Administracija predsednika Donalda Trumpa je vložila pritožbo na odločitev zveznega sodnika, ki je omejila določene taktike agentov ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) med protesti v Minneapolisu. Sodna omejitev je bila uvedena po poročilih o spornih metodah delovanja agentov na terenu, kar je sprožilo pravni spor glede pooblastil zveznih uslužbencev v mestnih okoljih. Gre za nadaljevanje zaostrenih odnosov med zvezno oblastjo in lokalnimi jurisdikcijami, ki nasprotujejo agresivnim imigracijskim prijemom. Dogajanje je tesno povezano z incidenti iz preteklosti, vključno s streljanjem agentke Renee Good, ki je v Minneapolisu sprožilo val nezadovoljstva in protestov. Po objavi videoposnetkov, ki so postavili pod vprašaj uradne navedbe administracije, se je pritisk javnosti na delo agentov ICE močno povečal. Pravni boj za omejitev uporabe sile in taktik zveznih agentov predstavlja ključen element širših prizadevanj za reformo delovanja organov pregona v Združenih državah Amerike. Pritožba administracije nakazuje na odločnost pri ohranjanju širokih pooblastil za nadzor meja in priseljevanja, kar je bila ena od osrednjih točk Trumpove politične agende. Kritiki opozarjajo, da takšne poteze še dodatno krhajo zaupanje v vlado in poglabljajo razkol med liberalno usmerjenimi mesti ter zvezno politiko. Končna odločitev pritožbenega sodišča bo imela dolgoročne posledice za standarde ukrepanja zveznih agentov med državljanskimi nemiri.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z aktivacijo zakona o vstaji (Insurrection Act), ki bi omogočil napotitev zveznih vojaških sil v Minneapolis kot odgovor na stopnjevanje nasilnih protestov. Pentagon je v pripravljenost že poklical 1.500 vojakov, ki čakajo na morebitno napotitev v zvezno državo Minnesota. Do zaostritve razmer je prišlo po tem, ko je zvezni agent službe za priseljevanje in carine (ICE) ubil 37-letno žensko, kar je sprožilo vsesplošne nemire in spopade med protestniki ter organi pregona. Guverner Minnesote Tim Walz je v odgovor na krizo vpoklical državno nacionalno gardo, da bi pomagala lokalnim policijskim silam pri vzpostavljanju reda. Kljub predsednikovim grožnjam z uporabo vojske so se pojavile informacije, da naj bi Trump kasneje nekoliko omilil svoja stališča glede takojšnje uporabe zakona o vstaji. Razmere v mestu ostajajo izredno napete, saj protestniki zahtevajo odgovornost za smrt Renee Good in nasprotujejo delovanju agencije ICE. Zakon o vstaji iz leta 1807 sicer predsedniku podeljuje široka pooblastila za uporabo aktivne vojske na tleh ZDA v primerih, ko lokalne oblasti ne zmorejo več zagotavljati javnega reda in miru. Kritiki opozarjajo, da bi takšna poteza pomenila nevaren precedens in dodatno podžgala že tako razgreto vzdušje v državi.

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost je v Minneapolis poslalo dodatne zvezne agente, medtem ko se napetosti po smrti 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je ubil agent službe za priseljevanje in carine (ICE), stopnjujejo. Ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je zagovarjala ravnanje agenta, vendar se sooča z ostrimi kritikami zaradi domnevne uporabe prekomerne sile. Zvezno sodišče je medtem izdalo začasno odredbo, ki agentom ICE prepoveduje uporabo kemičnih sredstev, kot je solzivec, proti mirnim protestnikom, saj je sodnica Kathleen Menendez presodila, da so takšni ukrepi dopustni le v primeru nasilja. Politični konflikt se je razširil tudi na vprašanje suverenosti zveznih držav, potem ko je namestnik načelnika kabineta Bele hiše Stephen Miller zahteval, naj se lokalna policija podredi zveznim agentom. Njegove izjave so v javnosti naletele na oster odpor, kritiki pa opozarjajo, da Bela hiša nima ustavnih pooblastil za ukazovanje lokalnemu organu pregona. Župan Minneapolisa Jacob Frey je morebitno napotitev 1500 aktivnih vojakov, ki jo pripravlja Pentagon, označil za nesprejemljivo in pretirano reakcijo na večinoma mirne demonstracije. Dogajanje v Minneapolisu predstavlja vrhunec širših protestov po celotni državi proti strogi migracijski politiki administracije predsednika Donalda Trumpa. Ministrica Noemova je sprva zanikala uporabo kemičnih sredstev, vendar je po objavi videoposnetkov, ki dokazujejo nasprotno, spremenila svojo izjavo. Trenutno ministrstvo za pravosodje še preiskuje okoliščine streljanja, medtem ko lokalni voditelji zahtevajo takojšen umik zveznih enot iz mesta.

Guvernerka Južne Dakote, Kristi Noem, se je izognila vprašanju o agentu ICE Jonathanu Rossu, ki je ubil Renee Good. Medtem je Bruce Springsteen na koncertu obsodil "gestapovske taktike" Trumpove administracije pri izvajanju migracijske politike. Alexandria Ocasio-Cortez je komentirala delovanje ICE.

