Evropska komisija je napovedala, da bo v prihodnjih tednih odpravila vse kazenske ukrepe proti Kosovu, ki so bili uvedeni leta 2023 po nasilnih incidentih na severu države. Jan Gert Koopman, direktor direktorata za širitev pri Evropski komisiji, je pojasnil, da bo ta odločitev sprostila več kot 400 milijonov evrov finančnih sredstev, namenjenih kosovskim projektom. Institucije trenutno že pripravljajo dokumentacijo za programiranje sredstev in sklepanje pogodb, ki bodo financirane iz teh virov. Ukrepi so bili uvedeni po stopnjevanju napetosti, ko so albanski župani v spremstvu posebnih policijskih enot vstopili v občinske stavbe v večinsko srbskih občinah na severu Kosova, kar je sprožilo spopade med srbskimi protestniki in varnostnimi silami ter pripadniki misije KFOR. Zaradi teh dogodkov je Evropska unija brez formalnih procedur ustavila financiranje in odpovedala vse bilateralne sestanke na visoki ravni s predstavniki kosovskih oblasti. Kljub temu da so bili ukrepi sprva zasnovani kot pritisk na Prištino za deeskalacijo razmer, je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen potrdila, da so pogoji za njihovo odpravo zdaj izpolnjeni. Sprostitev sredstev bo Kosovu omogočila nadaljevanje ključnih infrastrukturnih in razvojnih projektov, ki so bili zaradi sankcij začasno zamrznjeni.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva se v soboto, 17. januarja 2026, ne bo udeležil uradnega podpisa trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur v Paragvaju. Kljub njegovi odsotnosti bosta v Brazilijo v petek dopotovala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta António Costa, ki se bosta z Lulo sestala pred odhodom v sosednji Paragvaj. Po razpoložljivih informacijah je razlog za predsednikovo odpoved dejstvo, da so bili voditelji držav na vrh v Paragvaj povabljeni v zadnjem trenutku, kar je povzročilo protokolarne in logistične težave. Čeprav Lula ne bo prisoten na samem dejanju podpisa, srečanje z najvišjimi predstavniki Evropske unije v Braziliji nakazuje, da država sporazumu načelno še vedno ostaja naklonjena. Podpis sporazuma predstavlja vrhunec več desetletij trajajočih pogajanj, ki so bila večkrat prekinjena zaradi okoljskih vprašanj in kmetijskih protekcionizmov na obeh straneh Atlantika. Mercosur, ki ga poleg Brazilije sestavljajo še Argentina, Paragvaj in Urugvaj, predstavlja enega največjih svetovnih trgovinskih trgov, sporazum pa naj bi znatno olajšal pretok blaga in storitev med regijama.

Ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve je po navodilih podpredsednice vlade Julije Sviridenko sklicalo nujno srečanje v formatu energetskega Ramsteina. Zunanji minister Andrij Sibiga je 15. januarja 2026 sporočil, da država potrebuje takojšnjo podporo zaveznic zaradi kritičnega stanja v energetskem sistemu, ki je povzročilo obsežen mrk po celotni državi. Kijev si prizadeva za čimprejšnjo izvedbo srečanja s predstavniki partnerskih držav, na katerem bodo obravnavali nujne tehnične in materialne potrebe za stabilizacijo omrežja. Pobuda sledi stopnjevanju energetske krize, ki neposredno ogroža preživetje prebivalstva in delovanje ključne infrastrukture sredi zime. Sklic tovrstne koordinacijske skupine kaže na resnost razmer, s katerimi se spopada ukrajinska država. Andrij Sibiga je poudaril, da je mednarodna pomoč ključnega pomena za obnovo uničenih zmogljivosti in zagotovitev energetske varnosti. Format srečanja je zasnovan po zgledu vojaške pomoči, s čimer želijo ukrajinske oblasti zagotoviti sistemsko in hitro dobavo transformatorjev, generatorjev ter druge potrebne opreme za sanacijo energetske mreže.

Evropska komisija je v četrtek, 15. januarja 2026, uradno odobrila nacionalne obrambne načrte osmih držav članic Evropske unije v okviru programa SAFE (Security Action for Europe). Predlog za finančno pomoč v skupni vrednosti 38 milijard evrov je bil posredovan Svetu EU v dokončno potrditev, nanaša pa se na Belgijo, Bolgarijo, Dansko, Hrvaško, Ciper, Portugalsko, Romunijo in Španijo. Sredstva so namenjena krepitvi vojaških zmogljivosti in gradnji obrambne infrastrukture, kar predstavlja del širših prizadevanj za neodvisnost evropske varnosti. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je odločitev označila za pomemben mejnik pri utrjevanju evropske varnosti. Po njenih besedah je Evropska unija v zadnjem letu na področju obrambe napredovala bolj kot v več predhodnih desetletjih skupaj. Program SAFE je ključen instrument, ki državam omogoča dostop do ugodnih finančnih sredstev za modernizacijo njihovih oboroženih sil, kar je v luči spremenjenih geopolitičnih razmer postalo prioriteta povezave. Odobritev teh načrtov sledi obdobju intenzivnih pogajanj in usklajevanj znotraj unije. Medtem ko so nekatere države, zlasti baltske, zagovarjale še večje proračunske izdatke za obrambo v prihodnjem finančnem obdobju, trenutna odobritev pomoči osmerici držav kaže na operativni začetek izvajanja obsežnih obrambnih investicij. Svet EU bo zdaj preučil predlog komisije, pri čemer se pričakuje hitra potrditev zaradi strateškega pomena projektov.

