovedi morebitnih vojaških napadov in specialnih operacij znotraj Mehike. Trump je svojo namero utemeljil s trditvijo, da mehiški narko karteli dejansko upravljajo z državo, kar po njegovem mnenju zahteva neposredno posredovanje Združenih držav Amerike na tujem suverenem ozemlju. Organizacija CODEPINK je tovrstne grožnje označila za nezaslišan korak k vojni v Latinski Ameriki in opozorila na neuspeh preteklih militariziranih strategij, kot je bil Načrt Kolumbija, ki so namesto stabilizacije prinesle le več nasilja in kršitev človekovih pravic. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je možnost kakršnega koli ameriškega vojaškega posredovanja že kategorično zavrnila. Istočasno se je zvrstilo več ameriških vojaških in diplomatskih akcij, ki po mnenju analitikov nakazujejo na korenito spremembo washingtonske zunanje politike pod Trumpovim vodstvom. Poleg aretacije in izročitve venezuelskega voditelja Nicolása Madura, ki so ga prepeljali pred sodišče v New Yorku, so ameriške sile izvedle tudi operacijo na tankerju Marinera. Ruski opozicijski politik Mark Fejgin je te poteze označil za jasen signal Moskvi, da se Washington ne namerava več podrejati interesom Vladimirja Putina ali popuščati njegovim zaveznikom v regiji. Strokovnjaki kljub temu opozarjajo na zgodovinske lekcije ameriških intervencij, kjer so se civilni in vojaški voditelji pogosto spopadali s težavami pri vzpostavljanju trajnega političnega reda po uporabi sile. Trenutna negotovost glede dolžine in obsega vpletenosti v Venezueli v okviru operacije Absolute Resolve zrcali pretekle dileme ameriške države. Kritiki poudarjajo, da bi lahko ponovno stopnjevanje vojaške prisotnosti v soseščini povzročilo dolgotrajno regionalno nestabilnost in humanitarne krize, ki bi presegle okvirje boja proti trgovini z drogami.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pridržale predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Oba so prepeljali v New York, kjer bosta predvidoma stopila pred sodišče, kar označuje konec dolgoletne socialistične vladavine v državi. Medtem ko so številni Venezuelci v izgnanstvu novico o odstavitvi sprejeli z navdušenjem, v domovini ostajajo previdni glede prihodnosti in morebitnega novega vala represije ali migracij. Pred samo operacijo so se vrstila diplomatska prizadevanja za mirno rešitev krize. Vatikan je Washington pozval, naj se izogne vojaškemu posredovanju, in predlagal načrt, po katerem bi Maduro prejel azil v Rusiji pod jamstvom Vladimirja Putina ter ohranil dostop do svojih finančnih sredstev. Kljub temu so se ZDA odločile za aretacijo, ki jo nekateri regionalni voditelji, med njimi Peter David iz Grenade, označujejo za globoko zaskrbljujočo in v nasprotju z mednarodnim pravom. Madurov sin je po očetovem prijetju sporočil, da se nekdanji predsednik v ameriškem priporu počuti dobro. Hkrati so se v javnosti pojavile informacije o nenavadno visokih dobičkih na platformi za stave Polymarket, kjer je nekdo s pravočasno stavo na Madurov padec zaslužil več sto tisoč dolarjev. Zaradi tega so v ameriškem kongresu že predlagali zakonodajo, ki bi vladnim uslužbencem prepovedala tovrstne stave na podlagi notranjih informacij.

Ameriške vojaške sile so v dramatični operaciji v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju prepeljale v zvezni pripor v New Yorku. Maduro se je že pojavil pred zveznim sodiščem, kjer se sooča z obtožbami narkoterorizma in nezakonitega trgovanja z orožjem, medtem ko iz zapora sporoča, da se počuti dobro in ostaja borec. Operacija predstavlja vrhunec nove zunanjepolitične doktrine Washingtona, ki temelji na neposrednem posredovanju v Latinski Ameriki. Zajetje je sprožilo buren odziv v ameriškem kongresu, kjer so republikanci predstavili nov načrt za omejitev predsedniških pooblastil Donalda Trumpa glede vojaških posegov v tujini. Čeprav administracija poudarja, da je bil cilj akcije boj proti kriminalu, kritiki opozarjajo na geostrateške interese, povezane z venezuelskimi naftnimi viri v zvezni državi Florida. Kitajska medtem že pripravlja dolgoročno strategijo za ohranitev svojega vpliva v Venezueli v obdobju po Maduru. Dogajanje je tesno povezano s preteklimi napetostmi, saj je senat že pred tem poskušal omejiti Trumpova pooblastila zaradi razkritih povezav med načrtovanimi vojaškimi operacijami in interesi naftnih korporacij. Kljub temu da se je Maduro na prvem zaslišanju izrekel za nedolžnega, ameriška administracija nadaljuje s pošiljanjem naftnih tankerjev proti regiji, kar potrjuje globoke gospodarske motive za politično destabilizacijo Caracasa.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal obsežne načrte za obnovo venezuelske naftne industrije in infrastrukture, potem ko so ameriške posebne enote zajele predsednika Nicolása Madura. Trumpova administracija je v Washingtonu gostila vodilne predstavnike naftnih podjetij, kjer so razpravljali o naložbah v vrednosti 100 milijard dolarjev. Predsednik je ob tem poudaril, da bodo ZDA prevzele nadzor nad prodajo venezuelske nafte za nedoločen čas, kar naj bi po njegovih besedah prineslo novo obdobje blaginje za to južnoameriško državo. Kljub obljubam o gospodarskem preporodu se prebivalci Venezuele spopadajo s hudo krizo, saj inflacija dosega 682 odstotkov, približno 80 odstotkov prebivalstva pa živi v revščini. Medtem ko Trump napoveduje partnerstvo, so ZDA izdale izvršilni ukaz za zaščito prihodkov od nafte pred sodnimi postopki in hkrati preklicale načrtovane nove vojaške napade. Ameriško zunanje ministrstvo je prav tako pozvalo državljane ZDA, naj državo nemudoma zapustijo. Na diplomatskem področju so se začeli prvi koraki k obnovitvi odnosov med državama. Ameriška delegacija je obiskala Venezuelo, da bi ocenila možnost ponovnega odprtja veleposlaništva v Caracasu, začasna vlada pod vodstvom Delcy Rodríguez pa je napovedala svojo delegacijo v ZDA. Kljub temu ostajajo napetosti visoke, saj se pričakuje, da bodo ZDA sprostile sankcije le ob popolnem sodelovanju nove venezuelske uprave pri upravljanju energetskih virov.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je po vojaški operaciji v Caracasu, v kateri so ameriške specialne sile ugrabile venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, napovedala možnost ponovne vzpostavitve diplomatskih odnosov. Ameriška delegacija je že obiskala Venezuelo, da bi ocenila pogoje za ponovno odprtje veleposlaništva, ki je zaprto od leta 2019. Medtem ko začasna venezuelska vlada pod vodstvom Delcy Rodríguez napoveduje povratni obisk v Washingtonu, je Trump potrdil, da je zaradi pozitivnih premikov, vključno z izpustitvijo večjega števila političnih zapornikov v Venezueli, preklical načrtovani drugi val letalskih napadov. Operacija je v Združenih državah Amerike sprožila ostre politične odzive. Ameriški senat je z bipartisanjsko večino, ki jo je podprlo tudi pet republikanskih senatorjev, sprejel resolucijo, s katero želi predsedniku omejiti uporabo vojaške sile brez predhodne odobritve kongresa. Kritiki opozarjajo, da Trumpova agresivna zunanja politika, ki vključuje tudi grožnje z aneksijo Grenlandije in morebitne operacije v Mehiki ter Iranu, nevarno razteguje zmogljivosti ameriške vojske in krši mednarodno pravo. Mednarodna javnost, vključno s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, je dejanja označila za odmik od uveljavljenih mednarodnih pravil. Kljub napetostim Trump vztraja pri gospodarski obnovi Venezuele, zlasti naftne in plinske infrastrukture, ki naj bi jo prevzela ameriška podjetja. V New Yorku se je medtem začel sodni postopek proti Maduru, ki je obtožen narkoterorizma in trgovine s kokainom. V ozadju teh dogodkov so ameriške sile izvedle tudi obsežne povračilne letalske napade na položaje Islamske države v Siriji, kar Bela hiša označuje kot del širše strategije zagotavljanja nacionalne varnosti in zaščite ameriških vojakov.