Ameriški glasbenik Bruce Springsteen je na sobotnem dobrodelnem festivalu Light of Day v New Jerseyju ostro nastopil proti ameriški službi za priseljevanje in carino (ICE). Med nenapovedanim nastopom s skupino Joe Grushecky & The Houserockers je glasbenik pesem 'The Promised Land' posvetil Renee Nicole Good, materi treh otrok, ki jo je v začetku tega meseca v Minneapolisu ustrelil agent omenjene agencije. Springsteen je v čustvenem nagovoru delovanje zveznih organov označil za 'gestapovske metode' in zahteval njihov umik iz mesta. Glasbenik, znan po svojem političnem aktivizmu, je med nastopom poudaril, da takšno nasilje ustvarja vzdušje strahu, v katerem so državljani žrtve usodnih streljanj. Po poročanju prisotnih medijev je Springsteen uporabil oster jezik in agencijo neposredno pozval, naj zapusti Minneapolis. Incident, v katerem je pod streli agenta Jonathana Rossa umrla Renee Good, je v zadnjih tednih sprožil val protestov in razprav o pooblastilih zveznih agentov v Združenih državah Amerike. Nastop na festivalu Light of Day, ki zbira sredstva za boj proti Parkinsonovi bolezni, je bil glasbenikov štirinajsti tovrstni obisk v zadnjih 25 letih. Čeprav je dogodek primarno dobrodelne narave, ga je Springsteen izkoristil za javno obsodbo policijskega nasilja in kritik zvezne priseljenske politike, kar je v dvorani sprožilo mešane odzive, a hkrati pritegnilo precejšnjo pozornost nacionalnih medijev.

Ministrstvo za pravosodje ZDA je napovedalo preiskavo protestnikov, ki so prekinili nedeljsko bogoslužje v cerkvi Cities Church v St. Paulu, kjer je eden od pastorjev zaposlen pri ameriški službi za priseljevanje in carine (ICE). Med protestom, ki so ga organizirali aktivisti proti ICE, je bil prisoten tudi nekdanji televizijski voditelj Don Lemon, kar je sprožilo val kritik.

Najnovejše finančno poročilo je razkrilo, da je predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump sredi decembra opravil nakup obveznic podjetja Victoria's Secret v vrednosti med 250.000 in 500.000 ameriškimi dolarji. Nenavadna naložba v trgovca s spodnjim perilom je v javnosti in na družbenih omrežjih sprožila številna ugibanja, zlasti zaradi Trumpove pretekle povezanosti z nekdanjim lastnikom podjetja Lesliem Wexnerjem. Wexner je bil v preteklosti omenjen v povezavi s preiskavami o Jeffreyju Epsteinu, s katerim se je Trump v devetdesetih letih prejšnjega stoletja udeležil več dogodkov omenjene modne znamke. Istočasno se v ameriškem medijskem prostoru pojavljajo refleksije o pokojnem ustvarjalcu stripa Dilbert Scottu Adamsu. Analitiki, kot je Jeffrey A. Tucker, izpostavljajo vprašanje intelektualnega poguma in cene, ki jo posamezniki plačajo za odstopanje od prevladujočega javnega mnenja. Adams je bil leta 2015 eden redkih vplivnežev, ki je napovedal Trumpov politični uspeh, kar je takrat povzročilo močan od odpor v medijskem kartelu, po njegovi smrti pa so ga številni osrednji mediji označili za osramočenega ustvarjalca. Dogodki odražajo širšo dinamiko v ameriški družbi, kjer se prepletajo finančne odločitve političnega vrha, pretekle osebne povezave z kontroverznimi osebnostmi in močan vpliv medijev na oblikovanje javne podobe posameznikov. Medtem ko Trumpova naložba sproža kritike o primernosti, razprava o Adamsu opozarja na polarizacijo mnenj glede svobode govora in politične pripadnosti v sodobnih ZDA.

Predsednik Trump je izjavil, da trenutno "ni razloga" za uporabo zakona o uporu v Minneapolisu, le dan po tem, ko je s to možnostjo zagrozil. Medtem pa je nekdanji uslužbenec ministrstva za domovinsko varnost, Miles Taylor, razkril, kako lahko blokirajo Trumpova "najbolj izjemna pooblastila" in kako blizu je bil Trump uporabi tega zakona.

Ministrstvo za pravosodje ZDA je začelo preiskavo proti guvernerju Minnesote Timu Walzu in županu Minneapolisa Jacobu Freyju zaradi domnevnega oviranja delovanja ICE. Istočasno so uradniki v Mainu napovedali, da pričakujejo operacije ICE v prihodnjih dneh. Kongresnica Ilhan Omar je protestnike v Minnesoti opozorila, naj ne nasedajo Trumpovi strategiji, medtem ko poročila kažejo na možnost oslabitve Trumpovega položaja zaradi spremembe stališča Joeja Rogana.

Uradniki v ameriški zvezni državi Maine so sporočili, da v prihodnjih dneh pričakujejo izvedbo operacij zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE). Demokratska guvernerka Janet Mills je v videoposnetku na družbenem omrežju X opozorila, da bi se dejavnosti lahko začele kmalu, kar je sprožilo odzive lokalnih oblasti glede prisotnosti zveznih agentov pod okriljem Trumpove administracije. Guvernerka Mills in drugi demokratski predstavniki so se ob napovedi operacij sklicevali na nedavne nemire v Minneapolisu. Tam so izbruhnili protesti po tem, ko je agent ICE usodno ustrelil voznico Renee Good, ki je z vozilom zapeljala proti njemu. Po podatkih ministrstva za domovinsko varnost je bil agent v incidentu poškodovan in je utrpel notranje krvavitve, kar je dodatno zaostrilo napetosti med lokalnimi skupnostmi in zveznimi organi. Guvernerka je poudarila, da Maine zagovarja pravno državo, sočutje in mirne proteste, hkrati pa je izrazila nasprotovanje nasilju. Napovedane operacije so del širših prizadevanj zvezne vlade za uveljavljanje zakonodaje o priseljevanju, kar v nekaterih zveznih državah povzroča politično nejevoljo in skrbi glede varnosti prebivalcev ter morebitnih kršitev civilnih pravic.

