Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjem intervjuju ponovno izrazil interes za ameriški prevzem nadzora nad Grenlandijo, kar je sprožilo oster odziv danske politike. Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je Trumpove izjave označila za nesmiselne in ga pozvala, naj preneha z grožnjami o prevzemu otoka, ki je avtonomno ozemlje pod dansko krono. Odnosi med zaveznicama so se zaradi vztrajanja Washingtona pri tej temi ponovno ohladili, čeprav Danska poudarja, da Grenlandija ni naprodaj. Hkrati se v Združenih državah Amerike stopnjujejo ugibanja o prihodnjem odnosu med Trumpom in vrhovnim sodiščem. Čeprav je sodišče do zdaj odlagalo neposredne konflikte s predsednikom, analitiki opozarjajo, da bi se to v novem letu lahko spremenilo. Trumpova administracija se namreč sooča s številnimi pravnimi izzivi, ki bi lahko zahtevali dokončno presojo najvišje sodne instance v državi, kar bi lahko načelo dosedanje razmeroma stabilno zavezništvo med Belo hišo in konservativno večino na sodišču.

Republikanska stranka in administracija pod vodstvom Donalda Trumpa sta pred prihajajočimi vmesnimi volitvami v Združenih državah Amerike sprožili niz strateških potez, ki so naletele na ostre kritike demokratov in delne zadržke znotraj konservativnih pravnih krogov. Poštna služba ZDA je spremenila pravila o žigosanju poštnih glasovnic, ki se bodo po novem žigosale ob obdelavi in ne ob prejemu, kar bi po ocenah strokovnjakov lahko povzročilo neveljavnost več milijonov glasovnic. Hkrati republikanski državni sekretarji pospešeno izvajajo brisanje volivcev iz registrov, medtem ko Donald Trump v okviru zakona o zveznih odškodninskih zahtevkih (FTCA) zahteva 230 milijonov dolarjev odškodnine zaradi preiskav o ruskem vmešavanju in preiskave v Mar-a-Lagu. V zvezni državi Indiana je senat zavrnil poskus vmesnega preoblikovanja volilnih okrajev (gerrymandering), kar predstavlja udarec Trumpovim prizadevanjem za politično prevlado. Hkrati se je Vrhovno sodišče ZDA spopadalo z vprašanjem razširitve predsedniških pooblastil nad neodvisnimi agencijami, pri čemer so se celo med konservativnimi sodniki pojavile razpoke glede teorije o 'enotni izvršni oblasti'. Politična dinamika pred letom 2026 ostaja zaznamovana z gospodarskimi pritiski, saj Trump poskuša volivce prepričati o uspešnosti svoje ekonomske politike, medtem ko se sooča z obtožbami o zlorabi proračunskih sredstev za politične zaveznike.

Republikanska stranka se ob začetku leta 2026 spopada z resnimi notranjimi izzivi, ki bi lahko močno vplivali na njihov uspeh na prihajajočih vmesnih volitvah. Po poročanju časnika The New York Times je super PAC predsednika Donalda Trumpa, MAGA Inc., v drugi polovici leta 2025 zbral več kot 100 milijonov dolarjev, vendar se znotraj stranke pojavljajo skrbi, da agresivno zbiranje sredstev za Trumpove osebne operacije izčrpava vire za druge republikanske kandidate. Med donatorji so izpostavljeni vplivneži iz področja umetne inteligence in kriptovalut, kar sproža očitke o političnem kupovanju uslug. Hkrati so se v zvezni državi Indiana pojavili spori glede vmesnega preoblikovanja volilnih okrajev, ki so ga republikanski senatorji zavrnili in s tem podprli stabilnost demokratičnih norm. Na pravnem področju se Trumpova administracija sooča z vprašanji pred Vrhovnim sodiščem ZDA glede predsedniških pooblastil nad neodvisnimi agencijami, medtem ko Trump sam zahteva 230 milijonov dolarjev odškodnine od zvezne države zaradi preiskav o ruskem vmešavanju in hrambi tajnih dokumentov. Spremembe v poštnem sistemu glede žigosanja glasovnic po pošti pa že sprožajo opozorila o morebitnem neupoštevanju milijonov glasov na prihajajočih volitvah.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike se v letu 2026 pripravlja na izdajo več pomembnih razsodb, ki bi lahko predstavljale resen pravni poraz za administracijo predsednika Donalda Trumpa. Čeprav je sodišče s konservativno večino šestih proti trem doslej večinoma podpiralo predsednikove odločitve ali se izogibalo neposrednim konfliktom s sklicevanjem na tehnične podrobnosti, strokovnjaki napovedujejo preobrat. Med ključnimi vprašanji, o katerih bodo sodniki odločali spomladi, so zakonitost enostranskih carin, vprašanje državljanstva po rojstvu in poskus razrešitve guvernerjev zveznih rezerv. Pravni analitiki poudarjajo, da sodišče pogosto počaka, da predsednik izgubi del svoje povolilne moči in priljubljenosti, preden sprejme odločitve, ki omejujejo njegovo oblast. Istočasno se znotraj ameriškega kongresa krepijo kritike na račun Trumpove zunanje politike. Demokratski poslanec Jim Himes je opozoril na po njegovem mnenju nevarno kapitulacijo republikanske stranke pred predsednikovimi "imperialnimi pustolovščinami", konkretno v povezavi z nedavnimi dogodki v Venezueli. Po mnenju kritikov Trumpovi zavezniki v zakonodajni veji oblasti opuščajo svojo nadzorno funkcijo in se brezpogojno podrejajo predsednikovi presoji, kar naj bi spodkopavalo načelo delitve oblasti v državi. Ta notranjepolitična napetost sovpada z obdobjem, ko se Trump spopada tudi z vprašanji o svojem zdravstvenem stanju in kognitivnih sposobnostih.