Evropska komisija bo v prvi polovici leta 2026, ko bo Svetu EU predsedoval Ciper, predstavila novo evropsko varnostno strategijo. To je v Limassolu na Cipru napovedala predsednica komisije Ursula von der Leyen, ki je kot glavni razlog za ta korak navedla vse bolj zaostrene geopolitične razmere in naraščajoče napetosti v svetovnem merilu. Bruselj s tem načrtuje posodobitev svojega strateškega okvira za odzivanje na sodobne varnostne izzive. Ciprski predsednik Nikos Hristodulides je ob napovedi poudaril, da Evropa za zagotavljanje svoje varnosti potrebuje predvsem ustrezna in zadostna obrambna sredstva. Napoved nove strategije odraža prizadevanja Unije, da okrepi svojo avtonomijo in pripravljenost na morebitne konflikte ali hibridne grožnje v soseščini in širše. Strategija bo po pričakovanjih usmerjena v tesnejše obrambno sodelovanje med državami članicami. Podrobnosti o vsebini dokumenta še niso znane, vendar pa obisk predsednice komisije na Cipru potrjuje, da bo varnostna politika ena izmed ključnih prioritet prihodnjega ciprskega predsedovanja. Unija se s tem odziva na spremenjeno varnostno arhitekturo v Evropi, ki je posledica vojne v Ukrajini in nestabilnosti na Bližnjem vzhodu.

Ciper si prizadeva za polnopravno vključitev v schengensko območje v prvi polovici leta 2026, ko bo država tudi prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije. Ciprski predsednik Nikos Hristodulidis je to namero potrdil po srečanju s kolegijem evropskih komisarjev in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen v Limassolu. Hristodulidis je poudaril, da prevzem predsedovanja za Ciper predstavlja "nacionalno misijo", s katero želijo okrepiti strateško avtonomijo Unije in poglobiti skupno varnostno ter obrambno politiko. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je med obiskom obiskala tudi t. i. zeleno linijo v Nikoziji, ki ločuje otok, in izrazila upanje, da bo leto 2026 prineslo nov zagon za ponovno združitev Cipra. Poudarila je, da celovita, pravična in trajna rešitev ciprskega vprašanja ostaja prednostna naloga Evropske unije. Obisk komisije na otoku simbolizira tesno sodelovanje med Nikozijo in Brusljem v času zaostrenih geopolitičnih razmer v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Ciper, ki se je Evropski uniji pridružil leta 2004, svojo prihajajočo vlogo vidi kot priložnost za prispevek k stabilnosti v regiji. Poleg vstopa v schengenski prostor si država prizadeva za večjo vključenost v evropske varnostne strukture. Von der Leyenova je ob tem izpostavila pomen ciprskih izkušenj in znanja pri navigiranju skozi trenutne politične izzive, s katerimi se sooča celotna povezava.

Platforma X, ki je v lasti milijarderja Elona Muska, je onemogočila svojemu klepetalniku z umetno inteligenco Grok ustvarjanje in spreminjanje slik, ki bi resnične osebe prikazovale v pomanjkljivih oblačilih ali seksualiziranih položajih. Odločitev podjetja xAI sledi valu mednarodnih kritik in pravnih opozoril različnih vlad, vključno z napovedjo preiskave v ameriški zvezni državi Kaliforniji zaradi širjenja eksplicitnega gradiva brez privolitve vpletenih oseb. Tehnološki ukrepi bodo uporabnikom, vključno s tistimi s plačljivo naročnino, preprečili generiranje slik resničnih ljudi v spodnjem perilu, kopalkah ali drugih razgaljenih oblačilih. Podjetje je sporočilo, da so omejitve uvedli z namenom preprečevanja zlorab orodja za kršenje zakonodaje in lastnih pravilnikov. Do zdaj je Grokov tako imenovani "pikantni način" (spicy mode) dopuščal ustvarjanje globokih ponaredkov (deepfakes), kar je povzročilo ostre odzive politikov in regulatorjev. Na sporno delovanje klepetalnika se je odzvala tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je poudarila, da je digitalno slačenje žensk in otrok s pomočjo umetne inteligence popolnoma nesprejemljivo. Poleg Združenih držav Amerike sta strožje ukrepe napovedali tudi Malezija in Indonezija, ki sta opozorili na resne pravne posledice tovrstnih digitalnih zlorab na svojih ozemljih.

Vojaki iz Francije, Nemčije, Norveške in Švedske so prispeli na Grenlandijo, da bi okrepili varnost otoka. Francija je poslala 15 vojakov, Nemčija pa 13. Prihod evropskih sil sovpada z zastojem v pogovorih z Združenimi državami glede prihodnosti otoka.