Zvezni agenti so med protesti v južni Kaliforniji s projektilom iz neposredne bližine v obraz zadeli 21-letnega študenta Kadna Rummlerja in ga huje poškodovali. Incident, ki se je zgodil v okviru širših demonstracij, je mladeniču povzročil trajne poškodbe vida, saj je na levo oko oslepel. Rummler je po dogodku prestal zahtevno šesturno operacijo, vendar zdravniki niso mogli rešiti njegovega vida, kar je korenito spremenilo njegovo življenje. Poškodovani študent je v intervjuju pojasnil, da nima več zaznave globine in je izgubil sposobnost vožnje avtomobila. Njegova izpoved je ena izmed več pričevanj o domnevno čezmerni uporabi sile zveznih organov pregona, ki so na proteste odgovorili z uporabo nesmrtonosnih, a kljub temu nevarnih izstrelkov. Incident je sprožil nove razprave o policijskem nasilju in mejah uporabe sile pri zatiranju nemirov v Združenih državah Amerike. Zvezne oblasti se spopadajo z očitki o nizu nasilnih srečanj med agenti in demonstranti. Primera Rummlerja ne obravnavajo kot osamljen incident, temveč kot del širše problematike uporabe taktičnega orožja proti neoboroženim civilistom. Preiskave o morebitni odgovornosti agentov, ki so streljali iz neposredne bližine, še potekajo, medtem ko se poškodovani sooča z dolgotrajno rehabilitacijo.

Po smrtonosnem streljanju v Minneapolisu so se pojavile kritike na račun zaostrenih ukrepov ICE, pri čemer je CNN izzval zagovornika teh ukrepov. Republikanski kongresnik se je soočil z očitki glede nasilnega posredovanja ICE. Župan Minneapolisa Jacob Frey je vložil tožbo proti Trumpovi administraciji zaradi izvajanja zakonov o priseljevanju. Desničarski mediji so proteste proti ICE označili z vojaško terminologijo. Beli hiši se očita 'obračunavanje', kar povečuje strah pred zlorabo vladne moči.

Združene države so uvedle nove sankcije proti petim iranskim uradnikom, obtoženim zatiranja protestov, in nadzirajo sredstva iranskih voditeljev, ki se prenašajo v mednarodne banke. Pojavljajo se znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran, vključno z umikom ameriškega osebja iz baz na Bližnjem vzhodu in prekinitvijo diplomatskih stikov. Iran je zagrozil s povračilnimi ukrepi in obvestil Katar ter Savdsko Arabijo. Vzporedno naj bi Iran in Izrael skrivoma sklenila dogovor, da se ne bosta napadala preko ruskih posrednikov.

Združene države Amerike so v letu 2025 prvič po več kot petdesetih letih zabeležile negativno neto migracijo, kar je neposredna posledica stroge priseljenske politike administracije predsednika Donalda Trumpa. Po poročilu instituta Brookings se ocene neto migracije gibljejo med ničlo in odlivom približno 295.000 ljudi. Čeprav so se deportacije pod novo upravo močno okrepile, poročilo navaja, da je glavni razlog za upad predvsem drastično zmanjšanje števila novih prihodov zaradi ostrejših pogojev za pridobitev vizumov in podaljšanih postopkov obdelave vlog. Strožji ukrepi so močno prizadeti študente in visoko usposobljene strokovnjake, zlasti iz Indije, ki predstavlja ključni vir delovne sile za ameriški tehnološki sektor. Analitiki opozarjajo, da bi lahko dolgotrajen trend upadanja števila priseljencev negativno vplival na zaposlovanje v kritičnih sektorjih, kot so tehnologija, zdravstvo in visoko šolstvo. Kljub negotovosti glede prihodnjih političnih usmeritev študija napoveduje, da se bo trend negativne neto migracije verjetno nadaljeval tudi v letu 2026. Na političnem področju se vplivi teh sprememb že kažejo v razpravah o življenjskih stroških. Republikanska stranka trdi, da množične deportacije in manjše število migrantov neposredno zmanjšujejo povpraševanje na nepremičninskem trgu, kar naj bi vodilo do nižjih najemnin in cen stanovanj v večjih metropolah. Podatki kažejo, da so se cene nepremičnin znižale v 14 od 20 mest z največjim deležem nezakonitih priseljencev, kar administracija uporablja kot dokaz uspešnosti svoje gospodarske politike pred prihajajočimi volitvami.

V ameriškem mestu Minneapolis so se razpltele nove napetosti zaradi poročil o nasilnem ravnanju agentov ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE). Razburjenje v javnosti so sprožili videoposnetki, ki krožijo po spletu in prikazujejo, kako so zamaskirani agenti fizično prisilili državljanko ZDA k izstopu iz vozila. Žrtev incidenta je opisala, da so jo iz avtomobila izvlekli na silo in jo vklenili na način, ki ga je označila za nehuman.

Demokrati v kongresu so sprožili postopek ustavne obtožbe proti sekretarki za domovinsko varnost Kristi Noem. Državni department je napovedal zamrznitev obdelave vizumov za priseljence iz 75 držav. Nekdanji zvezni tožilec Glenn Kirschner je izrazil zaskrbljujoče opozorilo glede ravnanja Ministrstva za pravosodje pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Republikanski senator Thom Tillis je javno kritiziral Trumpovo ravnanje in dejal, da presega meje, kar bi lahko destabiliziralo gospodarstvo in mednarodne odnose. Prenova Trumpove plesne dvorane je bila ponovno odložena zaradi neizpolnjenih obljub predsednika.