Prvo leto mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa so zaznamovali mešani gospodarski kazalniki, ki vključujejo robustno 4,3-odstotno gospodarsko rast v tretjem četrtletju leta 2025, hkrati pa tudi naraščajočo zaskrbljenost prebivalstva. Trumpova administracija je agresivno uveljavljala svojo filozofijo "Amerika na prvem mestu", kar se je odrazilo predvsem v drastičnem povišanju povprečnih carinskih stopenj z 2,4 na 16,8 odstotka. Čeprav so carine zvezni blagajni prinesle dodatnih 200 milijard dolarjev prihodkov, so hkrati destabilizirale mednarodne trgovinske odnose in povzročile pesimizem med ameriškimi potrošniki glede njihove finančne prihodnosti. Na področju farmacije se je trg odzval na pritiske konkurence, ko je podjetje Eli Lilly znižalo ceno zdravila za hujšanje Zepbound, čemur je kmalu sledil tekmec Novo Nordisk. Ta premik je ovrgel dolgoletne trditve industrije, da so visoke cene nujne za raziskave in razvoj. Kljub umirjanju inflacije v primerjavi z letom 2022 pa se ameriška gospodinjstva na začetku leta 2026 še vedno spopadajo z občutkom nestabilnosti. Ameriška centralna banka (Fed) je leto 2025 zaključila s tretjim zaporednim znižanjem obrestnih mer, medtem ko se brezposelnost postopno zvišuje, kar vzbuja vprašanja o morebitni bližajoči se recesiji. Dodatno negotovost vnaša pričakovana odločitev vrhovnega sodišča glede zakonitosti uvedenih carin.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstopil v leto 2026 sredi stopnjevanih napetosti znotraj lastne stranke in napovedi pravnih porazov na vrhovnem sodišču. Nekdanji strateg Bele hiše Steve Bannon je ostro kritiziral predsednikove grožnje Iranu in jih označil za kopiranje politike Hillary Clinton in Samanthe Power. Bannon trdi, da Trumpova retorika o pripravljenosti na vojaško posredovanje v podporo iranskim protestnikom sledi metodam, ki jih je Trump v preteklosti sam zavračal. Istočasno se znotraj republikanske stranke krepi upor proti predsednikovi absolutni dominanci. Odhajajoči kongresnik Don Bacon je javno pozval svoje kolege, naj prenehajo delovati kot Trumpovi podrejenec in začnejo izvajati ustavni nadzor nad izvršno vejšo oblasti. Bacon meni, da bi močnejši kongresni nadzor izboljšal politike na področju carin in pomoči Ukrajini. Dodatne težave za administracijo napovedujejo pravni analitiki, ki pričakujejo, da bo vrhovno sodišče ZDA, kljub konservativni večini, v letu 2026 zadalo Trumpu vrsto pravnih porazov, predvsem glede vprašanj državljanstva po rojstvu, enostranskih carin in poskusov razrešitve odbora guvernerjev Federalnih rezerv.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je vstopil v leto 2026 s serijo ukrepov, ki po mnenju pravnih analitikov sistematično razgrajujejo etične reforme in zakone, sprejete po škandalu Watergate. Trumpova administracija naj bi s temi potezami krepila predsedniška pooblastila na račun neodvisnih zveznih agencij, kar sproža zaskrbljenost tudi med konservativnimi sodniki vrhovnega sodišča. Hkrati se predsednik sooča z ostrimi kritikami znotraj lastnega tabora; nekdanji svetovalec Steve Bannon mu očita prevzemanje zunanjepolitičnih metod Hillary Clinton, medtem ko republikanci opozarjajo na odliv sredstev za vmesne volitve v njegove osebne sklade. Poleg političnih trenj so v ospredju tudi gospodarske težave in vprašanja o Trumpovi zavezi socialni varnosti. Analitiki napovedujejo, da bi se Trump lahko kmalu distanciral od svoje agresivne politike vlaganja v umetno inteligenco zaradi morebitnega poka naložbenega mehurčka in javnega nasprotovanja. Na področju notranje politike je administracija sprožila polemike z zamrznitvijo plačil za otroško varstvo zveznim državam, kar utemeljujejo z bojem proti domnevnim goljufijam. V mednarodnem prostoru pa se nadaljujejo verbalni spopadi, predvsem z londonskim županom Sadiqom Khanom, ki ga Trumpovi podporniki obtožujejo neuspešnega vodenja britanske prestolnice.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstopil v leto 2026 sredi stopnjevanih polemik glede svojega kognitivnega zdravja in sistematičnega razgrajevanja etičnih zakonov, ki so bili sprejeti po aferi Watergate. Trump je v nedavnih objavah zatrdil, da je v brezhibnem zdravstvenem stanju, vendar so se v javnosti pojavili vidni znaki pešanja, vključno z modricami na rokah in protislovnimi izjavami o naravi njegovih zdravniških pregledov. Medtem ko administracija trdi, da je predsednik opravil kognitivne teste z odliko, analitiki opozarjajo na naraščajočo zmedo v Beli hiši glede pojasnjevanja njegovih zdravstvenih stanj. Hkrati se Trumpova administracija sooča s kritikami zaradi načrtov za gradnjo nove dvorane v Beli hiši in osebnega nakupovanja luksuznega marmorja v času, ko se ameriški državljani spopadajo z visoko inflacijo in stroški bivanja. Na pravnem področju konservativna večina na vrhovnem sodišču kaže prve znake notranjih razhajanj pri obravnavi primerov, ki bi predsedniku podelili skoraj neomejen nadzor nad neodvisnimi zveznimi agencijami. Poleg tega raziskovalci napovedujejo, da bi se lahko Trumpova agresivna politika na področju umetne inteligence do konca leta 2026 izkazala za neuspešno zaradi poka naložbenega mehurčka in pomanjkanja ustrezne regulacije, kar bi lahko povzročilo svetovne pretrese.