Evropska unija bo večino sredstev iz novega obsežnega programa posojil v naslednjih dveh letih namenila za vojaške potrebe Ukrajine. Kot je poudarila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, bodo s temi sredstvi podprli obrambne zmogljivosti države, hkrati pa bodo v ukrajinsko gospodarstvo, ki ga je opustošila vojna, vložili več milijard evrov proračunske podpore. Načrtovani finančni mehanizem je zasnovan tako, da bo Ukrajini omogočil stabilnejše načrtovanje obrambnih strategij in nujno potrebno likvidnost za delovanje državnih institucij. Pobuda predstavlja pomemben premik v strategiji EU, saj se neposredno osredotoča na dolgoročno vojaško vzdržnost Kijeva v boju proti ruski agresiji. Sredstva bodo poleg nakupa vojaške opreme namenjena tudi obnovi ključne infrastrukture in stabilizaciji javnih financ. Evropski voditelji s to potezo potrjujejo svojo neomajno zavezo k podpori ukrajinski suverenosti in varnosti celotne evropske celine, pri čemer poudarjajo, da je gospodarska stabilnost neločljivo povezana z obrambno močjo.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Evropska komisija pod vodstvom predsednice Ursule von der Leyen se bo prihodnji teden v Strasbourgu znova spopadla s predlogom nezaupnice. To bo že četrto tovrstno glasovanje v tem mandatu, kar kaže na poglobitev političnih napetosti med zakonodajnim organom in izvršno vejo oblasti v Bruslju. Po poročanju tiskovne agencije dpa, ki se sklicuje na vire blizu parlamenta, bodo poslanci o usodi komisije odločali na plenarnem zasedanju. Predsednica von der Leyen se bo morala ponovno zagovarjati pred evropskimi poslanci, saj kritike na račun njenega dela in delovanja komisije ne potihnejo. Čeprav so prejšnji poskusi odstavitve komisije propadli, pogostost teh postopkov nakazuje na krhko politično stabilnost znotraj institucij Evropske unije. V ozadju nezaupnic so pogosto očitki o netransparentnosti in nestrinjanje s ključnimi usmeritvami evropskih politik. Rezultat glasovanja bo ključen za prihodnje delovanje trenutne sestave komisije. V primeru, da bi bila nezaupnica izglasovana z zahtevano dvotretjinsko večino oddanih glasov, ki hkrati predstavljajo večino vseh poslancev, bi morali člani komisije kolektivno odstopiti. Kljub nizki verjetnosti za takšen izid, dogajanje krepi pritisk na predsednico komisije, da naslovi odprta vprašanja in zahteve poslancev.

Kritike Trumpove administracije so se okrepile zaradi preiskave ministra za pravosodje proti predsedniku Federal Reserve Jeromeu Powellu, ki je sprožila zaskrbljenost glede neodvisnosti centralne banke in povzročila nezadovoljstvo v kabinetu. Minister za finance Scott Bessent naj bi opozoril predsednika Trumpa, da lahko preiskava zmoti finančne trge. Poleg tega sta Illinois in Minnesota vložili tožbe proti Trumpovi administraciji zaradi smrtonosnih imigracijskih operacij.

Ukrajina je pozitivno sprejela predlog Evropske komisije o 90 milijard evrov vrednem posojilu. Po predlogu naj bi EU v letošnjem in prihodnjem letu namenila Kijevu 60 milijard evrov za obrambne potrebe, preostalih 30 milijard pa za druge potrebe.

Iranski obrambni minister Aziz Nafizardeh je ponovil grožnjo, da bo Iran napadel ameriške baze v regiji, če bo Donald Trump sprožil vojaško ofenzivo proti Iranu. To je odgovor na Trumpove izjave o podpori protestnikom v Iranu in opozorilo pred zunanjim vmešavanjem.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo politiko in varnost Kaja Kallas je v torek napovedala, da EU ostaja dosledna pri svoji podpori Kijevu. V sklopu prizadevanj za povečanje stroškov vojne za Moskvo je unija pripravila že 20. sveženj sankcij proti Ruski federaciji. Poleg novih omejevalnih ukrepov je Kallasova napovedala tudi finančni paket pomoči v obliki kredita za Ukrajino, ki bo v prihodnjih dveh letih znašal 90 milijard evrov. Napoved prihaja v času, ko ruska agresija na Ukrajino traja že več kot 1400 dni. Medtem ko Bruselj krepi gospodarski pritisk, se na bojiščih nadaljujejo intenzivni spopadi. Ruske varnostne strukture prek tiskovnih agencij poročajo o premikih na fronti v regiji Harkov, kjer naj bi ukrajinske sile zapuščale določene položaje, vendar teh navedb neodvisni viri še niso potrdili v celoti. Novi sveženj sankcij in obsežna finančna sredstva predstavljajo nadaljevanje evropske strategije za stabilizacijo ukrajinskega gospodarstva in vojaške obrambe. 90 milijard evrov vreden kredit bo ključen za dolgoročno načrtovanje ukrajinskih obrambnih zmogljivosti in obnovo kritične infrastrukture, ki je bila tarča nenehnih ruskih napadov. Gre za pomemben korak po obdobju, ko so se v EU pojavljali določeni zadržki glede načinov financiranja in uporabe zamrznjenega ruskega premoženja.

Politična skupina Domoljubi za Evropo (Patriots for Europe) je v Evropskem parlamentu sprožila postopek za izglasovanje nezaupnice predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen. Po poročanju medija Politico gre že za četrti tovrstni poskus v zadnjem obdobju, s katerim želi desna frakcija izraziti nezadovoljstvo z delom in politično usmeritvijo vodstva Evropske komisije. Pobuda za nezaupnico prihaja v času povečanih političnih napetosti znotraj evropskih institucij, kjer Domoljubi za Evropo, ki združujejo več desnih in suverenističnih strank, krepijo pritisk na sedanjo sestavo komisije. Čeprav so možnosti za uspeh predloga majhne zaradi trdne podpore, ki jo von der Leynova uživa v večjih sredinskih skupinah, poteza simbolizira vse večjo polarizacijo v evropskem zakonodajnem telesu. Predsednica Evropske komisije se bo morala ponovno zagovarjati pred parlamentarno večino, medtem ko kritiki opozarjajo, da gre za politično motivirane manevre, ki upočasnjujejo delo institucij. Glasovanje o nezaupnici bo zahtevalo absolutno večino glasov evropskih poslancev, kar bi v primeru izglasovanja vodilo v kolektivni odstop celotne Evropske komisije.