V Beli hiši in ameriških medijih se je razplamtela ostra razprava glede incidenta v Minneapolisu, kjer je agent službe ICE Jonathan Ross ubil Renee Nicole Good. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt se je v četrtek zapletla v besedni spopad z novinarjem Niallom Stanageem, ki ga je obtožila pristranskosti, potem ko je ta trdil, da je agent ravnal nepremišljeno in ubil žrtev brez opravičljivega razloga. Spor se je razširil tudi na poročanje mreže CBS, kjer so nekateri novinarji podvomili o resnosti poškodb agenta in stopnji stika med vozilom ter uradno osebo, kar je sprožilo očitke o poskusih zmanjševanja resnosti dogodka s strani različnih političnih taborov. Podpredsednik JD Vance je medtem skušal opravičiti dejanja agenta Rossa s sklicevanjem na pretekle nevarne dogodke, ki jih je agent preživel, vključno z navedbami, da so ga v preteklosti vlekli z vozilom. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko takšne izjave pravzaprav škodovale obrambi agenta, saj nakazujejo, da se je odzval na podlagi preteklih travm in ne na neposredno grožnjo v trenutku streljanja. Analitiki hkrati poudarjajo izjemno nizko verjetnost obsodbe zveznega agenta v ameriškem pravosodnem sistemu, kljub videoposnetkom, ki jih kritiki označujejo za obremenilne. Dogajanje v Minneapolisu je sprožilo širša vprašanja o taktiki službe ICE in njihovi odgovornosti do javnosti. Medtem ko vlada vztraja pri zaščiti svojih uslužbencev, so se pojavila poročila o oviranju preiskave s strani zvezne policije FBI, ki naj bi lokalnim preiskovalcem preprečila dostop do ključnih dokazov. Primer Renee Good ostaja v središču politične polarizacije med zagovorniki strogega izvajanja priseljenske politike in kritiki domnevne policijske brutalnosti.

Nečakinja Donalda Trumpa je ostro kritizirala Roberta F. Kennedyja mlajšega, češ da ogroža življenja. Zvezni sodnik je ustavil Trumpov poskus pridobitve občutljivih podatkov o registriranih volivcih, ki ga je označil za "brez precedensa in nezakonitega". Član Trumpovega kabineta naj bi našel način, kako se izogniti odgovornosti v zvezi z datotekami Jeffreyja Epsteina. The Wall Street Journal pa je posvaril pred posledicami želja Stephena Millerja.

Kljub trgovinski vojni z Združenimi državami je kitajski trgovinski presežek leta 2025 dosegel novo rekordno vrednost skoraj 1,2 bilijona dolarjev. To se je zgodilo, kljub temu, da je ameriški predsednik Donald Trump aprila lani sprožil nov krog tarifnih vojn proti Kitajski.

Beli hiši je sporočila, da je Iran zaustavil 800 usmrtitev protestnikov, ki so bile načrtovane. Vodja Cie se je srečal s predsednico Venezuele Delsy Rodriguez v Caracasu, z namenom izboljšanja bilateralnih odnosov. Kremelj je sporočil, da ZDA še niso odgovorile na Putinov predlog o podaljšanju sporazuma o jedrskem orožju.

Donald Trump je pohvalil začasno venezuelsko predsednico Delcy Rodríguez po njunem telefonskem pogovoru. Hkrati se sooča z obtožbami o nezakonitem ravnanju v zvezi z odstranitvijo Nicolása Madura, medtem ko se pojavljajo trditve, da je kubanska obveščevalna služba vplivala na proteste v ZDA. Nova administracija v Venezueli obljublja novo obdobje s povečano toleranco do političnih nasprotnikov. New York Times pa gosti strokovnjake, povezane z Georgeom Sorosem, ki kritizirajo Trumpove načrte za Venezuelo po odstavitvi Madura. ZDA naj bi drsele v splošno brezpravnost doma in v tujini.

HBO je opustil načrtovano nadaljevanko o Jonu Snowu, vendar razvija novo nadaljevanje serije Igra prestolov, ki se bo osredotočilo na Aryo Stark. Pripravlja se tudi film o Aegonovi osvojitvi, ki bo služil kot predzgodba serije. Donald Trump je med intervjujem izjavil, da Tony Dokoupil iz CBS ne bi imel službe, če bi zmagala Kamala Harris. Prav tako je dejal, da bi David Ellison iz Paramount Skydance lahko bankrotiral, če bi sam izgubil volitve. Mike Tyson naj bi leta 2025 Donaldu Trumpu v Beli hiši predal prošnjo za pomilostitev Seana "Diddyja" Combsa.

Medtem ko ZDA razmišljajo o morebitnih vojaških udarih na Iran, je Katar sprejel previdnostne ukrepe na letalskem oporišču Al Udeid, ki ga upravljajo ZDA, in delno evakuiral osebje zaradi naraščajočih regionalnih napetosti. Aktivisti poročajo, da je bilo v protestih v Iranu ubitih že več kot 2.500 ljudi, medtem ko predsednik Trump pošilja sporočila iranskim protestnikom in premika nekatere vojake iz Bližnjega vzhoda. Spet drugi trdijo, da obstajajo številni znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran.