Ameriški predsednik Donald Trump je leto 2026 začel sredi intenzivnih ugibanj o svojem kognitivnem zdravju in naraščajočih napetosti znotraj Republikanske stranke. Po objavi poglobljenega poročila v časniku Wall Street Journal, ki navaja znake staranja, utrujenosti in dremeža na uradnih dogodkih, je Trump na omrežju Truth Social ostro zavrnil navedbe o upadu sposobnosti. Zatrjuje, da je že tretjič zapored brezhibno opravil kognitivni test, čeprav kritiki opozarjajo na protislovja v njegovih izjavah glede narave opravljenih zdravniških pregledov, vključno z nejasnostmi o MRI in CT slikanjih. Na političnem področju se administracija spopada z očitki o razgradnji demokratičnih varoval in etičnih reform, uvedenih po aferi Watergate. Trumpove poteze za večji nadzor nad neodvisnimi agencijami, kot je Zvezna trgovinska komisija (FTC), so sprožile pravne spore, ki so dosegli vrhovno sodišče. Hkrati se predsednik sooča z notranjo opozicijo; nekdanji strateg Steve Bannon ga je obtožil povzemanja zunanjepolitične strategije Hillary Clinton glede Irana, medtem ko nekateri republikanci izražajo zaskrbljenost, da Trumpovo agresivno zbiranje sredstev ogroža financiranje stranke pred ključnimi vmesnimi volitvami leta 2026. Dodatne napetosti povzročajo napovedi o gospodarskih težavah, povezanih z investicijami v umetno inteligenco, in javni spori z znanimi osebnostmi, kot je George Clooney.