Milijoni venezuelskih beguncev po vsej Latinski Ameriki so novico o zajetju predsednika Nicolasa Madura s strani sil Združenih držav Amerike sprejeli z mešanico veselja in previdnosti. Kljub temu da so uradniki od Washingtona do Lime začeli spodbujati približno osem milijonov izseljenih Venezuelcev k vrnitvi domov, se mnogi, kot je Yanelis Torres v Peruju, raje osredotočajo na trenutno politično negotovost. Mnogi begunci so skeptični glede stabilnosti, zlasti po izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo sodeloval z začasno predsednico Delcy Rodriguez, namesto z opozicijo. Politična situacija ostaja napeta, saj so številni Venezuelci v tujini, bodisi z urejenim statusom bodisi brez dokumentov, zadržani do hitrih odločitev o vrnitvi. V Limi so podjetniki hitro izkoristili trenutek in začeli prodajati izdelke z motivi Madurovega padca, vendar širša skupnost opozarja na tveganja, ki jih prinaša nova prehodna oblast. Voditelji v Peruju in Čilu so se pridružili ameriškim pozivom k repatriaciji, vendar se begunci bojijo, da razmere v Venezueli še niso dovolj varne za trajno vrnitev. Dogajanje je neposredna posledica stopnjevanja pritiska Združenih držav Amerike na Madurov režim, kar se je odrazilo v vojaškem posredovanju in kasnejšem sodnem procesu v New Yorku. Medtem ko so nekateri politiki v regiji optimistični glede prihodnosti Venezuele, begunska populacija, ki se je razkropila v zadnjem desetletju, ostaja skeptična glede hitrega okrevanja države in pravične politične tranzicije pod vodstvom nekdanje podpredsednice Rodriguezove.

Ameriški predsednik Donald Trump je po dramatični ugrabitvi Nicolása Madura napovedal, da bodo Združene države Amerike neposredno upravljale venezuelske naftne rezerve. Na petkovem sestanku v Beli hiši je Trump skušal prepričati vodilne predstavnike naftnih velikanov, kot so ExxonMobil, Chevron in ConocoPhillips, k investicijam v višini 100 milijard dolarjev za obnovo tamkajšnje infrastrukture. Čeprav Trump obljublja znižanje cen nafte na svetovnem trgu in gospodarski preporod Venezuele pod ameriškim nadzorom, so naftni direktorji izrazili močan dvom zaradi politične nestabilnosti in pravnih tveganj, Exxonov direktor Darren Woods pa je državo označil za trenutno neprimerno za naložbe. Sočasno z gospodarskimi načrti je Trump preklical predvideni drugi val vojaških napadov na Venezuelo, saj naj bi nova prehodna vlada pod vodstvom Delcy Rodríguez začela izpuščati politične zapornike in sodelovati z Washingtonom. Kljub temu ameriško ladjevje ostaja v pripravljenosti v regiji. Trumpova zunanja politika postaja vse bolj ekspanzionistična, saj je poleg Venezuele ponovno izrazil interes za priključitev Grenlandije in napovedal kopenske napade na mamilarske kartele v Mehiki, kar sproža ostre kritike tako doma kot v tujini. Znotraj ZDA se Trump spopada z naraščajočim nasprotovanjem v kongresu, kjer so nekateri republikanski senatorji podprli resolucijo o omejitvi njegovih vojaških pooblastil. Javnomnenjske raziskave kažejo upad podpore predsedniku, saj volivce skrbi osredotočenost na tuje intervencije namesto na domače težave z visokimi življenjskimi stroški. Kritiki Trumpu očitajo imperialistično delovanje, medtem ko njegovi zavezniki v strateških operacijah vidijo pot do ameriške energetske neodvisnosti in varnosti.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je sodiščem in upnikom preprečil zaplembo prihodkov od prodaje venezuelske nafte, ki so shranjeni na računih ameriškega ministrstva za finance. Bela hiša je v soboto sporočila, da je ta poteza nujna za zaščito sredstev, ki so pod nadzorom Washingtona, pri čemer je Trump razmere označil za vprašanje nacionalne varnosti. Ukrep je namenjen ohranitvi nadzora nad finančnimi tokovi, povezanimi s Caracasom, s čimer želi administracija preprečiti, da bi zasebni upniki s tožbami črpali sredstva iz teh namenskih računov. Odločitev o razglasitvi izrednih razmer sledi nedavnim dramatičnim dogodkom v Venezueli, kjer so ameriške sile zajele Nicolása Madura. Washington si sedaj prizadeva za popolno reorganizacijo venezuelske naftne industrije in vzpostavitev stabilnega trgovanja, ki bi koristilo ameriškim strateškim interesom. S tem ukazom si je administracija zagotovila, da bodo sredstva od prodaje nafte ostala nedotaknjena in na voljo za prihodnje načrte obnove države pod ameriškim pokroviteljstvom. Kritiki opozarjajo, da gre za neobičajno uporabo predsedniških pooblastil za poseganje v sodne postopke, medtem ko podporniki poudarjajo, da je stabilizacija venezuelskega energetskega sektorja ključna za znižanje cen energentov in omejitev vpliva tujih sovražnikov v regiji. Sredstva na ameriških računih bodo tako služila kot glavni finančni vzvod za izvajanje ameriške politike v Južni Ameriki v prihodnjih mesecih.