Namestnik vodje kabineta Bele hiše Stephen Miller je napovedal, da so zvezni organi pregona v Minnesoti začeli z delovanjem, usmerjenim v identifikacijo in razbitje uporniških mrež, ki ovirajo delo službe za priseljevanje in carine (ICE). V okviru operacije, imenovane "Metro Surge", je ministrstvo za domovinsko varnost v mesti Minneapolis in St. Paul napotilo približno 3000 zveznih agentov. Ukrep sledi objavi predsednika Donalda Trumpa, ki je prebivalcem Minnesote napovedal "dan obračuna in povračilnih ukrepov". Miller je v nastopu na televiziji Fox News sprožil ostre odzive z izjavo, da zvezni agenti pri opravljanju svojih dolžnosti uživajo široko imuniteto. Po njegovih besedah bi vsakršno oviranje njihovega dela, vključno s strani lokalnih uradnikov ali protestnikov, pomenilo kaznivo dejanje. Pravni strokovnjaki so te trditve nemudoma zavrnili in opozorili, da zvezni uslužbenci nimajo popolne imunitete in so lahko kazensko preganjani, če prekoračijo svoja zakonita pooblastila. Napetosti v regiji so se stopnjevale po nedavnem usodnem streljanju na Renee Good v Minneapolisu, v katerega so bili vpleteni agenti ICE. Okrepljena prisotnost zveznih sil, ki vključuje agente carine in mejne zaščite (CBP) ter preiskovalce domovinske varnosti (HSI), je po mnenju kritikov odgovor na dejavnosti levih aktivističnih skupin, medtem ko vlada vztraja pri vzpostavljanju javnega reda in miru ter izvajanju zakonodaje o priseljevanju.

Ameriška televizijska mreža MSNBC je v oddaji Morning Joe sprožila burno razpravo o metodah dela ameriške službe za priseljevanje in carino (ICE), potem ko so javnost pretresli posnetki brutalnih aretacij v Minnesoti. Voditelj Joe Scarborough je med predvajanjem posnetkov, ki prikazujejo agente pri razbijanju avtomobilskih stekel in nasilnem vlečenju ljudi na cesto, ravnanje zveznih agentov neposredno primerjal s policijskimi državami, kot sta Rusija pod Vladimirjem Putinom in nekdanja Sovjetska zveza. Razprava se je osredotočila na ustavnopravne vidike takšnih posegov in vprašanje legitimnosti uporabe sile proti posameznikom na javnih mestih. Kritiki takšnega poročanja poudarjajo, da so bili nekateri posnetki uporabljeni brez celovitega konteksta, saj naj bi agenti v določenih primerih izvajali le preverjanje statusa tujih državljanov, ki so zavračali sodelovanje. Kljub temu so prizori nasilja, vključno z incidentom, v katerem je bil ustrelijen 37-letni Renee Good, sprožili široko politično razpravo o prihodnosti ameriške migracijske politike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Scarborough je poudaril, da takšni prizori, kjer zamaskirani agenti zahtevajo dokumente in uporabljajo fizično silo proti protestnikom ali osumljencem, ne odražajo ameriških ustavnih vrednot. Dogajanje v Minnesoti in odzivi medijev kažejo na globoko polarizacijo v ameriški družbi glede vloge varnostnih organov pri nadzoru meja in notranje varnosti. Medtem ko svetovalec Stephen Miller in sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem zagovarjata strožje ukrepe, del javnosti opozarja na kršenje človekovih pravic in preobrazbo države v represivni aparat, ki spominja na avtokratske režime.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Ministrstvo za pravosodje Združenih držav Amerike je sprožilo kazensko preiskavo proti predsedniku Federalnih rezerv (Fed) Jeromu Powellu zaradi domnevnega krivega pričanja pred kongresom. Preiskava se osredotoča na Powellovo pričanje junija 2025 glede visokih stroškov prenove sedeža centralne banke, pri čemer preiskovalci ugotavljajo, ali je Powell namerno zavajal zakonodajalce o tem, kdaj je bil seznanjen s finančnimi prekoračitvami. Powell je na obtožbe odgovoril z neobičajnim video nagovorom javnosti, v katerem je preiskavo označil za politični pritisk na neodvisnost centralne banke. Dogajanje stopnjuje dolgotrajen spor med Powellom in Donaldom Trumpom, ki je predsednika Feda v preteklosti večkrat javno kritiziral zaradi vodenja monetarne politike in obrestnih mer. Powell v svojem odzivu trdi, da so grožnje s kazenskim pregonom neposredna posledica odločitev Feda, ki temeljijo na ekonomskih kazalnikih in ne na političnih željah predsednika države. Po njegovem mnenju gre za poskus ustrahovanja institucije, ki bi morala delovati avtonomno od izvršilne oblasti. Sočasno z dogajanjem v centralni banki so v javnost prišli prepisi tajnih pričanj z velike porote v Georgii, ki razkrivajo, da so bili celo tesni zavezniki Donalda Trumpa v letu 2022 v zasebnih pričanjih kritični do njegovih trditev o ukradenih volitvah leta 2020. Dokumenti kažejo na globok razkorak med javno retoriko in zasebnimi priznanji republikanskih uradnikov, kar dodatno osvetljuje kompleksnost pravnih postopkov, v katere je vpleten nekdanji in bodoči predsednik v luči prizadevanj za nadzor nad ključnimi državnimi institucijami.

Žvižgač znotraj Ministrstva za domovinsko varnost ZDA je javnosti domnevno razkril osebne podatke približno 4500 uslužbencev Urada za priseljevanje in carine (ICE) ter obmejne straže. Podatki, ki vključujejo imena, delovne elektronske naslove, telefonske številke in opise delovnih nalog agentov ter njihovih nadzornikov, so bili posredovani aktivistični podatkovni bazi ICE List, ki deluje v okviru projekta Crust News. Gre za enega največjih varnostnih vdorov v zgodovini te agencije, ki sproža resne pomisleke glede varnosti zveznih uslužbencev na terenu. Motiv za razkritje naj bi bil upor proti delovanju agencije in ogorčenje nad nedavnim dogodkom v Minneapolisu, kjer naj bi agenti ICE ustrelili Renee Nicole Good. Žvižgač naj bi s tem dejanjem želel omogočiti večji javni nadzor nad delovanjem organov pregona in zagotoviti njihovo odgovornost za dejanja na terenu. Informacije so se razširile preko odprtega novinarskega projekta, ki zbira podatke o osebju, vpletenem v dejavnosti nadzora meja in priseljevanja. Vodstvo agencije in Ministrstvo za domovinsko varnost se po objavi poročil spopadata z notranjim nestrinjanjem in tveganji, ki jih objava takšnih informacij prinaša za operativno delo. Varnostni strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko javna izpostavljenost agentov privedla do nadlegovanja ali neposrednih groženj uslužbencem in njihovim družinam, medtem ko aktivisti vztrajajo, da je transparentnost nujna za preprečevanje zlorab pooblastil.