Evropski parlament bo ponovno glasoval o nezaupnici Evropski komisiji, ki jo vodi Ursula von der Leyen. To je že četrti tovrstni poskus v zadnjih šestih mesecih. Tokratni predlog je vložila frakcija "Patrioti za Evropo", kot razlog pa navajajo sporazum Mercosur.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Približno 350 traktorjev je v torek zjutraj zapeljalo na ulice Pariza, kjer so kmetje že drugič v enem tednu izrazili ostro nasprotovanje trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim blokom Mercosur. Protestniki so s kmetijsko mehanizacijo prečkali Elizejske poljane in se utaborili v bližini stavbe narodne skupščine, kar je povzročilo obsežne zastoje v jutranji konici. Francoski kmetijski sindikati trdijo, da bo sporazum, ki naj bi bil po napovedih predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen podpisan 17. januarja v Paragvaju, povzročil nelojalno konkurenco cenejših južnoameriških uvoznih izdelkov. Kmetje poleg nasprotovanja sporazumu izpostavljajo tudi problem nizkih prihodkov in naraščajočih stroškov pridelave. Policija je spremljala kolone traktorjev, ki so se valile proti središču mesta, medtem ko so se nekateri protestniki ustavili pred Slavolokom zmage. Kmetijski sektor v Franciji meni, da bodo standardi, ki veljajo za države Mercosur (Brazilija, Argentina, Paragvaj in Urugvaj), precej nižji od evropskih, kar bo neposredno ogrozilo preživetje lokalnih pridelovalcev. To je bil že drugi večji protest v Parizu po 8. januarju, kar kaže na stopnjevanje pritiska na francosko vlado in evropske institucije pred dokončnim podpisom dokumenta. Kmetje zahtevajo večjo zaščito domačega trga in zavrnitev dogovora, ki bi omogočil povečan uvoz govedine, perutnine in sladkorja iz Južne Amerike.

V Iranu je med množičnimi protesti in nemiri po podatkih nevladne organizacije Iran Human Rights (IHR) umrlo najmanj 648 protestnikov. Nevladna organizacija s sedežem v Oslu je opozorila, da so nekatere ocene o številu ubitih bistveno višje in dosegajo več tisoč ljudi, vendar je takšna poročila izjemno težko neodvisno potrditi. Glavna ovira pri zbiranju natančnih informacij ostaja večdnevna blokada spleta, ki jo izvaja iranski režim. Nasilno zatiranje demonstracij se je v zadnjem obdobju stopnjevalo, saj so teokratske oblasti na ulice poslale varnostne sile, ki so uporabile smrtonosno silo. Mednarodne tiskovne agencije poročajo o naraščajočem pritisku na civilno prebivalstvo, medtem ko se nezadovoljstvo z aktualno oblastjo širi po celotni državi. Kljub blokadam informacij poročila IHR nakazujejo na enega najbolj krvavih obdobij v novejši zgodovini države. Dogajanje predstavlja neposreden izziv stabilnosti iranskega režima, ki se na notranje nemire odziva z represijo in omejevanjem komunikacijskih kanalov. Mednarodna skupnost, vključno z evropskimi državami, pozorno spremlja razmere, vendar oblasti v Teheranu vztrajajo pri nasilnem obvladovanju situacije, kar še povečuje število žrtev med civilisti.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je javno izrazila zgroženost nad orodjem umetne inteligence Grok, ki omogoča ustvarjanje "digitalnega slačenja" žensk in otrok.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v izjavi za javnost poudarila, da mora Ruska federacija jasno pokazati svojo pripravljenost in interes za mirno rešitev konflikta v Ukrajini. Njeno sporočilo prihaja v času, ko Kijev s svojimi zavezniki usklajuje podrobnosti mirovnega načrta in dolgoročnih varnostnih jamstev, ki bi zagotovili stabilnost v regiji po končanju sovražnosti. Po navedbah tiskovne agencije Reuters je von der Leynova poudarila, da so nadaljnji koraki odvisni od signalov, ki jih bo poslala Moskva. Evropska unija po njenih besedah pričakuje konkretna dejanja, ki bi potrdila, da je Rusija pripravljena odstopiti od svoje trenutne vojaške drže in se konstruktivno vključiti v mirovne procese, ki jih predlaga mednarodna skupnost. Izjava odraža enotno stališče Bruslja, da se pogajanja o trajni stabilnosti ne morejo premakniti z mrtve točke brez jasne in verodostojne zaveze ruske strani. Predsednica Komisije je ob tem ponovila podporo prizadevanjem Ukrajine pri oblikovanju pogojev, pod katerimi bi bil mir pravičen in vzdržen.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je izrazila pripravljenost za uvedbo novih sankcij proti Iranu. Odločitev je odziv na nasilno in, kot se je izrazila, barbarsko zatiranje protivladnih protestov v državi. Kallasova je v pogovoru za nemški časnik Die Welt poudarila, da so Iranci pripravljeni tvegati vse, da bi se njihov glas slišal, medtem ko ima tamkajšnji režim dolgo zgodovino kršenja človekovih pravic. Evropska unija je proti Teheranu že uvedla obsežne omejevalne ukrepe, ki se nanašajo na področja človekovih pravic, širjenja jedrskega orožja in iranske podpore ruski agresiji v Ukrajini. Novi predlogi sankcij bodo po napovedih usmerjeni predvsem proti posameznikom, ki so neposredno odgovorni za nasilje nad protestniki, vključno z visokimi vladnimi uradniki in ministri. Predvideni ukrepi vključujejo prepoved potovanja v države članice Evropske unije in zamrznitev premoženja, ki ga imajo tarče sankcij v jurisdikciji povezave. S tem želi Bruselj povečati pritisk na iranske oblasti in pokazati solidarnost z demonstranti, ki se na ulicah spopadajo z brutalnim odzivom varnostnih sil.