Vlada Združenih držav Amerike je v soboto izdala nujno varnostno opozorilo, v katerem svoje državljane poziva, naj nemudoma zapustijo Venezuelo. Razlog za takšen ukrep je nestanovitna varnostna situacija v državi, kjer so se po poročilih pojavile oborožene milice, ki postavljajo cestne blokade. Ameriško zunanje ministrstvo je opozorilo na nepredvidljivost razmer, čeprav venezuelski uradniki zanikajo obstoj neposredne nevarnosti za tuje državljane. Napetosti med državama so se ponovno zaostrile po obdobju relativnega zatišja in diplomatskih menjav. Trenutni poziv k evakuaciji sledi nedavnim pravnim postopkom proti nekdanjemu predsedniku Nicolasu Maduru v New Yorku, kar je močno poslabšalo odnose in povečalo tveganje za povračilne ukrepe proti ameriškim državljanom na venezuelskih tleh. Varnostne razmere v državi so se po navedbah Washingtona hitro poslabšale, kar onemogoča zagotavljanje ustrezne konzularne pomoči. Situacija je neposredna posledica dolgotrajnega političnega konflikta in obtožb o narkoterorizmu, ki jih ZDA uperjajo proti venezuelskemu vrhu. Kljub preteklim poskusom normalizacije odnosov skozi izmenjavo zapornikov, najnovejši dogodki kažejo na globoko nezaupanje in nevarnost stopnjevanja nasilja, zaradi česar so ameriške oblasti ocenile, da bivanje v državi ni več varno.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolas Maduro, ki je trenutno v priporu v Združenih državah Amerike, je prek svojega sina in odvetnikov poslal prvo javno sporočilo po aretaciji. Njegov sin, poslanec Nicolas Maduro Guerra, je v soboto objavil videoposnetek, v katerem navaja, da se oče v zveznem zaporu počuti dobro in ostaja neomajen. Maduro je v sporočilu poudaril, da sta z ženo Cilio Flores, ki prav tako čaka na sojenje, borca in da podporniki ne smejo obupovati. Operacija, v kateri so ameriške sile 3. januarja v Venezueli zajele Madura, je privedla do njegove hitre premestitve v New York. Tam se bo soočil z obtožbami o narkoterorizmu in mednarodni trgovini s prepovedanimi drogami, kar je vrhunec večletnih prizadevanj ameriškega pravosodja za njegovo privedbo pred sodišče. Venezuelska vladajoča stranka dogajanje označuje za nezakonito ugrabitev, medtem ko ameriške oblasti vztrajajo pri legitimnosti postopka. Zdravstveno stanje in morala nekdanjega voditelja sta postala ključni točki propagande za njegove privržence v Caracasu. Sin Maduro Guerra je zatrdil, da so mu odvetniki potrdili očetovo moč in odločnost. Trenutno oba z ženo čakata na začetek sodnega procesa, ki bo po pričakovanjih eden najbolj odmevnih procesov proti kateremu koli tujemu državnemu voditelju v zgodovini ameriškega pravosodja.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da je Venezuela začela z obsežnim izpuščanjem političnih zapornikov, kar predstavlja pomemben premik v diplomatskih odnosih med državama. Po navedbah ameriške administracije so iz pripora do zdaj izpustili vsaj 18 oseb, Trump pa je proces označil za uspeh ameriških prizadevanj in vojaške operacije, v kateri so sile ZDA ujele venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Zaradi napredka pri izpuščanju zapornikov je ameriški predsednik preklical načrtovano drugo vojaško posredovanje in v Caracas poslal posebno delegacijo. Ta ekipa bo na terenu ocenila možnosti za ponovno odprtje ameriškega veleposlaništva in normalizacijo diplomatskih stikov, kar sledi obdobju izjemno zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom. Dogajanje je neposredno povezano s prizadevanji ZDA za stabilizacijo razmer v Venezueli in obnovo tamkajšnjega energetskega sektorja. Izpustitev zapornikov velja za ključni pogoj, ki ga je postavil Trump za izboljšanje odnosov, s čimer bi ameriškim podjetjem omogočili sodelovanje pri črpanju nafte in gospodarski prenovi države pod novimi pogoji.

Ameriški predsednik Trump je ukazal aretacijo venezuelskega predsednika Madura, ki so ga po več kot tednu dni zapora v ZDA prvič zaslišali. Ruski predsednik Putin se na Trumpovo potezo ni odzval. Norveški odbor za Nobelovo nagrado je sporočil, da nagrade ni mogoče prenesti, potem ko je venezuelska opozicijska voditeljica Machado namignila, da bi lahko svojo morebitno nagrado za mir leta 2025 podarila Trumpu.