V Minneapolisu je najmanj šest zveznih tožilcev odstopilo s svojih položajev zaradi nestrinjanja z ravnanjem ministrstva za pravosodje ZDA po uboju Renee Good. Ministrstvo naj bi namesto preiskave uslužbenca službe ICE, ki je prejšnji teden ustrelil omenjeno žensko, usmerilo svoje vire v preiskavo njene vdovca in iskanje domnevnih povezav s kriminalnimi skupinami. Župan Minneapolisa Jacob Frey je v televizijskem pogovoru za Fox News javno podvomil o legitimnosti zveznih preiskav v zvezni državi Minnesota. Frey je opozoril na nenadne odstopi vodilnih tožilcev in pravnikov, ki so pred tem obravnavali primere domnevnih goljufij v somalskih vrtcih. Ta preiskava je služila kot podlaga za napotitev skoraj 2.000 agentov službe ICE v mesto po navodilih Trumpove administracije. Politične napetosti v regiji so se stopnjevale po ostri retoriki predsednika Donalda Trumpa glede somalskih priseljencev, ki jih je označil z žaljivimi izrazi. Župan Frey poudarja, da množični odstopi strokovnega osebja na ministrstvu za pravosodje resno krnijo integriteto tekočih kazenskih postopkov in vzbujajo dvom o politični motiviranosti zveznih organov.

Kritike Trumpove administracije so se okrepile zaradi preiskave ministra za pravosodje proti predsedniku Federal Reserve Jeromeu Powellu, ki je sprožila zaskrbljenost glede neodvisnosti centralne banke in povzročila nezadovoljstvo v kabinetu. Minister za finance Scott Bessent naj bi opozoril predsednika Trumpa, da lahko preiskava zmoti finančne trge. Poleg tega sta Illinois in Minnesota vložili tožbe proti Trumpovi administraciji zaradi smrtonosnih imigracijskih operacij.

Iranski obrambni minister Aziz Nafizardeh je ponovil grožnjo, da bo Iran napadel ameriške baze v regiji, če bo Donald Trump sprožil vojaško ofenzivo proti Iranu. To je odgovor na Trumpove izjave o podpori protestnikom v Iranu in opozorilo pred zunanjim vmešavanjem.

Zaradi pritiska ameriškega pravosodnega ministrstva je v Minnesoti odstopilo najmanj šest zveznih tožilcev. Pritisk se nanaša na obravnavo smrti 37-letne ženske, ki jo je v Minneapolisu ustrelil agent službe za priseljevanje in carine (ICE). Ministrstvo je zahtevalo, da se primer obravnava kot napad na uradne osebe.

Čilsko sodišče je v torek oprostilo policijskega podpolkovnika Claudia Crespa, ki je bil obtožen streljanja na Gustava Gatico med množičnimi socialnimi nemiri leta 2019. Gatica, ki je bil takrat star 21 let, je zaradi strelov iz policijskega orožja oslepel na obe očesi, kar je postalo eden najbolj prepoznavnih simbolov policijskega nasilja v državi. Sodnica Cristina Cabello je v razsodbi navedla, da je bila uporaba sile zakonita oblika samoobrambe pred domnevno smrtonosnim napadom protestnikov. Dogodek se je zgodil 8. novembra 2019 v Santiagu v obdobju, ko so Čile pretresali siloviti protesti proti socialni neenakosti. Policija je bila takrat deležna ostrih kritik mednarodnih organizacij za človekove pravice zaradi pretirane uporabe solzivca in gumijastih nabojev. Po uradnih podatkih je med oktobrom 2019 in marcem 2020 v nemirih umrlo najmanj trideset ljudi, tisoči pa so bili poškodovani. Medtem ko se v Čilu soočajo s sodnimi epilogi dogodkov izpred let, grške oblasti v Serresu intenzivno preiskujejo sumljiv primer brutalnega pretepa 17-letnika. Forenzična poročila v Grčiji nakazujejo, da poškodb, ki vključujejo zlom lobanje in raztrganje aorte, ni mogla povzročiti le ena oseba. Preiskava se osredotoča na možnost vpletenosti več napadalcev, kar potrjujejo tudi izjave prič in video posnetki.

Donald Trump je bil tarča kritik zaradi govora v tovarni Ford v Detroitu, ki naj bi razkrival težave njegove administracije. Soočil se je tudi z vprašanji lastnih volivcev glede groženj tujim zaveznikom. Med obiskom avtomobilskega obrata naj bi Trump pokazal sredinec zaposlenemu, ki ga je izzival glede Epsteinovih dosjejev. Nekdanji svetovalec je opozoril, da agresivni ukrepi proti priseljencem škodujejo Trumpovi politični podobi. Podatki kažejo, da Trump izgublja podporo nestanovitne volilne skupine, ki ga je podpirala leta 2024.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Jack Smith, posebni tožilec, bo 22. januarja javno pričal pred Odborom za pravosodje v predstavniškem domu. Donald Trump je z ukinitvijo dolgoletnega dela zveznih tožilcev povzročal padec morale. Odvetnik je opozoril, da bi se lahko kdo poškodoval zaradi Ivan Raiklina, ki je sledil zvezni tožilki in jo zasliševal pred zveznim sodiščem v Washingtonu.