Evropska komisija je v nedeljo uradno potrdila, da bo predsednica Ursula von der Leyen v soboto, 17. januarja, podpisala dolgo pričakovani prostotrgovinski sporazum z državami bloka Mercosur. Slovesni podpis bo potekal kljub nasprotovanju nekaterih držav članic, ki so v zadnjih mesecih izražale pomisleke glede vpliva dogovora na kmetijski sektor in okoljske standarde. Bruselj poudarja, da bo sporazum odprl nove trge za evropska podjetja in okrepil gospodarske vezi z Južno Ameriko. Dogovor med Evropsko unijo in blokom, ki ga sestavljajo Brazilija, Argentina, Paragvaj in Urugvaj, se pripravlja že več kot dve desetletji. Podpis sporazuma predstavlja strateški premik EU v smeri diverzifikacije trgovinskih poti, še posebej v luči negotovih globalnih gospodarskih razmer in zaostrovanja odnosov z drugimi velikimi trgovinskimi partnericami. Francija in še nekatere druge članice so sicer do zadnjega trenutka poskušale izposlovati dodatna zagotovila glede zaščite evropskih kmetov. Analitiki izpostavljajo, da bo uveljavitev sporazuma prinesla odpravo carin na številne industrijske izdelke, hkrati pa vzpostavila strožje pogoje za uvoz kmetijskih pridelkov iz Južne Amerike. Gre za enega največjih trgovinskih sporazumov v zgodovini Unije, ki bo zajel trg z več kot 700 milijoni potrošnikov. Odločitev za podpis nakazuje na odločenost Evropske komisije, da kljub notranjim delitvam nadaljuje z liberalizacijo trgovine.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

V Iranu se nadaljujejo obsežni protivladni protesti, ki so po podatkih nevladnih organizacij zahtevali že več kot 200 življenj med protestniki. Razmere v državi so se zaostrile, ko so na ulice stopile množice ljudi, ki izražajo nezadovoljstvo z aktualnim režimom. Po poročilih s terena so varnostne sile na nemire odgovorile s silo, kar je privedlo do velikega števila žrtev, med ubitimi pa je po uradnih navedbah tudi najmanj 40 pripadnikov policije. Nevladne organizacije razmere opisujejo kot kritične in mednarodno skupnost pozivajo k takojšnjemu ukrepanju. Kljub naraščajočemu številu žrtev se protesti ne umirjajo, temveč se širijo po različnih delih države. Aktivisti opozarjajo na brutalnost varnostnih organov, medtem ko svetovni voditelji prejemajo poročila o domnevnih kršitvah človekovih pravic in prekomerni uporabi sile nad civilisti. Dogajanje v Iranu predstavlja enega največjih izzivov za tamkajšnje oblasti v zadnjih desetletjih. Napetosti v družbi so dosegle vrelišče, mednarodna javnost pa pozorno spremlja razvoj dogodkov, saj bi stopnjevanje nasilja lahko imelo širše posledice za stabilnost v regiji. Trenutno ni znakov, da bi prišlo do sporazumne rešitve ali prekinitve spopadov na ulicah iranskih mest.

Evropska unija je v petek naznanila nov sveženj pomoči Siriji v vrednosti 663 milijonov evrov (721 milijonov dolarjev), kar označuje začetek novega poglavja v odnosih med Brusljem in Damaskom. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po srečanju s sirskimi predstavniki predstavila tristranski sporazum o sodelovanju, ki predstavlja pomemben premik v evropski zunanji politiki do te države. Sredstva bodo namenjena podpori sirskemu prebivalstvu in stabilizaciji razmer v regiji, pri čemer se Evropska unija osredotoča na humanitarne potrebe in dolgoročnejšo odpornost družbe. Ta poteza sledi večletnemu obdobju zaostrenih odnosov in sankcij, ki so bile posledica državljanske vojne, ter nakazuje postopno diplomatsko odtajanje. Novi okvir sodelovanja temelji na treh stebrih, ki vključujejo neposredno humanitarno pomoč, podporo lokalnim skupnostim in prizadevanja za politično stabilnost. Kljub novi finančni pomoči Evropska komisija poudarja, da ostaja zavezana spoštovanju mednarodnega prava in iskanju trajnih rešitev za begunsko vprašanje v regiji.