Britanski obrambni minister John Healey je med obiskom v Kijevu izjavil, da bi, če bi imel možnost izbrati koga za ugrabitev po vzoru predsednika Venezuele Nicolasa Madura, izbral ruskega predsednika Vladimirja Putina. Healeyjeva izjava je bila objavljena v časniku The Telegraph.

Nicolás Maduro Guerra, sin venezuelskega predsednika Nicolása Madura, je sporočil javnosti, da se njegov oče v ameriškem priporu počuti dobro in da »dobro drži«. Izjava prihaja v obdobju izjemnih napetosti po tem, ko so ameriške sile izvedle operacijo zajetja venezuelskega voditelja, ki ga Združene države Amerike obtožujejo vrste kaznivih dejanj. Maduro Guerra je v svojem nastopu poudaril odpornost svojega očeta, hkrati pa je razmere opisal kot ugrabitev. Venezuelska stran dogodek interpretira kot nezakonito dejanje ameriških oblasti, medtem ko Washington vztraja pri legitimnosti postopkov zaradi obtožb o trgovini z mami in korupciji na najvišji ravni. Dogodek je povzročil nov val politične negotovosti v Venezueli in širši regiji Latinske Amerike. Medtem ko podporniki Madura v Caracasu protestirajo proti njegovi aretaciji, mednarodna skupnost pozorno spremlja nadaljnje pravne postopke, ki se bodo zoper nekdanjega predsednika odvijali na ameriških tleh.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Nobelov inštitut je ponovil, da Nobelove nagrade za mir ni mogoče prenesti, deliti ali odvzeti, potem ko je venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado izrazila željo, da bi svojo morebitno nagrado posvetila ali jo celo delila z Donaldom Trumpom.

Norveški inštitut za Nobelove nagrade je v uradni izjavi poudaril, da Nobelove nagrade za mir ni mogoče prenesti, deliti ali preklicati. Odziv institucije je sledil izjavam venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado, ki je v pogovoru za ameriško televizijsko mrežo Fox News nakazala pripravljenost, da bi svojo nagrado za leto 2025 predala ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Machado je predlog utemeljila kot dejanje hvaležnosti venezuelskega ljudstva za Trumpovo vlogo pri odstavitvi Nicolasa Madura, ki so ga ameriške oblasti aretirale prejšnji teden. Inštitut je v svojem pojasnilu navedel statut Fundacije Nobel, ki določa, da so odločitve o podelitvi dokončne in trajne, pritožbe nanje pa niso mogoče. Organizacija je izrecno poudarila, da se po razglasitvi prejemnika nagrada ne more prenesti na drugo osebo. Prav tako so dodali, da odbori, ki podeljujejo priznanja, ne komentirajo dejanj ali izjav nagrajencev po samem prejemu nagrade. Dogodek je sprožil precejšnjo pozornost v mednarodni javnosti, saj gre za neobičajen predlog v zgodovini prestižnega priznanja. Kljub političnim motivom Marie Corine Machado in njenih privržencev pravila fundacije ostajajo neomajna. S tem so v Oslu končali ugibanja o morebitnih pravnih ali postopkovnih prazninah, ki bi omogočile tovrstno gesto v smeri nove ameriške administracije.

Po poročanju ruskega veleposlanika v Venezueli, Sergeja Melik-Bagdasarova, se je soproga venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, Cilia Flores, sama odločila, da bo spremljala svojega moža v času njegove aretacije s strani ameriških sil v Caracasu.

Balkanske organizirane kriminalne skupine so po ugotovitvah mednarodnih organizacij, kot sta Europol in Interpol, postale ključni akterji pri tihotapljenju kokaina iz Latinske Amerike v Evropo, pri čemer ima Venezuela strateško vlogo tranzitne države. Po poročanju Radia Slobodna Evropa te skupine izkoriščajo Venezuelo kot strateški izhodni koridor proti Atlantiku, od koder prepovedane substance potujejo neposredno v Evropo ali prek Zahodne Afrike. Strokovnjaki iz Globalne iniciative za boj proti transnacionalnemu organiziranemu kriminalu (GI-TOC) poudarjajo, da se za transport uporablja tako pomorski kot letalski promet. Zanimanje svetovne javnosti za Venezuelo kot središče trgovine z drogami se je povečalo po januarski aretaciji Nicolasa Madura s strani sil Združenih držav Amerike. Ameriško tožilstvo Madura obtožuje, da je nadzoroval obsežno mrežo trgovine s kokainom, ki je sodelovala z nasilnimi skupinami, vključno z meksičkimi karteli Sinaloa in Zetas, kolumbijskimi uporniki FARC ter lokalno tolpo Tren de Aragua. Maduro je na zaslišanju pred sodiščem v New Yorku 5. januarja zanikal vse obtožbe o vpletenosti v kriminalne dejavnosti. Kljub temu da Venezuela za balkanske mreže morda ni primarna destinacija, ostaja nepogrešljiv člen v logistični verigi zaradi šibkih državnih institucij in ugodne geografske lege. Povezave med balkanskimi kriminalci in latinskoameriškimi karteli se potrjujejo skozi številne zaplembe drog, aretacije in sodne postopke, ki trenutno potekajo v več državah. Takšno delovanje neposredno vpliva na varnostno situacijo na Zahodnem Balkanu in posredno v celotni Evropski uniji.