Ameriška politična prizorišča se ob začetku leta 2026 pripravljajo na vmesne volitve, pri čemer predsednik Donald Trump aktivno posega v volilno krajino. Republikanska stranka se spopada z zgodovinsko majhno večino v predstavniškem domu, kar povečuje tveganje za izgubo nadzora, zato je administracija sprožila obsežne kampanje za preoblikovanje kongresnih zemljevidov v korist konservativnih sedežev. Kritiki in predstavniki Demokratske stranke opozarjajo na domnevno manipulacijo volilnega procesa, saj je Trump svoji administraciji naročil ciljanje na demokratske politike, aktiviste in donatorje. Poleg volilnih strategij se predsednik Trump osredotoča na simbolne projekte v prestolnici. V intervjuju za Politico je razkril, da se bo v prihodnjih dveh mesecih v Washingtonu začela gradnja novega slavoloka zmage, ki naj bi bil končan leta 2026. Hkrati se napetosti stopnjujejo na pravnem področju, saj Vrhovno sodišče ZDA še vedno odlaga neposredne odločitve o ključnih sporih, povezanih s predsednikovimi pooblastili. Medtem ko Trump poudarja svoje ambicije, so demokrati zaskrbljeni zaradi napotitve vojaških sil v mesta pod njihovim vodstvom, kar ocenjujejo kot nezaslišan poseg v lokalno avtonomijo.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je v decembrskih ustnih zagovorih nakazalo pripravljenost na uveljavitev teorije o enotni izvršni oblasti, kar bi predsedniku Donaldu Trumpu omogočilo večji nadzor nad neodvisnimi zveznimi agencijami. Primer Trump proti Slaughter bi lahko odpravil zakonske zaščite, ki predsedniku preprečujejo poljubno odpuščanje članov neodvisnih komisij in odborov. To bi pomenilo korenit zasuk v ustavnem ravnovesju, ki je bilo vzpostavljeno po aferi Watergate za preprečevanje političnega vmešavanja v izvršne organe. Istočasno se Trumpova administracija spopada z naraščajočimi vprašanji o predsednikovem kognitivnem zdravju in fizični pripravljenosti. Po poročilu časnika Wall Street Journal o njegovih znakih staranja in domnevnem dremanju na sestankih je Trump na omrežju Truth Social zatrdil, da je v "popolnem zdravju" in da je že tretjič zapored brez napake opravil kognitivni test. Analitiki in kritiki opozarjajo na protislovja v uradnih pojasnilih glede njegovih zdravniških pregledov, vključno z zmedo o tem, ali je opravil slikanje z magnetno resonanco (MRI) ali računalniško tomografijo (CT), ter na opazne modrice na njegovih rokah. Politične napetosti se stopnjujejo tudi znotraj republikanskih vrst, kjer Steve Bannon predsedniku očita prevzemanje zunanjepolitičnih strategij Hillary Clinton glede Irana. Medtem ko se Trump zapleta v javne spore z osebnostmi, kot je George Clooney, se republikanci pripravljajo na vmesne volitve leta 2026, kjer bi lahko ekonomske težave in upadanje podpore ogrozili njihovo prevlado v kongresu. Analitiki ocenjujejo, da bo leto 2026 ključno za zapuščino Trumpovega drugega mandata, saj se sooča z obtožbami o rušenju demokratičnih norm in korupciji pri financiranju kampanj.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da se bo gradnja monumentalnega slavoloka v Washingtonu začela v začetku leta 2026. Projekt, ki ga kritiki primerjajo z zgodovinskimi avtoritarnimi simboli, predsednik označuje za objekt, ki ga bodo ljudje oboževali. Hkrati je Trump na silvestrovo podpisal izvršni ukaz, s katerim je za eno leto odložil uvedbo 50-odstotnih carin na oblazinjeno pohištvo in kuhinjske omarice, kar je odločitev, namenjena zmanjšanju pritiska naraščajočih življenjskih stroškov na ameriška gospodinjstva. Medtem ko se država pripravlja na vstop v leto 2026, so demokrati izrazili globoko zaskrbljenost zaradi morebitnega vmešavanja administracije v prihajajoče vmesne volitve. Republikanci se v kongresu soočajo s tesno večino, Trump pa si prizadeva za preoblikovanje volilnih okrajev in domnevno uporabo državnih organov proti političnim nasprotnikom. Napetosti povečujejo tudi napovedi o morebitnih novih sporih z vrhovnim sodiščem, ki bi lahko v prihodnjem letu omejilo nekatere predsednikove pristojnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je v luči priprav na vmesne volitve leta 2026 sprejel več strateških odločitev, vključno z enoletnim odlogom uvedbe 50-odstotnih carin na oblazinjeno pohištvo in kuhinjske omarice. Ukrep je bil sprejet zaradi naraščajočih skrbi glede življenjskih stroškov v Združenih državah Amerike. Hkrati je predsednik v intervjuju potrdil, da se bo v naslednjih dveh mesecih v Washingtonu začela gradnja monumentalnega slavoloka, projekta, ki ga sam označuje za izjemno priljubljenega, čeprav je v preteklosti že sprožil številne polemike. Demokratska stranka medtem izraža resno zaskrbljenost zaradi domnevnega vmešavanja administracije v volilni proces. Republikanci imajo v predstavniškem domu le tesno večino, zgodovinski trendi pa nakazujejo, da bi jo leta 2026 lahko izgubili. Trumpovi kritiki opozarjajo na njegove poskuse preoblikovanja volilnih okrajev in domnevno ciljanje na demokratske politike ter donatorje. Posebno pozornost vzbuja tudi napet odnos z vrhovnim sodiščem, ki bi v prihodnjem letu lahko omejilo nekatere predsednikove pristojnosti, ter Trumpova uporaba vojaških sil v mestih pod vodstvom demokratov.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je za eno leto preložil uvedbo 50-odstotnih carin na oblazinjeno pohištvo in kuhinjske omarice, kar je utemeljil z naraščajočimi življenjskimi stroški v državi. Ukrep je bil sprejet v času priprav na volilno leto 2026, ko se republikanci spopadajo s tveganjem izgube tesne večine v predstavniškem domu. Hkrati je predsednik v intervjuju za Politico napovedal, da se bo v prihodnjih dveh mesecih v Washingtonu začela gradnja monumentalnega slavoloka, ki ga sam imenuje "Triumphal Arch". Demokrati medtem izražajo resno zaskrbljenost zaradi domnevnega vmešavanja administracije v prihajajoče vmesne volitve. Kritiki predsedniku očitajo politično motivirano preoblikovanje volilnih okrajev in usmerjanje zveznih organov proti demokratskim aktivistom ter donatorjem. Napetosti stopnjuje tudi Trumpova uporaba vojaških sil v mestih pod vodstvom demokratov, kar opozicija označuje za neprimeren poseg v lokalno avtonomijo. Poleg političnih trenj se napovedujejo tudi novi pravni izzivi pred vrhovnim sodiščem, ki bi v prihodnjem letu lahko odločalo o mejah predsedniških pooblastil.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da se bo gradnja monumentalnega slavoloka v Washingtonu, poimenovanega 'Triumphal Arch', začela v začetku leta 2026. Predsednik je v intervjuju poudaril, da projekt uživa široko podporo javnosti, čeprav kritiki projekt že dlje časa primerjajo s spornimi zgodovinskimi monumenti. Hkrati je Trump podpisal izvršni ukaz, s katerim je za eno leto odložil uvedbo 50-odstotnih carin na oblazinjeno pohištvo in kuhinjske omarice, kar je utemeljil s skrbjo zaradi naraščajočih življenjskih stroškov v Združenih državah Amerike. Medtem ko se država pripravlja na vstop v leto 2026, znotraj Demokratske stranke narašča zaskrbljenost glede morebitnega vmešavanja administracije v prihajajoče vmesne volitve za kongres. Republikanci trenutno obvladujejo predstavniški dom le s tesno večino, Trump pa si s preoblikovanjem volilnih okrajev in domnevnim pritiski na politične nasprotnike prizadeva preprečiti zgodovinski trend, po katerem vladajoča stranka v sredini mandata običajno izgubi sedeže. Napetosti stopnjujejo tudi poročila o napotitvi vojaških sil v mesta z demokratskim vodstvom, kar opozicija označuje za nedopusten poseg v lokalno avtonomijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je za eno leto odložil uvedbo 50-odstotnih carin na oblazinjeno pohištvo in kuhinjske omarice. Odločitev, ki jo je sprejel na silvestrovo, je utemeljil z naraščajočimi življenjskimi stroški Američanov. Hkrati je v intervjuju za Politico potrdil, da se bo v začetku leta 2026 v Washingtonu začela gradnja monumentalnega slavoloka, t. i. loka de Trump, ki ga je napovedoval že v preteklem letu. Kljub tem potezam se republikanska stranka spopada z negotovostjo pred vmesnimi volitvami leta 2026. Demokrati opozarjajo na predsednikove poskuse vplivanja na volilno krajino prek preoblikovanja kongresnih okrožij in uporabe vojske v mestih, ki jih vodijo demokratski župani. Napetosti se stopnjujejo tudi v odnosu do vrhovnega sodišča, saj analitiki predvidevajo, da bi se sodniki v novem letu lahko pogosteje zoperstavili predsednikovim odločitvam, kar bi lahko omejilo njegovo izvršilno moč.

Donald Trump je dejal, da so Združene države pripravljene posredovati, če bo Iran ubil protestnike, in s tem okrepil napetosti med državama. Iranski uradniki so posvarili, da bi posredovanje destabiliziralo regijo.

Donald Trump se sooča z negotovostjo glede prihodnosti svoje politične agende zaradi prihajajočih vmesnih volitev leta 2026. Analitiki opozarjajo, da bo uspeh njegove agende odvisen od prevladujočih političnih in gospodarskih trendov. Medtem je Trumpova administracija tarča kritik zaradi preoblikovanja zveznih agencij in načrtovanih sprememb, ki naj bi vplivale na delovanje državne uprave, vključno s stavbo Wilbur J. Cohen Federal Building, znano po svojih muralih iz obdobja New Deal.

Donald Trump se je znašel pod plazom kritik zaradi objave Leeja Cohena, ki mu je podelil "jedrske kode" za uničenje rekorda Sadiqa Khana. Sočasno se pojavljajo pomisleki glede prihodnosti zgradbe Wilbur J. Cohen Federal Building in njenih umetnin iz obdobja New Deal-a. Prodaja Trumpovih knjig naj bi bila v upadu, medtem ko se njegova politična agenda sooča z negotovostjo glede vmesnih volitev leta 2026.