Donald Trump je bil obtožen, da spreminja ZDA v 'banana republiko' zaradi groženj s kazenskimi postopki proti predsedniku Federal Reserve, Jeromu Powellu. Demokrati so zahtevali informacije o tem, koliko 'upornikov' s 6. januarja je bilo zaposlenih na Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za domovinsko varnost. Republikanski senator je bil zasmehovan zaradi izjave o 'koruptnem delu' Trumpovega boja s Federal Reserve.

Po smrti Renee Nicole Good v Minneapolisu se je sprožila preiskava njenih aktivističnih povezav, medtem ko se zdi, da agentu Jonathanu Rossu ne bo treba odgovarjati. Policist iz Portlanda je bil umaknjen s protestne dolžnosti zaradi izjav, ki so branile streljanje. Agenti DHS so izrazili zadržke glede napotitev zaradi naraščajočega odpora. Konzervativni komentator je na CNN doživel kritike zaradi upravičevanja nasilnih ukrepov proti protestnikom. V znak protesta proti odzivu Trumpove administracije na streljanje so odstopili štirje visoki uradniki Ministrstva za pravosodje.

Trumpova administracija je začela trditi, da Američani nimajo ustavne pravice snemati policistov. Republikanka Mary Miller je zavrnila anketo, ki kaže na ogorčenje proti ICE zaradi incidenta v Minneapolisu. Demokrati zahtevajo informacije o zaposlovanju ljudi, ki so bili pomiloščeni zaradi vpletenosti v dogodke 6. januarja, s strani Ministrstva za pravosodje in Ministrstva za domovinsko varnost. Trump je napovedal konec zveznega financiranja za mesta zatočišča za nezakonite priseljence s 1. februarjem. Anketa je pokazala, da večina volivcev zdaj podpira ukinitev ICE.

Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil naklonjenost temu, da bi ExxonMobil ostal izven Venezuele, ker naj bi vodilni v podjetju ocenili razmere v državi kot neprimerne za investicije. Po odstavitvi Nicolása Madura so Venezuelci v ZDA izražali mešane občutke, medtem ko je Trumpova administracija po vojaškem posredovanju prevzela nadzor v Venezueli, kar je povzročilo negotovost glede prihodnosti države. Članek v The Spectatorju omenja Trumpovo zunanjo politiko kot tretjo pot, ki vključuje 'vpliv režima'.

Zvezni preiskovalci preiskujejo povezave 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je ubil agent ICE Jonathan Ross. Medtem so demokrati organizirali tiskovne konference, na katerih so pozivali k odgovornosti za njeno smrt. Guvernerka Južne Dakote, Kristi Noem, je dejala, da DHS v Minneapolis pošilja dodatne zvezne agente. Minnesota in Twin Cities pa so tožili zvezno vlado zaradi domnevnega političnega ciljanja, ki naj bi kršilo prvi amandma.

Ministrstvo za domovinsko varnost Združenih držav Amerike je v Minneapolis napotilo več sto dodatnih zveznih agentov, potem ko je agent urada za priseljevanje in carine (ICE) Jonathan Ross med operacijo ustrelil in ubil 37-letno Renee Nicole Good. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je odločitev utemeljila z zagotavljanjem varnosti uslužbencev, ki v mestu izvajajo operacije proti domnevnim kriminalnim združbam med priseljenci. Napotitev sledi predhodni namestitvi 2000 agentov, kar je v mestu sprožilo močne proteste in odkrit odpor lokalnih oblasti. Analitiki in medijski komentatorji so kritični do objave videoposnetka z agentovega mobilnega telefona, ki so ga v javnost lansirali njegovi podporniki. Po mnenju poznavalcev posnetek ne potrjuje teorije o samoobrambi, temveč kaže, da je Ross stal ob strani vozila in streljal v glavo voznice, ko je ta skušala odpeljati. Priče in videoposnetki nakazujejo na agresivno vedenje zveznih uslužbencev še pred samim streljanjem, kar je dodatno zaostrilo odnose med zvezno oblastjo in mestno upravo Minneapolisa. Župan Jacob Frey in guverner Tim Walz sta kritizirala ukrepe ministrstva in pozvala k prekinitvi zveznih operacij v mestu. Lokalni predstavniki trdijo, da zvezni organi s svojo prisotnostjo in načinom delovanja ovirajo neodvisne preiskave ter po nepotrebnem stopnjujejo napetosti v skupnosti. Kljub pozivom k umiritvi razmer ministrstvo vztraja pri nadaljevanju operacij, kar napoveduje nadaljnje politično in pravno zaostrovanje med zveznimi in državnimi organi.

Več ameriških igralcev in glasbenikov, med njimi Mark Ruffalo, Wanda Sykes in Ariana Grande, je na nedeljski podelitvi filmskih in televizijskih nagrad zlati globus v Los Angelesu izrazilo protest proti ameriški službi za priseljevanje in carino (ICE). Zvezdniki so na rdeči preprogi nosili priponke z napisi 'Be Good' ali 'Ice Out', s čimer so opozorili na nedavni incident, v katerem je bil ubit civilist. Simbolna gesta je bila posvečena Renee Good, 37-letni ženski iz Minnesote, ki so jo uslužbenci agencije ICE ustrelili 7. januarja. Po dostopnih podatkih so organi pregona posredovali po tem, ko naj bi Goodova z vozilom trčila v agenta. Udeleženci prireditve so s priponkami zahtevali večjo odgovornost vladnih služb in kritizirali njihove metode delovanja. K protestni akciji so se pridružili tudi Jean Smart in Natasha Lyonne, s čimer se je podelitev nagrad ponovno prelevila v prostor za politično izražanje. Dogodek je v ameriški javnosti sprožil nove razprave o pooblastilih imigracijskih organov in uporabi smrtne sile pri izvajanju njihovih dolžnosti.