Ameriški predsednik Donald Trump vse bolj odkrito izraža nezadovoljstvo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki ga po poročanju britanskega časnika The Telegraph zdaj vidi kot glavno oviro pri doseganju miru v Ukrajini. Viri blizu ameriški administraciji navajajo, da Trumpova potrpežljivost z ruskim voditeljem usiha, saj naj bi ga Putinove diplomatske igre in pomanjkanje sodelovanja pri mirovnih pogajanjih vse bolj iritirali. Trump menda zdaj Putina ocenjuje kot večjo oviro za stabilizacijo regije, kot je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ta premik v odnosu odraža spremembo v strategiji Bele hiše, kjer so nekdaj bolj spravljive tone zamenjali znaki frustracije. Po navedbah neimenovanih virov Trump ne namerava več dopuščati ruskih zavlačevalnih taktik, ki ovirajo njegove predvolilne ali tekoče zunanjepolitične obljube o hitri rešitvi ukrajinskega konflikta. Stopnjevanje pritiska na Kremelj se odraža tudi v Trumpovih razmišljanjih o novih ukrepih, s katerimi bi Rusijo prisilili k pogajalski mizi. Spremenjen odnos ameriškega predsednika bi lahko pomenil preobrat v mednarodnih prizadevanjih za končanje vojne. Medtem ko je Trump v preteklosti večkrat kritiziral ukrajinsko stran, se težišče krivde za nadaljevanje sovražnosti zdaj očitno seli proti Moskvi. To bi lahko vodilo do tesnejšega sodelovanja med Washingtonom in Kijevom pri določanju pogojev za morebitno premirje, hkrati pa povečuje tveganje za dodatno zaostritev odnosov med Združenimi državami Amerike in Rusko federacijo.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je nakazal možnost uporabe vojaške sile proti mamilarskim kartelom na ozemlju Mehike. Trump je v svojih izjavah ponovil obtožbe, da Mehika dopušča prehajanje prepovedanih drog in nezakonitih migrantov čez južno mejo ZDA, pri čemer je mehiške oblasti obtožil, da so izgubile nadzor nad državo v korist kriminalnih združb. Napoved stopnjevanja agresivnosti sledi nedavni operaciji ameriških komandosov v Caracasu, kjer so ugrabili venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki ga Washington obtožuje trgovine z drogami. Ameriška administracija pod Trumpovim vodstvom vztraja, da so narkokarteli v Mehiki postali neposredna grožnja nacionalni varnosti ZDA. Od septembra 2025 so ameriške sile v Karibskem morju izvedle napade na najmanj 35 plovil, ki naj bi bila povezana s tihotapljenjem mamil. Predsednik ZDA poudarja, da je bilo v teh operacijah uničenih 97 odstotkov zaseženih drog, vendar zdaj razmišlja o razširitvi operacij neposredno na kopensko ozemlje sosednje države. Meksiko se na napovedi morebitnih posegov v svojo suverenost še ni uradno odzval s konkretnimi protiukrepi, vendar tovrstna retorika močno zaostruje diplomatske odnose med državama. Trumpova administracija opisuje migrante kot nasilne kriminalce, s čimer upravičuje strožje mejne ukrepe in morebitno vojaško posredovanje zoper organiziran kriminal, ki po njegovih besedah dejansko vodi mehiško državo.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je po srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije napovedal, da si bodo dobiček od prodaje venezuelske surove nafte delila ameriška naftna podjetja. Na srečanju so se posvetili predvsem vprašanjem predelave in prodaje do 50 milijonov sodčkov venezuelske nafte, pri čemer so v ospredje postavili prizadevanja za znižanje cen energentov in zagotavljanje energetske varnosti. Trumpova administracija se osredotoča na vzpostavitev dolgoročnih odnosov s Caracasom, pri čemer poudarja pomen varnostnih jamstev za ameriške investitorje in korporacije, ki delujejo na tem območju. Načrt predvideva, da bi ZDA predelale znatne količine venezuelske surove nafte, kar bi po mnenju uradnega Washingtona stabiliziralo trg in prineslo neposredne finančne koristi ameriškemu gospodarstvu. Odločitev o delitvi dobička neposredno z zasebnimi podjetji nakazuje na novo smer v ameriški zunanji in energetski politiki do Venezuele. Kritiki opozarjajo na kompleksnost pravnih in mednarodnih vidikov takšnega razpolaganja z viri tuje države, medtem ko ameriška stran izpostavlja nujnost zagotavljanja energetske neodvisnosti in gospodarske rasti preko strateških partnerstev v regiji.

Po vojaški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura, so se pojavila poročila, da ZDA načrtujejo morebitno vojaško posredovanje v Iranu. Predsednik Trump je javno izjavil, da so ZDA pripravljene pomagati Irancem, ki si prizadevajo za svobodo, medtem ko v Iranu potekajo obsežni protivladni protesti. Trump je opozoril Iran pred uporabo sile proti protestnikom in nakazal, da bi ZDA lahko odgovorile na morebitno nasilje iranskih oblasti.

Predstavniki največjih ameriških naftnih podjetij se po srečanju s predsednikom Združenih držav Amerike Donaldom Trumpom niso zavezali k načrtovani obnovi venezuelske naftne industrije. Trump je od vodilnih kadrov v panogi pričakoval zagotovila za investicije v višini 100 milijard dolarjev, vendar so direktorji, med njimi tudi predstavniki družbe Exxon, izrazili velik pomislek. Za Exxon Venezuela ostaja država, v katero zaradi trenutnih razmer ni mogoče vlagati, kljub temu da so ZDA pred tednom dni z vojaško operacijo prevzele nadzor nad državo. Srečanje v Beli hiši je sledilo stopnjevanju napetosti, potem ko so ameriške sile zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Trumpova administracija je naftnim korporacijam ponudila možnost povračila za v preteklosti zasežena sredstva pod pogojem novih vlaganj, vendar podjetja ostajajo zadržana glede prevzema tveganj v politično nestabilnem okolju. Hkrati je State Department napovedal ponovno odprtje veleposlaništva v Caracasu in pogovore z opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado. Zadržanost naftne industrije predstavlja pomembno oviro za Trumpovo strategijo upravljanja Venezuele in izkoriščanja njenih naravnih virov, ki predstavljajo približno 17 odstotkov svetovnih zalog nafte. Medtem ko so v državo že prispeli ameriški diplomati in varnostni uradniki, vprašanje dejanskega gospodarskega prevzema in stabilizacije naftne proizvodnje ostaja neodprto, saj korporacije ne kažejo pripravljenosti za takojšen vstop na trg pod postavljenimi pogoji.