Donald Trump in visoki iranski uradniki so si izmenjali grožnje, medtem ko so protesti zajeli Iran. Trump je dejal, da so ZDA "pripravljene in opremljene" za posredovanje, če bo Iran ubil protestnike. Iranski uradnik je odgovoril na Trumpove grožnje in opozoril ZDA. Iranska tiskovna agencija Fars je poročala o spopadih med protestniki in policijo.

Donald Trump je bil kritičen zaradi svojega govora v Severni Karolini, kjer je poudarjal zniževanje stroškov in izboljšanje gospodarstva s svojimi taktikami pogajanja. Hkrati se sooča z vmesnimi volitvami leta 2026, na katere bodo vplivale politične in gospodarske razmere, ki bi lahko vplivale na naslednji dve leti ali celo dlje. Poleg tega se pojavljajo kritike glede poskusov uničenja Zvezne stavbe Wilburja J. Cohena.

Lara Trump je kritizirala inavguracijo župana New Yorka Zohrana Mamdanija. Prav tako se pojavljajo razpoke med konservativnimi sodniki Vrhovnega sodišča glede Trumpove moči nad neodvisnimi zveznimi agencijami. Medtem pa se Trumpova prizadevanja za zmanjšanje stroškov in izboljšanje gospodarstva srečujejo s političnimi ovirami v kongresu. V Združenem kraljestvu pa je Trump prejel priložnost za kritiko Sadiqa Khana v zvezi z razmerami v Londonu.

Leta 2026 so se pojavila vprašanja o kognitivnih sposobnostih predsednika Trumpa, ki je javno zatrdil, da je večkrat uspešno opravil kognitivne teste. Analitiki so komentirali njegove prehranjevalne navade in zdravje. Razpravljalo se je tudi o prihodnosti konservativne politike po Trumpu, pri čemer so nekateri predlagali 'močne bogove' kot možno rešitev. Poleg tega so se pojavile skrbi, da bi Trumpova investicija v umetno inteligenco lahko imela negativne posledice, nekateri pa so celo napovedovali, da ne bo dokončal svojega mandata.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da za zdaj opušča načrte za napotitev enot Nacionalne garde v Chicago, Los Angeles in Portland. Gre za pomemben politični preobrat, saj je predsednik predhodno močno pritiskal na mesta pod vodstvom demokratov, ki jih je označil za nevarna območja oziroma "vojne cone". Odločitev o umiku sil prihaja po dolgotrajnih pravnih in političnih sporih med zvezno oblastjo ter lokalnimi voditelji, ki so Trumpovo uporabo vojaških sil za policijske naloge označili za sporno in politično motivirano. Napovedana prekinitev napotitve sledi razsodbi vrhovnega sodišča, ki je omejilo predsednikove pristojnosti pri uporabi vojske na domačih tleh. Trumpova administracija je pred tem v Portland in Chicago že napotila pripadnike zveznih sil, kar je sprožilo številne proteste in tožbe s strani civilne družbe ter lokalnih oblasti. Čeprav predsednik poudarja, da je odločitev o umiku morda le začasna, ta korak pomeni zmanjšanje napetosti med Belo hišo in nekaterimi največjimi ameriškimi mesti.

