Agenti ameriškega Zveznega preiskovalnega urada (FBI) so opravili hišno preiskavo na domu novinarke časnika Washington Post, kar predstavlja redek in agresiven ukrep proti predstavnikom medijev v Združenih državah Amerike. Preiskava je bila izvedena v okviru širše operacije ugotavljanja odgovornosti za uhajanje strogo varovanih informacij, ki se nanašajo na nacionalno varnost države. Incident je sprožil ostre odzive v ameriški javnosti in znotraj uredništva omenjenega časnika. Vodstvo časnika Washington Post je postopek obsodilo kot »izjemno nenavaden in agresiven« korak, ki bi lahko ogrozil svobodo tiska in zaščito novinarskih virov. Čeprav podrobnosti o vsebini dokumentov, ki so predmet preiskave, niso javno dostopne, pregon v zvezi z izdajo tajnih podatkov nakazuje na resnost obtožb, ki jih obravnavajo zvezni organi. Novinarka, katere identiteta ostaja v okviru poročanja zaščitena, se v preteklosti ni srečevala s tovrstnimi pravnimi postopki. Dogodek postavlja pod vprašaj uveljavljene protokole Ministrstva za pravosodje ZDA, ki običajno omejujejo uporabo preiskovalnih nalogov proti novinarjem zaradi njihovega dela. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da bi ta primer lahko ustvaril nevaren precedens za prihodnje preiskave vdorov v informacijske sisteme in razkritja zaupnih vladnih dokumentov v javnem interesu.

Ameriški zvezni preiskovalni urad (FBI) je preiskal dom novinarke časnika Washington Post Hannah Natanson zaradi domnevnega uhajanja podatkov o nacionalni varnosti in zaupnih informacij iz Pentagona. Preiskava, ki jo je potrdila generalna državna tožilka ZDA Pam Bondi, naj bi bila povezana z novinarkinim poročanjem o prizadevanjih administracije Donalda Trumpa za zmanjšanje števila zaposlenih v zvezni upravi. Natanson je pri svojem delu uporabila več kot 1.000 virov, kar je sprožilo sume o nepooblaščenem razkritju strogo varovanih podatkov. Dogodek je sprožil ostre odzive v novinarskih krogih in med zagovorniki svobode govora. Številni strokovnjaki za prvi amandma ameriške ustave opozarjajo, da gre za nevaren precedens, ki bi lahko služil kot sredstvo ustrahovanja medijev. Po njihovem mnenju takšni ukrepi ogrožajo svobodo tiska in odvračajo vire od razkrivanja informacij, ki so v javnem interesu, hkrati pa krepijo pritisk na raziskovalno novinarstvo v državi. Preiskava se odvija v času povečane pozornosti administracije do uradnikov in novinarjev, ki naj bi sodelovali pri prenosu informacij iz notranjih krogov oblasti. Medtem ko vlada trdi, da gre za vprašanje zaščite nacionalne varnosti, kritiki poudarjajo, da so neposredni posegi v zasebnost novinarjev v nasprotju z uveljavljenimi demokratičnimi standardi. Primer Hannah Natanson tako ostaja v središču javne razprave o mejah med državno varnostjo in svobodo obveščanja.

Agenti ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI so v sredo, 14. januarja 2026, izvedli hišno preiskavo na domu Hannah Natanson, novinarke uglednega časnika Washington Post. Preiskava na njenem domu v zvezni državi Virginija je del širše kriminalistične preiskave o nepooblaščenem razkritju in hrambi zaupnih obrambnih informacij. Po navedbah pravosodnega ministrstva ZDA so agenti novinarki zasegli telefon, dva prenosna računalnika in pametno uro, medtem ko so preiskovalci poudarili, da Natansonova trenutno ni osrednji predmet preiskave. Operacija je tesno povezana s primerom vladnega pogodbenika Aurelia Pereza-Lugonesa, ki je bil prejšnji teden v Marylandu obtožen nezakonite hrambe strogo zaupnih podatkov. Hannah Natanson je v okviru svojega novinarskega dela intenzivno poročala o prizadevanjih administracije predsednika Donalda Trumpa za korenito preoblikovanje zvezne uprave, vključno z načrtovanimi množičnimi odpuščanji javnih uslužbencev. Pri svojem delu je vzpostavila stike s številnimi zaposlenimi znotraj vlade, kar je po mnenju zagovornikov svobode medijev verjeten povod za agresivne preiskovalne ukrepe. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da je bila preiskava odrejena zaradi poročanja o zaupnih podatkih, ki naj bi jih novinarki predal aretirani pogodbenik. Uredniški odbor Washington Posta je ravnanje FBI označil za nenavadno agresivno in zaskrbljujoče, saj takšni ukrepi predstavljajo nevaren precedens za svobodo tiska v Združenih državah Amerike. Direktor FBI Kash Patel dogajanja še ni podrobneje komentiral, preiskava pa se nadaljuje s pregledom zaseženih elektronskih naprav.