Venezuelska vlada pod vodstvom vršilke dolžnosti predsednice Delcy Rodríguez je v petek napovedala začetek diplomatskih pogovorov z Združenimi državami Amerike o obnovitvi medsebojnih odnosov. Do diplomatskega premika prihaja le nekaj dni po tem, ko so ameriške sile v Caracasu pridržale dosedanjega predsednika Nicolása Madura in ga odpeljale iz države. Ameriški diplomatski predstavniki so že obiskali venezuelsko prestolnico, kjer so z lokalnimi uradniki razpravljali o možnosti ponovnega odprtja veleposlaništva. Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa povečale vpliv v državi, kar je privedlo do prvih znakov sodelovanja z novo prehodno oblastjo. V sklopu teh prizadevanj je Venezuela začela izpuščati politične zapore, kar je bila ena od ključnih zahtev Washingtona. Med izpuščenimi so posamezniki, ki so bili zaprti zaradi kritik na račun Madurovega režima, pred zapori pa so se v petek zbrali svojci, ki so pričakali prve osvobojene ujetnike. Venezuelski zunanji minister Yván Gil je potrdil, da je bil sprožen proces za ponovno vzpostavitev diplomatskih misij v obeh državah. Ameriško stran je na pogovorih zastopal John McNamara, višji diplomat iz sosednje Kolumbije, ki je ocenil pogoje za postopno obnovitev delovanja predstavništev. Venezuelska stran je napovedala, da bo v kratkem poslala svojo delegacijo v Washington, medtem ko se Rodríguez o stabilizaciji razmer v regiji posvetuje tudi s predsednikoma Brazilije in Kolumbije.

Ameriški predsednik Donald Trump je na srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije v Beli hiši napovedal obsežne strateške posege v Venezueli in na Grenlandiji. Trump je zatrdil, da bodo ameriška naftna podjetja investirala približno 100 milijard dolarjev v obnovo venezuelske naftne infrastrukture, potem ko so ZDA po aretaciji Nicolása Madura začele izvajati načrt za prevzem nadzora nad tem ključnim gospodarskim sektorjem. Administracija naj bi od ameriških korporacij zahtevala obsežne koncesije v zameno za dostop do venezuelskih virov. Hkrati je predsednik Trump ponovno izpostavil vprašanje Grenlandije in poudaril, da bodo Združene države Amerike glede tega otoka ukrepale ne glede na mnenje tamkajšnjih oblasti ali mednarodne skupnosti. Trump je napovedal, da bo preprečil kakršne koli poskuse Rusije in Kitajske za uveljavitev vpliva na tem strateško pomembnem območju, ki ga Washington zdaj obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti. Srečanje z naftarji v vzhodni sobi Bele hiše je tako služilo kot platforma za predstavitev nove agresivne zunanje politike, usmerjene v energetsko dominanco. Napovedi so sledile stopnjevanju napetosti po januarskih dogodkih v Venezueli, vključno z bombardiranjem in ugrabitvami, ki so tlakovale pot ameriškemu posredovanju. Medtem ko administracija poudarja gospodarske koristi in varnostni vidik, evropski zavezniki in mednarodni analitiki opozarjajo na kršenje suverenosti vpletenih ozemelj. Trumpova retorika nakazuje, da ZDA ne bodo odstopile od svojih namer pri preoblikovanju svetovnega energetskega zemljevida v svojo korist.

Vrhovni organi pregona v Filadelfiji so po torkovem uboju aktivistke Renee Nicole Good v Minneapolisu zavzeli ostro stališče proti zveznim agentom Trumpove administracije. Okrožni tožilec Larry Krasner je napovedal pregon vseh zveznih agentov ICE, ki bi v mestu kršili zakonodajo ali izvajali nezakonite postopke. Krasner je dejanja zvezne agencije označil za fašistična in poudaril, da posnetki streljanja kažejo na hudo kršitev protokolov organov pregona. Istočasno z notranjimi napetostmi se administracija predsednika Donalda Trumpa sooča s kritikami glede zunanje politike. Jennifer Kavanagh iz raziskovalne organizacije Defense Priorities opozarja, da agresivno širjenje vojaške prisotnosti v Latinski Ameriki, na Bližnjem vzhodu in v Aziji nevarno izčrpava ameriške oborožene sile. Trumpova odločitev za vojaško posredovanje v Venezueli z namenom odstavitve Nicolasa Madura je v regijo pritegnila več kot 10.000 pripadnikov vojske in desetino ameriške mornarice. Kljub povečanim stroškom v Evropi, ki letno znašajo več deset milijard dolarjev, in okrepljenim operacijam v Iranu ter obrambi Izraela, Združene države Amerike niso zmanjšale svoje prisotnosti v Aziji. Analitiki svarijo, da takšna razporeditev sil, ki vključuje tudi neomajno podporo Tajvanu, povečuje tveganje za varnost ameriške domovine, saj so viri preveč razpršeni po svetu.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po ruskem napadu z novo raketo na zahodno Ukrajino, v katerem so bili ubiti štirje ljudje.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je vojska v napadu na Ukrajino uporabila novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval svet k ukrepanju po napadu na zahodno Ukrajino z omenjeno raketo, v katerem so bili štirje mrtvi v prestolnici.

Ameriški diplomati so se v Caracasu sestali z namenom obnovitve odnosov med ZDA in Venezuelo, ki so bili prekinjeni leta 2019. Pri tem so potekali tudi pogovori o nafti. Poleg tega naj bi Donald Trump pritiskal na naftne družbe, da se vrnejo v Venezuelo.

Trumpova administracija je menda imela predhodne razprave o morebitnih vojaških napadih na Iran, medtem ko je država soočena z notranjimi nemiri. Trump je izrazil ljubezen do venezuelskega ljudstva teden dni po tem, ko je odobril napad na Venezuelo. Senator Lindsey Graham in drugi podporniki MAGA so Trumpove izjave razumeli kot "signal" za morebitno novo tarčo za spremembo režima.