Evropska unija bo Siriji v letih 2026 in 2027 namenila 722 milijonov dolarjev finančne pomoči za povojno obnovo države in humanitarne namene. Odločitev je v Damasku naznanila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki se je v okviru skupnega obiska s predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo srečala s sirskim predsednikom prehodnega obdobja Ahmedom aš Šarao. Sredstva so del širšega prizadevanja za stabilizacijo regije po padcu prejšnjega režima. Poleg neposredne finančne pomoči je Evropska unija izrazila namero po ponovni vzpostavitvi političnega in gospodarskega sodelovanja z Arabsko republiko Sirijo. Do tega prihaja po napovedani odpravi sankcij leta 2025, ki so bile prvotno uvedene proti nekdanjemu vodstvu države. Von der Leyenova je ob tem poudarila, da se bo Bruselj začel pogajati o obnovitvi sporazuma o sodelovanju, kar predstavlja ključen korak k normalizaciji diplomatskih odnosov. Obisk visokih predstavnikov Unije v Damasku simbolizira novo poglavje v odnosih med EU in Sirijo. Glavni cilj pomoči je podpora prehodni oblasti pri stabilizaciji razmer v državi in zagotavljanje nujne pomoči prebivalstvu, ki je bilo dolga leta ujeto v vojno morijo. Evropski svet in Komisija s tem korakom krepita svojo vlogo pri rekonstrukciji države na pragu Evrope.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Države članice Evropske unije so danes uradno potrdile odločitev o podpisu obsežnega trgovinskega sporazuma z južnoameriškim gospodarskim blokom Mercosur, ki bo bistveno zmanjšal trgovinske ovire med regijama. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa sta odločitev že pozdravila in poudarila strateški pomen tega partnerstva za evropsko gospodarstvo. Uradni podpis sporazuma je predviden v prihodnjem tednu, kljub temu pa v nekaterih članicah ostajajo močni pomisleki. Odzivi znotraj povezave so deljeni, saj so Nemčija, Španija in Italija sporazum močno podprle, Poljska pa je že napovedala pravno izpodbijanje odločitve pred Sodiščem Evropske unije. Kritike prihajajo predvsem iz kmetijskega sektorja, kjer evropski kmetje opozarjajo na nelojalno konkurenco južnoameriških proizvajalcev. Pričakuje se, da bo sporazum povečal uvoz mesa in drugih kmetijskih pridelkov iz Južne Amerike na evropski trg, kar bi lahko vplivalo na znižanje cen, a hkrati ogrozilo lokalne pridelovalce. Evropska komisija zagotavlja, da sporazum vključuje varovalke za zaščito okoljskih standardov in varnosti hrane, vendar nasprotniki v kmetijskih krogih ostajajo skeptični. Kljub današnji uradni potrditvi se pričakuje, da bodo protesti kmetov v prihodnjih dneh še naprej hromili določene dele Evrope, medtem ko se bo politični boj preselil v dvorane evropskih institucij in na sodišče.

Po več kot 25 letih pogajanj je Evropska unija dala zeleno luč za podpis sporazuma o prosti trgovini z državami Mercosurja, vključno z Brazilijo. Podpis sporazuma je predviden za 17. januarja v Asuncionu. Paraguajski minister za zunanje zadeve je potrdil podpis sporazuma z Evropsko unijo v Asuncionu. Uradniki poudarjajo, da bo sporazum ustvaril največje območje proste trgovine na svetu.

Poljski minister za kmetijstvo je napovedal, da bo trgovinski sporazum med EU in Mercosurjem izpodbijal na Sodišču Evropske unije, za situacijo pa obtožuje prejšnjo vlado. Kljub potrditvi sporazuma se protesti kmetov proti njemu nadaljujejo, tokrat so traktorji blokirali tudi center Milana.

Grška komunistična partija (KKE) je ostro kritizirala sporazum EU-Mercosur in ga označila za "sovražno dejanje" proti grškim kmetom, živinorejcem, čebelarjem in ribičem. KKE je za sprejetje sporazuma okrivila grško vlado.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta António Costa sta se v petek v Damasku sestala s sirskim predsednikom Mohamedom al-Šaro. To je prvi obisk najvišjih predstavnikov Evropske unije v Siriji po padcu režima Bašarja al Asada decembra lani, kar označuje pomemben preobrat v diplomatskih odnosih med Brusljem in Damaskom. Srečanje v predsedniški palači je bilo namenjeno predvsem razpravi o poglobitvi političnega in gospodarskega sodelovanja v obdobju po zamenjavi oblasti. Evropska unija s tem obiskom izkazuje pripravljenost na sodelovanje z novo sirsko prehodno vlado, ki je prevzela vodenje države po desetletjih državljanske vojne. Delegacija je poudarila pomen stabilizacije regije in obnove države, pri čemer bo vloga Evropske unije ključna tako pri humanitarni pomoči kot pri morebitnih prihodnjih razvojnih projektih. Pogovori so se osredotočili na vzpostavitev novih diplomatskih kanalov, ki bi omogočili učinkovitejše reševanje vprašanj migracij in regionalne varnosti. Obisk v Damasku velja za pomemben strateški korak Unije v smeri uveljavljanja svojega vpliva na Bližnjem vzhodu. Čeprav so odnosi še vedno v začetni fazi, srečanje na najvišji ravni sporoča, da Evropa priznava novo politično realnost v Siriji. Obe strani sta izrazili upanje, da bo dialog vodil k dolgoročni stabilnosti in postopnemu vključevanju Sirije v mednarodno skupnost pod novim vodstvom.

Sirske oblasti so začele premeščati kurdske borce iz Alepa na severovzhod države. Sirska vojska je sporočila, da je ustavila ofenzivo v Alepu, kurdski borci pa to zanikajo. Spopadi med kurdskimi silami in sirsko vojsko v Alepu so povzročili novo razseljevanje prebivalstva.

Ruski košarkar Danijil Kasatkin, ki je bil poleti 2025 pridržan v Franciji, je bil zamenjan za francoskega državljana Laurenta Vinatierja, ki je bil v Rusiji obsojen zaradi vohunjenja in označen za tujega agenta. Ruska FSB je objavila video izmenjave.