Druga administracija predsednika Donalda Trumpa se na začetku leta 2026 sooča s številnimi izzivi, ki segajo od pravnih sporov do gospodarskih težav in upada javnomnenjske podpore. V Washingtonu je odmevala odločitev notranjega ministrstva o prekinitvi pogodbe z neprofitno organizacijo National Links Trust, ki upravlja z zveznimi igrišči za golf, kar kritiki označujejo za neposreden poskus širitve predsednikovega vpliva na javno infrastrukturo. Hkrati se Bela hiša bori z rastočimi stroški bivanja, saj so se položnice za energijo v nekaterih delih države povišale za 25 odstotkov, kar ogroža republikanske obete pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Na pravnem področju so strokovnjaki in analitiki opozorili na vse večji vpliv t.i. teorije o enoviti izvršilni oblasti (Unitary Executive Theory), ki jo zagovarjajo konservativni sodniki vrhovnega sodišča. Ta doktrina naj bi predsedniku omogočila neomejen nadzor nad zveznimi agencijami, kar bi spodkopalo ustavni sistem zavor in ravnovesij. Kritiki administracijo obtožujejo tudi t.i. "čiščenja podobe" (sanewashing) radikalnih politik, medtem ko Nobelov nagrajenec Paul Krugman opozarja na Trumpovo vmešavanje v lokalne gospodarske politike New Yorka. Medtem ko se znotraj republikanske stranke pojavljajo trenja glede zmanjševanja sredstev za nacionalno varnost in mednarodno obveščanje, kot je primer Voice of America, se MAGA gibanje sooča z odstopi ključnih zaveznikov, kar nakazuje na morebitno politično preureditev pred letom 2028.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek ponovno izpostavil pomen svoje carinske politike v času, ko vrhovno sodišče Združenih držav Amerike presoja o njeni zakonitosti. Trump je poudaril, da bi bila izguba pristojnosti za uvajanje uvoznih dajatev na trgovinske partnerje uničujoč udarec za nacionalno varnost in blaginjo države. Po njegovih besedah so carine prinesle izjemne koristi, ki so po njegovem mnenju brez primere v zgodovini ZDA. Izjave prihajajo v obdobju povečanih napetosti na svetovnih trgih, ki so se začele stopnjevati avgusta 2025, ko je ameriška administracija uvedla nove carinske stopnje za več držav. Trump trdi, da so carine nujno orodje za obravnavanje držav, ki z Združenimi državami Amerike ravnajo nepravično. Kljub kritikam s strani Kitajske in negotovosti na azijskih borzah predsednik vztraja pri svoji protekcionistični drži, ki jo neposredno povezuje z obrambnimi zmogljivostmi države.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je v začetku leta 2026 sprožila vrsto kontroverznih ukrepov, ki krepijo obtožbe o avtoritarnem vodenju in uporabi zvezne moči za osebne obračune. Ministrstvo za notranje zadeve je odpovedalo najemno pogodbo neprofitni organizaciji National Links Trust, ki upravlja javna igrišča za golf v Washingtonu, D.C., kar odpira pot Trumpovemu neposrednemu vplivu na ta zemljišča. Hkrati je Trump vložil veto na zakon o plemenskih zemljiščih na Floridi, s čimer naj bi kaznoval pleme Miccosukee zaradi nasprotovanja njegovemu načrtu za gradnjo centra za pridržanje migrantov v močvirju Everglades. Pravni strokovnjaki opozarjajo na nevarno širjenje t.i. teorije unitarne izvršilne oblasti, s katero si predsednik prilašča popoln nadzor nad neodvisnimi agencijami in uslužbenci. To se odraža v številnih odpuščanjih javnih uslužbencev in pravnih bitkah na vrhovnem sodišču, kot je primer Trump proti Slaughter, ki bi lahko trajno spremenil ustavno ravnovesje moči. Medtem ko Trumpove gospodarske politike in naraščajoči stroški energije povzročajo upad javnomnenjske podpore, se znotraj republikanske stranke krepijo skrbi pred porazi na prihajajočih vmesnih volitvah leta 2026. Analitiki opažajo, da se prvotno navdušenje baze MAGA nad 'trolanjem' institucij izčrpava ob soočanju z realnimi ekonomskimi težavami.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je po dolgotrajnih pravnih sporih napovedala umik enot Nacionalne garde iz Chicaga, Los Angelesa in Portlanda. Odločitev sledi razsodbi vrhovnega sodišča v zadevi Trump proti Illinoisu, ki je omejila predsednikovo pravico do uporabe vojaških sil za izvajanje policijskih nalog v ameriških mestih. Hkrati je pravosodno ministrstvo vložilo dokumente za ustavitev tožbe proti kalifornijskemu guvernerju Gavinu Newsomu, s katero je Bela hiša skušala prevzeti neposreden nadzor nad tamkajšnjo Nacionalno gardo. Predsednik Trump je umik potrdil v sporočilu na družbenem omrežju Truth Social, kjer je kljub umiku trdil, da so zvezne sile v mestih pod vodstvom demokratov znatno zmanjšale stopnjo kriminala. Guvernerje in župane omenjenih mest je označil za nesposobne, obenem pa napovedal možnost vrnitve vojaških sil v prihodnosti, če se bo varnostna situacija poslabšala. Podatki sicer kažejo, da enote v nekaterih od teh mest sploh niso izvajale policijskih dejavnosti, kot je to zatrjevala administracija.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da za zdaj opušča načrte za napotitev pripadnikov nacionalne garde v Chicago, Los Angeles in Portland. Odločitev je bila sprejeta po tem, ko so pravne ovire in sodne odločbe, vključno s posredovanjem vrhovnega sodišča, onemogočile prvotno uresničitev teh zveznih ukrepov. Trump je poudaril, da so bili zvezni ukrepi nujni za ohranitev reda v mestih, ki jih vodijo demokratski župani, vendar se je pod pritiskom zakonodajnih blokad odločil za umik enot. Kljub napovedanemu umiku je predsednik prek socialnih omrežij opozoril, da gre zgolj za začasen ukrep. Napovedal je možnost vrnitve zveznih sil v bistveno močnejši obliki, če se bo stopnja kriminala v omenjenih mestih ponovno zvišala. Njegove izjave nakazujejo na nadaljnje napetosti med zvezno oblastjo in lokalnimi upravami glede vprašanj javne varnosti in pristojnosti nadzorovanja mestnih ulic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi njegovega domnevnega pomirjevanja ruskega predsednika Vladimirja Putina. Posebni tožilec Jack Smith je bil obtožen spodkopavanja pričevanja ključne priče odbora J6. Igralec George Clooney je odgovoril na ostre napade Donalda Trumpa na njegovo delo in odločitev, da zapusti ZDA.

V drugem mandatu ameriškega predsednika Donalda Trumpa se je v javnosti uveljavil termin "sanewashing", ki označuje prakso osrednjih medijev in pravosodnih institucij pri normalizaciji predsednikovih radikalnih odločitev. Profesorica prava Erin M. Carr v svoji analizi opozarja, da Vrhovno sodišče ZDA pod vodstvom Johna Robertsa igra ključno vlogo pri tej normalizaciji, saj predsednikovim pravno vprašljivim izvršilnim ukazom prek t. i. nujnih postopkov podeljuje pravno legitimnost. Ena ključnih pravnih bitk, ki bo zaznamovala leto 2026, se nanaša na legality Trumpove razglasitve izrednih razmer za uvedbo obsežnih carin brez odobritve kongresa. Če bi sodišče razsodilo proti predsedniku, bi morala vlada podjetjem, kot so Costco, Ray-Ban in Revlon, vrniti več kot 100 milijard dolarjev že pobranih sredstev. Hkrati poročila Ministrstva za pravosodje razkrivajo drastičen upad pregona finančnega kriminala in tuje korupcije, saj se sredstva preusmerjajo v nadzor meja, medtem ko Trump zagovarja zamrznitev preiskav tujih podkupnin v imenu konkurenčnosti ameriških podjetij.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal umik enot Nacionalne garde iz več ameriških mest, med katerimi sta tudi Chicago in Los Angeles. Odločitev sledi razsodbi vrhovnega sodišča iz prejšnjega tedna, ki je omejila predsednikova pooblastila pri uporabi vojaških sil za izvajanje policijskih nalog v mestnih središčih. Trump je ob napovedi umika poudaril, da se bodo enote vrnile še močnejše, s čimer je ohranil svojo retoriko o zagotavljanju varnosti. Umik pomeni preokret v agresivni politiki administracije, ki je bila v zadnjih mesecih tarča številnih pravnih izzivov in kritik s strani lokalnih oblasti. Spori med Belo hišo in guvernerji zveznih držav so se stopnjevali predvsem zaradi Trumpove označitve določenih mest za vojna območja, kjer je zvezna oblast poskušala prevzeti nadzor nad lokalnimi varnostnimi organi. Sodna veja oblasti je z zadnjimi odločitvami jasno začrtala meje med zvezno vojaško močjo in avtonomijo lokalne policije.