Papež Leon XIV. je v petek v svojem letnem nagovoru o zunanji politiki ostro obsodil uporabo vojaške sile kot sredstva za doseganje diplomatskih ciljev in pozval k zaščiti človekovih pravic v Venezueli. Sveti oče je v nenavadno kritičnem tonu poudaril, da je diplomacija, ki temelji na sili, popolnoma nesprejemljiva, ter izrazil nezadovoljstvo nad odzivom mednarodnih organizacij na trenutno krizo. Papež je v svojem govoru opozoril, da je vojna v mednarodnih odnosih znova postala »modna«, kar ogroža temeljne civilizacijske norme. Poglavar Rimokatoliške cerkve je poudaril nujnost zaščite venezuelskega naroda, ki se spopada z dolgotrajno politično in gospodarsko nestabilnostjo. Njegove besede odražajo zaskrbljenost Vatikana nad nemočjo mednarodne skupnosti, da bi učinkovito naslovila kršitve človekovih pravic in preprečila stopnjevanje napetosti. Papež je pozval k vrnitvi k pristnemu dialogu, ki ne vključuje vojaškega pritiska, ter izpostavil, da mora biti mir prednostna naloga vseh vpletenih strani. Govor predstavlja pomemben zunanjepolitični premik Vatikana k bolj neposrednemu nagovarjanju konkretnih kriznih žarišč. S kritiko mednarodnih organizacij je papež Leon XIV. nakazal, da trenutni globalni mehanizmi za reševanje konfliktov ne delujejo ustrezno, kar vodi v trpljenje civilnega prebivalstva. Poziv k spoštovanju mednarodnega prava in človekovega dostojanstva ostaja osrednja točka papeževega prizadevanja za mir v regiji.

Združene države Amerike so v usklajeni operaciji v Karibskem morju presregle in zasegle tanker Olina, ki je prevažal nafto iz Venezuele. Akcija se je odvila v petek pred svitom, ko so pripadniki ameriške mornariške pehote s helikopterji poleteli z letalonosilke USS Gerald R. Ford in izvedli vstop na krov plovila. Operacija je bila izvedena v sodelovanju z več ameriškimi vladnimi resorji, kar kaže na stopnjevanje pritiska na venezuelski energetski izvoz. Ameriške oblasti trdijo, da so takšni ukrepi nujni za preprečevanje kršitev sankcij in nezakonitega trgovanja z viri, ki financirajo tamkajšnji režim. Tanker Olina je le eden v nizu plovil, ki so jih ameriške sile v zadnjem obdobju ustavile v mednarodnih vodah zaradi sumov o vpletenosti v tihotapljenje energentov pod venezuelsko zastavo ali v njihovem imenu. Dogodek dodatno zaostruje diplomatske odnose med Washingtonom in Caracasom ter vpliva na stabilnost naftnih poti v regiji. Čeprav podrobnosti o tovoru in končni destinaciji tankerja niso bile v celoti razkrite, zaseg pomeni neposreden poseg v logistične verige Venezuele, ki se kljub mednarodnim omejitvam trudi ohraniti izvoz nafte na svetovne trge.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za televizijsko postajo Fox News napovedal, da se bo prihodnji teden v Washingtonu srečal z voditeljico venezuelske opozicije Marío Corino Machado. Trump je izrazil pripravljenost, da od nje sprejme Nobelovo nagrado za mir, če mu jo bo ta podarila, ob tem pa ponovil svoje prepričanje, da bi moral priznanje prejeti že prej zaradi svojih zaslug pri preprečevanju oboroženih spopadov. Kljub Trumpovemu navdušenju nad predajo nagrade so iz Norveškega Nobelovega inštituta sporočili, da takšen prenos ni mogoč. Tiskovni predstavnik inštituta je pojasnil, da so Nobelove nagrade neprenosljive in da jih po razglasitvi dobitnika ni mogoče odvzeti ali predati tretji osebi. Nagrajenka lahko prosto razpolaga le z denarnim delom nagrade, ne pa tudi z uradnim statusom lavreata. Politične napetosti so se v regiji stopnjevale po ameriškem zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Čeprav so podporniki Machadove upali, da bo podelitev nagrade Trumpu utrdila njeno vlogo v Venezueli, je Trump presenetljivo podprl podpredsednico Delcy Rodríguez kot vršilko dolžnosti predsednice države. Rodríguezova, sicer zaveznica pokojnega Huga Cháveza, zdaj vodi državo, medtem ko Trumpova administracija oblikuje novo politiko do Venezuele.

Podpredsednica francoske narodne skupščine Clémence Guetté iz vrst levičarske stranke Nepokorna Francija je 9. januarja vložila predlog resolucije, ki predvideva načrtovanje izstopa države iz Severnoatlantskega zavezništva (Nato). Guettéjeva je v svoji utemeljitvi poudarila, da je vprašanje francoskega članstva postalo kritično, saj je po njenem mnenju zavezništvo pod popolnim nadzorom in v službi Združenih držav Amerike. Kot glavne razloge za tovrstno radikalno spremembo zunanjepolitičnega tečaja je poslanka navedla nestrinjanje z dejanji Washingtona, predvsem v povezavi z vojaškim posredovanjem v Venezueli in prijetjem predsednika Nicolása Madura. Poleg tega je izpostavila ameriško podporo Izraelu v spopadih na območju Gaze ter kontroverzne zamisli o morebitni priključitvi Grenlandije k Združenim državam Amerike, kar bi po mnenju dela francoske politike resno ogrozilo odnose med Evropsko unijo in ZDA. Predlog resolucije se začne z zahtevo po umiku Francije iz Natovega integriranega vojaškega poveljstva, kar predstavlja prvi korak k polnemu izstopu. Čeprav predlog prihaja iz opozicijskih vrst, odraža vse večje napetosti med Parizom in Washingtonom, ki jih je dodatno zaostril francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot z izjavami o krepitvi lastnih obrambnih zmogljivosti v odgovor na kršitve mednarodnega prava s strani ZDA v Južni Ameriki.