Kljub nasprotovanju Francije in protestom kmetov je večina držav članic EU podprla prostotrgovinski sporazum z Mercosurjem. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen naj bi že v ponedeljek odpotovala v Paragvaj, kjer naj bi uradno podpisala sporazum.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v pismu voditeljem institucij Evropske unije uradno predlagala, da se v naslednjem večletnem finančnem okviru za obdobje 2028–2034 evropskim kmetom nameni 293,7 milijarde evrov. Predlog prihaja kot odziv na zahteve kmetijskega sektorja po večji finančni stabilnosti in podpori sredi spreminjajočih se gospodarskih razmer. Sredstva so predvidena v okviru novega dolgoročnega proračuna, o katerem bodo v prihodnjih mesecih odločale države članice in Evropski parlament. Sredstva v višini skoraj 294 milijard evrov so namenjena zagotavljanju prehranske varnosti in podpori podeželju po celotni povezavi. Von der Leyenova je predlog poslala ciprskemu predsedstvu Svetu EU in predsednici Evropskega parlamenta, s čimer se začenja formalni proces pogajanj o kmetijskem stebru proračuna. Ta finančna injekcija je ključna za naslovitev pritiskov, ki jih kmetje čutijo zaradi okoljskih standardov in naraščajočih stroškov pridelave, hkrati pa predstavlja poskus stabilizacije kmetijske politike po obdobju protestov v več državah članicah.

Evropska komisija je v prizadevanjih za pomiritev kmetijskega sektorja predlagala predčasen dostop do sredstev v naslednjem večletnem finančnem okviru. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v torkovem pismu razkrila načrt, po katerem bi kmetom prednostno sprostili približno 45 milijard evrov. Ta poteza je neposreden odgovor na močan odpor kmetov proti načrtovanemu prostotrgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškimi državami bloka Mercosur. Kmetijski sektor po celotni Evropi opozarja na nevarnost nelojalne konkurence, saj bi sporazum omogočil uvoz cenejših kmetijskih proizvodov iz Južne Amerike, ki ne izpolnjujejo strogih okoljskih in kakovostnih standardov Unije. Bruselj s ponujenim finančnim svežnjem poskuša omiliti strahove pred gospodarsko škodo in zagotoviti podporo za dokončanje dolgotrajnih pogajanj. Ponudba prihaja v času stopnjevanja protestov kmetov, ki v sporazumu vidijo neposredno grožnjo svojemu preživetju in stabilnosti evropskega kmetijstva.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je v intervjuju za estonsko radijsko postajo KuKu spregovorila o domnevnih konfliktih s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Kallasova je poudarila, da morebitna nestrinjanja niso osebne narave, temveč so posledica medinstitucionalnih razlik in pristojnosti znotraj struktur Evropske komisije. Po njenih besedah so njuni osebni odnosi dobri, medtem ko so institucionalna trenja običajen del delovanja kompleksnega aparata Evropske unije. Nekdanja estonska premierka, ki je položaj vodje evropske diplomacije prevzela nedavno, je s tem odgovorila na medijska ugibanja o napetostih v vrhu bruseljske administracije. Poudarila je, da so razmejitve med zunanjo službo EU in drugimi oddelki komisije včasih predmet usklajevanj, kar pa ne vpliva na njeno spoštovanje do predsednice komisije. S temi izjavami je poskušala pomiriti javnost in zagotoviti, da bo sodelovanje med najvišjimi funkcionarji unije ostalo konstruktivno kljub različnim strukturnim pogledom na izvajanje politik.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo ta teden obiskala Sirijo, kar bo njen prvi obisk v tej državi po padcu režima Bašarja al Asada. Po navedbah glavne tiskovne predstavnice Paule Pinho se bo von der Leynova v Siriji mudila v okviru širše bližnjevzhodne turneje, ki vključuje tudi postanka v Jordaniji in Libanonu. Namen diplomatske misije je predvsem podpora mednarodnim prizadevanjem za obnovo države in krepitev sodelovanja med Evropsko unijo ter novimi sirskimi oblastmi. Evropska unija s tem obiskom izkazuje namero po aktivni vlogi pri stabilizaciji regije po desetletjih državljanske vojne. Poleg humanitarnih vprašanj bodo pogovori osredotočeni na institucionalno prenovo in načrte za povojno rekonstrukcijo, ki pridobivajo na pomenu po nedavni zamenjavi oblasti v Damasku. Obisk velja za pomemben signal mednarodne skupnosti sirskemu ljudstvu in sosednjim državam, ki so močno obremenjene z begunska krizo.

Armand Mema, član finske nacionalno-konzervativne stranke Zavezništvo za svobodo, je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo Tass ostro kritiziral predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Mema trdi, da njena trenutna politika vodi povezavo v katastrofo in morebiten razpad, pri čemer je predsednico obtožil prizadevanj za preoblikovanje Evropske unije v tako imenovani četrti rajh. Po njegovih besedah so takšna prizadevanja v neposrednem nasprotju s prvotnimi mirovnimi načeli, na katerih je bila zveza ustanovljena. Finski politik meni, da delovanje trenutnega vodstva Evropske komisije ogroža suverenost držav članic in stabilnost celotne regije. Njegove izjave odražajo naraščajoče nezadovoljstvo znotraj nekaterih desnih političnih krogov v Evropi, ki nasprotujejo tesnejši integraciji in militarizaciji unije. Mema je poudaril, da Ursula von der Leyen s svojimi odločitvami predstavlja neposredno grožnjo prihodnosti evropskega projekta.