Videoposnetek agenta ameriške imigracijske in carinske službe (ICE), ki je na zaledenelih tleh v Minneapolisu zdrsnil in padel, je postal viralen na družbenih omreži. Posnetek je pritegnil pozornost javnosti predvsem zaradi besedne igre med kratico agencije in angleško besedo za led, obenem pa je sprožil val satiričnih komentarjev na račun zveznih organov. Dogodek se je zgodil v Minneapolisu v zvezni državi Minnesota, kjer so napetosti med lokalnim prebivalstvom in organi pregona že dlje časa povišane. Javnost je padec interpretirala v luči nedavnih dogodkov, saj je isti urad vpleten v preiskavo incidenta, v katerem je bil prejšnji teden ustreljen civilist. Kljub temu da posnetek sam po sebi prikazuje le manjšo nezgodo brez poročil o poškodbah, je v kontekstu ameriške priseljenske politike in delovanja agencije ICE sprožil širšo razpravo. Kritiki agencije so dogodek izkoristili za izražanje nezadovoljstva z delovanjem zveznih agentov v lokalnih skupnostih.

Sojenje Rouli Pispirigou na pritožbenem sodišču zaradi umora njene hčerke Georgine je bilo ponovno preloženo na 18. september. Pispirigou je bila že obsojena na dosmrtni zapor zaradi tega dejanja.

V središču Bristola in pred mestno hišo v Torontu so v soboto potekali napeti protesti in protiprotesti, ki so privedli do več aretacij. V Bristolu je policija pridržala osem oseb, od tega tri zaradi domnevnih napadov na policiste, potem ko so se v mestu zbrali pripadniki skupine Bristol Patriots in njihovi nasprotniki. Organi pregona so za preprečevanje nasilja med skupinama uporabili posebna pooblastila in vzpostavili varnostno razdaljo, operacija pa se je zaključila v popoldanskih urah, ko so se protestniki razšli. Podobni incidenti so pretresli tudi Toronto, kjer so se protestniki obmetavali z jajci, uporabljenim toaletnim papirjem in po nekaterih navedbah celo z urinom. Policija je morala posredovati, da bi preprečila stopnjevanje fizičnega nasilja med ideološko nasprotnimi tabori. Kanadski organi so poročali o kaotičnih razmerah, ki so za več ur ohromile delo v središču mesta. Dogodki v obeh mestih odražajo naraščajočo polarizacijo v družbi, ki se pogosto sprevrže v neposredne ulične konflikte. Britanska policija je poudarila, da so bili prisiljeni uporabiti dodatne vire za zagotavljanje javnega reda in miru, saj so se napetosti med desničarskimi skupinami in protirasističnimi aktivisti v preteklosti že večkrat sprevrgle v nasilne izgrede. Tokratni dogodki so neposredno povezani s širšimi težavami glede migracijske politike in družbenega nezadovoljstva, ki se v Veliki Britaniji stopnjujejo že več mesecev.

Na podelitvi Zlatih globusov so zvezdniki nosili priponke proti agenciji ICE v spomin na Renee Good, ki jo je ta teden v Minneapolisu ustrelil uslužbenec ICE. Protest se je razširil po vsej državi.

V Minneapolisu in več drugih ameriških mestih so izbruhnili množični protesti po smrti Renee Good, ki jo je ubil agent zvezne službe za priseljevanje. Več tisoč ljudi se je zbralo na ulicah Minneapolisa, kjer so vzklikali ime pokojne in zahtevali odgovornost organov pregona. Incident je sprožil val ogorčenja, ki se je hitro razširil izven meja zvezne države Minnesota. Manifestacije so se razširile v prestolnico Washington ter v New York, Boston in Philadelphio. Protestniki opozarjajo na sistemsko nasilje in postopke zveznih agentov, vzdušje na ulicah pa ostaja napeto. Danes so napovedani novi shodi, saj se pritiski javnosti na oblasti korenito stopnjujejo. Lokalne oblasti v prizadetih mestih spremljajo situacijo, medtem ko se število udeležencev na shodih povečuje. Dogodek je ponovno odpral vprašanja o pooblastilih zveznih agentov in uporabi sile pri pridržanju oseb, kar v ameriški družbi povzroča globoke delitve in pozive k reformi policijskega sistema.

Ameriška ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je v nedeljo sporočila, da bo vlada v Minneapolis poslala več sto dodatnih zveznih agentov. Odločitev o okrepitvi varnostnih sil v mestu sledi oceni varnostnih razmer, ki zahtevajo dodatno podporo lokalnim organom pregona pri ohranjanju javnega reda in miru. Napotitev zveznih sil je del širšega prizadevanja zvezne vlade za zagotavljanje varnosti v mestu, ki se je v preteklosti spopadalo z obsežnimi nemiri in napetostmi med prebivalstvom in policijo. Ministrstvo za domovinsko varnost pri tem poudarja, da bodo agenti nudili podporo pri varovanju zvezne lastnine in zagotavljanju splošne varnosti prebivalcev. Čeprav podrobnosti o specifičnih nalogah dodatnih enot niso bile v celoti razkrite, poteza nakazuje na povečano pripravljenost zveznih oblasti pred morebitnimi novimi incidenti. Odločitev ministrice Noemove prihaja v času, ko se v več ameriških mestih ponovno odpirajo vprašanja o vlogi zvezne policije pri obvladovanju lokalnih protestov in vzdrževanju reda.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.