Špansko državno sodišče (Audiencia Nacional) je sprožilo predhodne preiskovalne dejanja proti nekdanjemu predsedniku vlade Joséju Luisu Rodríguezu Zapateru. Odločitev osrednjega preiskovalnega sodišča številka 6 sledi prejemu kazenske ovadbe, ki jo je vložilo združenje Hazte Oír. Omenjena organizacija Zapateru očita domnevno vpletenost v trgovino z drogami, pranje denarja in pripadnost hudodelski združbi v povezavi z njegovim delovanjem v Venezueli. Sodnik Antonio Piña je v svojem sklepu navedel, da dejstva, razvidna iz predloženih gradiv, kažejo na morebiten obstoj kaznivega dejanja, kar zahteva nadaljnjo preverbo. V sklopu postopka je sodišče zadevo predalo tožilstvu, ki mora sedaj podati mnenje o tem, ali je to sodišče sploh pristojno za obravnavo navedenih očitkov in ali obstajajo zadostni dokazi za uvedbo polne formalne preiskave. Primer je v Španiji sprožil precejšen politični odmev, saj Zapatero že dlje časa opravlja vlogo posrednika med venezuelsko vlado pod vodstvom Nicolása Madura in tamkajšnjo opozicijo. Kritiki mu pogosto očitajo preveliko naklonjenost režimu v Caracasu, vendar gre tokrat za prvi resnejši pravni korak, ki bi lahko vodil do kazenskega pregona nekdanjega visokega državnega funkcionarja zaradi resnih mednarodnih kaznivih dejanj.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je ostro obsodil nedavno ameriško pridržanje venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga označil za ugrabitev ter "vesoljno katastrofo" v mednarodnih odnosih. Po Medvedjevih besedah dejanje Združenih držav Amerike predstavlja moralni propad in nezaslišano nespoštovanje mednarodnih norm, ki bo zaznamovalo začetek leta 2026 kot izjemno burno obdobje na svetovnem političnem prizorišču. Medvedjev je v svojem odzivu na kanalu Telegram napovedal dva možna scenarija za prihodnost venezuelskega voditelja. Po njegovem mnenju bodo ZDA Madura bodisi izpustile bodisi bo postal "latinskoameriški Nelson Mandela", s čimer bi se njegovo ime v zgodovino zapisalo ob bok Simonu Bolivarju in Hugu Chavezu. Ruski uradnik je ob tem opozoril, da bi morebitna kopenska vojaška operacija v Venezueli povzročila še večje krvavite kot sama aretacija, hkrati pa je izrazil dvom o takšni potezi zaradi omejitev, ki jih je ameriški senat postavil predsedniku Donaldu Trumpu. Ob analizi razmer v Venezueli se je Medvedjev dotaknil tudi položaja Rusije, pri čemer je poudaril, da se bo ameriška politika sankcij nadaljevala ne glede na politične okoliščine. Izpostavil je, da bodo ZDA poskušale Moskvo prisiliti v nesprejemljive kompromise glede varnostnih jamstev in ozemelj, vendar je zatrdil, da bo Rusija te pritiske vzdržala. Omenil je tudi primer tankerja t. i. flote v senci, ki je zaradi sankcij zaprosil za rusko zastavo, kar ponazarja širše razsežnosti gospodarskih sporov med velesilami.

Evropska unija je po več kot dveh desetletjih pogajanj dosegla politični konsenz za sklenitev prostotrgovinskega sporazuma z južnoameriškim blokom Mercosur, ki ga sestavljajo Brazilija, Argentina, Bolivija, Paragvaj in Urugvaj. Kmetijski ministri sedemindvajseterice so se v sredo v Bruslju sestali, da bi dorekli podrobnosti o zaščiti evropskih kmetov, hkrati pa izkoristili gospodarske in geopolitične prednosti največjega trgovinskega dogovora v zgodovini povezave. Po navedbah glavnega pogajalca EU Maroša Šefčoviča bo sporazum povečal izvoz kmetijskih proizvodov iz EU za do 50 odstotkov, hkrati pa bo Uniji zagotovil vlogo kredibilne trgovinske partnerice v nestabilnih svetovnih razmerah. Premik v pogajanjih se dogaja v času, ko Bruselj intenzivno išče nove trge, da bi ublažil posledice ameriških carin, hkrati pa poteka le teden dni po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, kjer so pridržali predsednika Nicolása Madura. Čeprav je Francija decembra lani pod pritiskom domačih kmetov sporazum blokirala, se zdaj kaže močna volja preostalih članic po dokončni sklenitvi. Pogajanja se bodo nadaljevala v petek, uradni podpis sporazuma pa se po neuradnih napovedih pričakuje 12. januarja v Paragvaju. Strateški pomen dogovora je poudaril tudi Šefčovič, ki je izpostavil, da je kredibilnost v trenutnem turbulentnem svetu neprecenljiva valuta. Sporazum ne bo le odprl novih poti za evropsko industrijo, temveč bo okrepil vpliv EU v Južni Ameriki, kjer se blok sooča z naraščajočim vplivom drugih svetovnih velesil. Kljub optimizmu pa kmetijski sektor v nekaterih evropskih državah še vedno izraža zaskrbljenost zaradi povečanega uvoza južnoameriškega govejega mesa in perutnine pod ugodnejšimi pogoji.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Stranka Kuomintang (KMT) je predlagala prednostno obravnavo novih načrtov, kot je TPASS, v državnem proračunu, kar je sprožilo kritike Demokratske napredne stranke (DPP). DPP je potezo označila za "samopostrežno" izbiranje proračunskih postavk. Sočasno je potekala razprava o brezplačnih prehranskih paketih za šolarje, pri čemer so se pojavile obtožbe o finančnih manipulacijah. Poleg tega sta KMT in Bela stranka predlagali ustavno obtožbo predsednika Lai Ching-teja, zaradi česar bo 14. in 15. junija potekala javna obravnava.

Med protesti v Iranu je po navedbah iranskih oblasti umrlo 11 ljudi. Iranski svet za informacijsko tehnologijo je Združene države Amerike obtožil, da vodijo proteste. Sekretar iranskega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je izjavil, da protestniki želijo sprožiti državljansko vojno in tuje vmešavanje. Poročajo tudi o pogromih in ubojih pripadnikov varnostnih sil v Teheranu.