Ameriške posebne enote Delta Force so v nočni operaciji v Caracasu prijele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in ga prepeljale iz države. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh operacije in ob tem poudaril veljavnost Monroejeve doktrine, s čimer je utemeljil vojaško posredovanje v regiji. Po navedbah ameriške vlade je bil Madurov odvzem prostosti nujen korak k končanju njegovega dolgoletnega režima, ki ga Washington označuje za narko-terorističnega. Medtem ko so Združene države Amerike z vojaško akcijo ustvarile nova dejstva na terenu, so se iz Evropske unije odzvali bolj zadržano. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila potrebo po spoštovanju mednarodnega prava in Ustanovne listine Združenih narodov. Evropska stran se zavzema za mirno in demokratično tranzicijo v Venezueli, kar kaže na razhajanja v pristopih med Washingtonom in Brusljem glede reševanja krize v tej južnoameriški državi.

Kiril Dmitrijev, vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) in posebni predstavnik ruskega predsednika za naložbeno in gospodarsko sodelovanje s tujino, je prek družbenega omrežja X objavil ostro kritiko na račun vodstva Evropske unije in Združenega kraljestva. Dmitrijev je evropske politike označil za "prestrašene vazale", ki ne kažejo nobene neodvisne reakcije na dejanja Združenih držav Amerike. Po njegovih besedah so vrednote evropskih voditeljev namenjene prodaji, zato je po njegovem mnenju nesmiselno pričakovati kakršne koli vsebinske izjave z njihove strani. Ruski uradnik je v svojem zapisu neposredno nagovoril predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kajo Kallas, nemškega političnega voditelja Friedricha Merza ter britanskega premierja Keira Starmerja. Dmitrijev trdi, da je trenutna evropska elita opustila suvereno politiko in se popolnoma podredila ameriškim interesom, kar po njegovem mnenju spodkopava integriteto evropskih institucij in njihovo vlogo v mednarodni skupnosti.

Ameriške oborožene sile so po ukazu predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala bombardiranje strateških točk v prestolnici Caracas in zajetje predsednika Nicolása Madura. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških prizadevanj za zamenjavo oblasti v tej južnoameriški državi. Do napada je prišlo ponoči, pri čemer so bile tarče predvsem ključne infrastrukture in varnostni objekti režima. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive, zlasti v Evropi. Nemška socialdemokratska stranka (SPD) je operacijo in zajetje Madura ostro obsodila, s čimer se je distancirala od stališč svojih koalicijskih partnerjev. Hkrati je italijanski poslanec v Evropskem parlamentu, general Roberto Vannacci, javno pozval predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen k ukrepanju. Vannacci se sprašuje, ali bo Evropska unija zaradi tega agresivnega dejanja zamrznila ameriško premoženje, podobno kot je to storila v primerih drugih mednarodnih konfliktov. Situacija ostaja izjemno napeta, saj je usoda Madura po zajetju s strani ameriških sil negotova.

Ameriška vojska je v nočni operaciji v Venezueli pridržala predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo, kar je sprožilo ostre odzive mednarodne skupnosti. Donald Trump je operacijo utemeljil s sklicevanjem na Monroejevo doktrino, medtem ko kritiki opozarjajo, da gre za grobo kršitev mednarodnega prava in erozijo svetovnih norm. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila nasprotovanje ameriškemu ravnanju, senator Marco Rubio pa je poudaril, da Maduro nikoli ni bil legitimen voditelj države. Dogodek se je zgodil po obdobju stopnjevanja napetosti, ko so Združene države Amerike obtoževale venezuelski režim vpletenosti v trgovino z drogami. Rusija in Kitajska sta dejanje obsodili, saj naj bi bile o načrtovanem napadu predhodno obveščene, a nista mogli preprečiti vojaškega posredovanja. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, saj gre za vprašanje nadzora nad energetskimi viri in geopolitične prevlade v Latinski Ameriki. Združeni narodi so pozvali k mirnemu prehodu oblasti, ki bi temeljil na spoštovanju Ustanovne listine ZN, vendar dejanja na terenu kažejo na enostransko ameriško politiko pritiska. Operacija postavlja nevaren precedens za prihodnje mednarodne odnose in suverenost držav, ki niso v skladu z interesi velesil.

Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je izrazil globoko zaskrbljenost nad razmerami v Venezueli in pozval k takojšnji deeskalaciji napetosti. V svoji izjavi je poudaril, da Evropska unija odločno podpira mirno, demokratično in vključujočo rešitev krize, ki mora v celoti spoštovati mednarodno pravo ter načela, zapisana v Listini Združenih narodov. Costa je poudaril, da Bruselj pozorno spremlja dogajanje in si prizadeva za stabilizacijo razmer v tej latinskoameriški državi. Pozivom k mirnemu reševanju sporov sta se pridružili tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas. Skupno sporočilo evropskih voditeljev odraža enotno stališče do venezuelske krize, pri čemer poudarjajo nujnost spoštovanja demokratičnih standardov in zaščito človekovih pravic. EU ostaja zavezana diplomaciji kot primarnemu sredstvu za dosego politične stabilnosti v regiji.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila podporo Evropske unije narodu Venezuele in poudarila, da EU podpira mirno in demokratično tranzicijo v državi. Rešitev mora biti skladna z mednarodnim pravom.