Ameriški predsednik Donald Trump je na zadnji dan leta 2025 nepričakovano umaknil ukaze za napotitev Nacionalne garde v Los Angeles, Chicago in Portland. Odločitev predstavlja pomemben preobrat v večmesečnem sporu med zvezno oblastjo in lokalnimi voditelji iz vrst demokratov, ki so napotitvi vojske v svoja mesta ostro nasprotovali. Trump je svoja prizadevanja opustil po vrsti pravnih porazov, saj so sodišča večkrat razsodila, da je njegova administracija s temi ukrepi prekoračila svoje ustavne pristojnosti. Predsednik je ob preklicu napovedal, da se bodo enote morda vrnile v prihodnje, če se bo stopnja kriminala v omenjenih mestih zvišala. Hkrati s preklicem vojaške napotitve so se v javnosti pojavila poročila o zamrznitvi vseh zveznih izplačil za otroško varstvo zveznim državam, kar bi lahko močno vplivalo na socialno varnost prebivalstva. Trump je svojo politiko ostrega boja proti kriminalu in nezakonitemu priseljevanju postavil v središče priprav na prihajajoče volitve, pri čemer je celo razmišljal o uporabi zakona o uporu (Insurrection Act), da bi zaobšel sodne odločbe. Trenutni umik vojske velja za začasno zmago lokalnih oblasti v dolgotrajni ustavni bitki o delitvi pristojnosti med zvezno in državno ravnijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da začasno opušča prizadevanja za napotitev pripadnikov nacionalne garde v Chicago, Los Angeles in Portland. Odločitev sledi dolgotrajnim pravnim zapletom in sodnim blokadam, ki so onemogočale uresničitev njegove napovedane strategije zatiranja kriminala in nadzora nad priseljevanjem v mestih, ki jih vodijo demokrati. Čeprav so enote Los Angeles že zapustile, v Chicagu in Portlandu zaradi sodnih izzivov sploh niso stopile na ulice. Trump je na družbenih omrežjih pojasnil, da gre za začasen umik, in opozoril, da se bodo sile vrnile v »veliko drugačni in močnejši obliki«, ko bo kriminal ponovno narasel. Predsednik, ki je boj proti kriminalu postavil v središče svojega drugega mandata, je ob tem namignil na možnost uporabe zakona o vstaji (Insurrection Act), da bi zaobšel sodne poti svojih nasprotnikov. Poteza se dogaja v času priprav na prihajajoče vmesne volitve, kjer Trump računa na podporo volivcev s svojo strogo varnostno politiko.

Predsednik vrhovnega sodišča ZDA John Roberts je v sredo poudaril, da ameriška ustava ostaja trden steber države, njena načela pa so po njegovih besedah neomajna. Roberts se je v izjavi odzval na burno leto v nacionalnem pravosodnem sistemu, ki so ga zaznamovali politični pritiski in notranji pretresi, hkrati pa je nagovoril javnost pred objavo nekaterih najpomembnejših razsodb v zadnjem obdobju. Izpostavil je, da ustanovni dokumenti naroda ostajajo trdni in neomajni, kar je razumeti kot poskus stabilizacije zaupanja javnosti v neodvisnost sodstva. Izjave prihajajo v času, ko se vrhovno sodišče pripravlja na odločanje o pravno in politično občutljivih vprašanjih, ki bi lahko bistveno spremenila ameriško zakonodajno krajino. Roberts, ki si že dlje časa prizadeva ohraniti institucionalno integriteto sodišča, je s tem odgovoril na kritike o naraščajoči politizaciji vrhovne sodne instance. Njegov nastop odraža prizadevanja za zaščito ustavnega reda v obdobju, ko se ameriška družba spopada z globoko politično polarizacijo in nezaupanjem v državne institucije.

Donald Trump je ukazal umik Nacionalne garde iz Chicaga, Los Angelesa in Portlanda. Obenem je opozoril, da se lahko zvezne sile vrnejo, če se bo stopnja kriminala močno povečala.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal umik pripadnikov Nacionalne garde iz Chicaga, Los Angelesa in Portlanda, s čimer je končal sporno uporabo vojaških sil za policijske naloge v teh mestih. Odločitev o umiku je sledila razsodbi ameriškega vrhovnega sodišča, ki je administraciji preprečila nadaljnjo uporabo vojske za namene notranjega varovanja reda, kar so kritiki označili za nezakonito poseganje v pristojnosti zveznih držav. Trump je ob napovedi umika na družbenih omrežjih trdil, da je prisotnost garde znatno zmanjšala stopnjo kriminala, hkrati pa je ostro kritiziral demokratske župane in guvernerje, ki jih je označil za nesposobne. Kljub predsednikovim trditvam o uspešnosti operacije so uradni podatki in poročila obrambnega ministrstva pokazali, da enote Nacionalne garde v omenjenih mestih sploh niso izvajale neposrednih policijskih dejavnosti. Trump je napovedal, da se bodo zvezne sile v mesta vrnile v še močnejši obliki, če se bo stopnja kriminala ponovno zvišala. Umik pomeni zaključek večmesečnih pravnih in političnih sporov med Belo hišo in lokalnimi oblastmi, ki so napotitvi vojske nasprotovale že od samega začetka.

Donald Trump je napovedal umik pripadnikov Nacionalne garde iz Chicaga, Los Angelesa in Portlanda. Odločitev je sledila sodbi vrhovnega sodišča, ki je omejila njegovo pristojnost za napotitev vojske na domačem terenu. Guverner Kalifornije Gavin Newsom se je posmehoval Donaldu Trumpu po odločitvi o umiku.

Mediji so poročali o kritičnih odzivih na prizadevanja Trumpove administracije pri Vrhovnem sodišču glede neodvisnih agencij. Republikanski poslanec Don Bacon je kritiziral Trumpa zaradi zmanjševanja vpliva Glasu Amerike. Poročali so tudi o povečanem zanimanju za pravne nasvete zaradi Trumpovih politik. Poleg tega je Trump imenoval zveste ljudi brez strokovnega znanja v komisijo za projekte v Washingtonu, in si prizadeval za izpustitev obsojenega zaveznika, kar so pravni strokovnjaki označili za 'nore stvari'.

Čeprav so se nekatere Trumpove carinske grožnje v letu 2025 izkazale za prazne, so se mnoge uresničile v obliki novih davkov na uvoz, ki so spremenili ameriško gospodarsko politiko. Pričakuje se, da bo Trump uvedel nove dajatve, če bo vrhovno sodišče razveljavilo obstoječe. Medtem pa je voditelj televizije MAGA, Eric Bolling, kritiziral Trumpovo politiko.

Novi članki poročajo, da Trumpova administracija išče načine za uvedbo novih uvoznih dajatev, če bi Vrhovno sodišče razveljavilo obstoječe carine. Kljub strahovom ekonomistov, da bodo Trumpove carine škodovale ameriškemu gospodarstvu, se to ni zgodilo. Medtem pa trgovci s kriptovalutami povečujejo stave na odločitev Vrhovnega sodišča glede carin, ob upoštevanju ohlajanja inflacije in upanja na znižanje obrestnih mer. Nekatere Trumpove grožnje s carinami se v letu 2025 niso uresničile. Voditelj MAGA TV Eric Bolling pa je na silvestrovo kritiziral Trumpovo politiko.

Administracija Donalda Trumpa je umaknila prizadevanja za ohranitev nadzora nad nacionalno gardo v Kaliforniji. Ministrstvo za pravosodje je tožilo Illinois zaradi zakona, ki omejuje zvezne imigracijske ukrepe. Kljub prvotnemu nasprotovanju, je Trumpova administracija umaknila vojake iz ameriških mest po odločitvi vrhovnega sodišča. ZDA so opozorile indijske državljane na kazenske sankcije za nezakonite migracije v ZDA. Agencija ICE ne načrtuje ponovnega pridržanja Kilmarja Abrego Garcia, dokler velja sodna odredba.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je v pričanju pred kongresom izjavil, da se napad na Kapitol 6. januarja ne bi zgodil brez Donalda Trumpa. Republikanci so objavili transkript in video zapisa Smithovega zaslišanja o preiskavah Trumpa, kar je sprožilo odzive Trumpovih podpornikov.

Donald Trump je ponovil trditev, da so ankete o njegovi priljubljenosti prirejene, in ponovil izjavo o ZDA kot "vroči državi". Mona Charen ga je kritizirala zaradi napačnega razumevanja moči in poniževanja države. Nicolle Wallace je opozorila na vplivneže gibanja MAGA, ki so se obrnili proti Trumpu. Pojavile so se tudi špekulacije, da donatorji pritiskajo na Trumpa, da bi prikril informacije iz spisov Jeffreyja Epsteina. John Kasich je napovedal, da bodo republikanci zaradi Trumpa izgubili predstavniški dom leta 2026.

Val protestov proti preimenovanju Kennedyjevega centra v Trump-Kennedy Center se je okrepil, kar je povzročilo odpovedi dodatnih nastopov.

Trumpova administracija je začela sproščati sredstva iz 50 milijard dolarjev vrednega programa za preoblikovanje zdravstva na podeželju (Rural Health Transformation Program). Čeprav so vse zvezne države zaprosile za sredstva, razdelitev ne bo enakomerna. Kritiki izražajo zaskrbljenost, da bi se financiranje lahko umaknilo, če politike posamezne države ne bi ustrezale določenim standardom.

Strokovnjak za pravo Stephen Vladeck je opozoril na naraščajočo uporabo 'senčnega registra' pri Vrhovnem sodišču ZDA, kjer sodišče izdaja odločitve brez ustnih obravnav, pojasnil ali pisnih mnenj. Od začetka mandata Donalda Trumpa je sodišče ta postopek uporabilo več kot desetkrat, pogosto v primerih, ki so preizkušali predsednikovo moč, pri čemer je v večini primerov odločilo v Trumpovo korist. Hkrati se zvezni sodni sistem sooča s številnimi pravnimi vprašanji in izzivi politik Donalda Trumpa.

Strategija republikanske stranke za prevzem nadzora nad predstavniškim domom v ZDA se je v Kaliforniji obrnila proti njim. Nova prerazporeditev volilnih okrajev, ki jo je podprl guverner Gavin Newsom kot odgovor na poskuse prerazporeditve v Teksasu, bi lahko pripeljala do tega, da podeželska okrožja v severni Kaliforniji po volitvah leta 2026 ne bodo imela več republikanskih predstavnikov. Republikanski kongresnik Doug LaMalfa se pritožuje nad izgubo svojih volivcev. Spremembe naj bi demokratom omogočile širitev v predstavniškem domu, saj preoblikujejo okrožja, ki so bila prej zanesljivo republikanska.

Donald Trump se je burno odzval na objavo dosjejev Jeffreyja Epsteina, pri čemer je celotno zadevo označil za demokratično prevaro. Hkrati se je soočil s pritiskom republikanskih senatorjev, ki zahtevajo, da zavzame ostrejšo stališče do Vladimirja Putina pred njunim pričakovanim srečanjem. Predstavil je tudi načrte za prenovo Kennedyjevega centra. Republikanski predstavnik Thomas Massie pa je zbral denar od Trumpa, ki ga je sicer označil za 'nizkotneža' zaradi njegove vloge pri posredovanju dosjejev Epstein.

Donald Trump je pozval k 'uspavanju' satiričnega voditelja Stephena Colberta, obenem pa je časopis New York Times označil za resno grožnjo nacionalni varnosti Združenih držav.