Novi posnetki iz Fordove tovarne v Dearbornu so pokazali, da je predsednik Donald Trump med obiskom pokazal sredinec in kletvico delavcu, ki ga je zmerjal. Delavec je bil po incidentu suspendiran, dogodek pa je sprožil odzive tako Trumpovih podpornikov kot nasprotnikov.

Agenti ameriškega zveznega preiskovalnega urada FBI so danes zjutraj izvedli hišno preiskavo na domu 29-letne Hannah Natanson, novinarke uglednega ameriškega dnevnika Washington Post. Preiskava je bila po poročanju ameriških medijev del širšega postopka proti vladnemu pogodbenemu sodelavcu, ki naj bi z delovnega mesta nepooblaščeno odnašal zaupna vladna gradiva. Natansonova je v okviru svojega novinarskega dela med drugim intenzivno spremljala kadrovske spremembe in odpuščanja v administraciji predsednika Donalda Trumpa. Preiskava predstavlja redek in občutljiv poseg organov pregona v zasebnost novinarjev, kar v Združenih državah Amerike pogosto sproža razprave o svobodi tiska in varovanju novinarskih virov. Čeprav uradni organi še niso podali podrobnih pojasnil o neposredni povezavi novinarke z omenjenim vladnim sodelavcem, so agenti med preiskavo iskali morebitne dokaze, ki bi bili povezani z odtujenimi dokumenti. Vodstvo Washington Posta se na dogodek še ni uradno odzvalo z izjavo za javnost. Dogodek se odvija v času povečanih napetosti glede ravnanja z zaupnimi informacijami v Washingtonu. Preiskovalci se spopadajo z vprašanjem, kako so dokumenti prišli v posest oseb zunaj vladnih krogov in ali je pri tem prišlo do kršitev zvezne zakonodaje o varovanju tajnih podatkov. Primer bi lahko imel širše posledice za novinarsko delo v ameriški prestolnici, predvsem na področju preiskovanja delovanja vladnih institucij.

Kritike Trumpove administracije so se okrepile zaradi preiskave ministra za pravosodje proti predsedniku Federal Reserve Jeromeu Powellu, ki je sprožila zaskrbljenost glede neodvisnosti centralne banke in povzročila nezadovoljstvo v kabinetu. Minister za finance Scott Bessent naj bi opozoril predsednika Trumpa, da lahko preiskava zmoti finančne trge. Poleg tega sta Illinois in Minnesota vložili tožbe proti Trumpovi administraciji zaradi smrtonosnih imigracijskih operacij.

Agenti zveznega preiskovalnega urada FBI so v sredo izvedli nenavadno hišno preiskavo na domu Hannah Natanson, novinarke uglednega časnika Washington Post, ki poroča o delovanju zvezne vlade in administracije predsednika Donalda Trumpa. Preiskava na njenem domu v Virginiji je bila del širše operacije v zvezi z Aureliem Perez-Lugonesom, pogodbenim sodelavcem vlade z Marylanda, ki ga obtožujejo nezakonitega prilaščanja strogo zaupnih državnih dokumentov. Po navedbah FBI so nekatere izmed teh dokumentov našli v njegovi kleti in celo v škatli za malico, medtem ko je preiskava pri novinarki vključevala zaseg njenega mobilnega telefona in pametne ure. Dogodek je sprožil burne odzive v ameriški javnosti, saj so preiskave domov novinarjev v ZDA izjemno redke in zahtevajo odobritev najvišjih predstavnikov pravosodnega ministrstva. Po navedbah virov je bil nalog za preiskavo potrjen na najvišjih ravneh ministrstva za pravosodje, kar kaže na resnost preiskave uhajanja zaupnih podatkov. Tiskovni predstavnik časnika Washington Post je sporočil, da situacijo pozorno spremljajo in preverjajo vse okoliščine primera. Aurelio Perez-Lugones, ki je predmet preiskave, ima dostop do najvišjih stopenj tajnosti že od leta 2002 in dela kot sistemski administrator. Čeprav novinarka Natanson neposredno ni bila obtožena kaznivega dejanja, preiskovalce zanima njena povezava s pogodbenikom oziroma način, kako so zaupni podatki prišli v javnost ali do nepooblaščenih oseb. Dogodek se odvija v času povečanih napetosti med aktualno ameriško administracijo in mediji, ki preiskujejo delovanje zveznih institucij.

Iranski obrambni minister Aziz Nafizardeh je ponovil grožnjo, da bo Iran napadel ameriške baze v regiji, če bo Donald Trump sprožil vojaško ofenzivo proti Iranu. To je odgovor na Trumpove izjave o podpori protestnikom v Iranu in opozorilo pred zunanjim vmešavanjem.

Donald Trump je zahteval, da pride Grenlandija pod nadzor ZDA, saj naj bi bila ključnega pomena za nacionalno varnost. Opozoril je, da bo v nasprotnem primeru to ozemlje prevzela Rusija ali Kitajska. Danska je svoji vojski ukazala, naj strelja nazaj, če ZDA napadejo njene sile na Grenlandiji, medtem ko je Švedska tja poslala vojake. Danski zunanji minister je izjavil, da imajo ZDA, Danska in Grenlandija 'temeljno nesoglasje' glede prihodnosti ozemlja.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Predsednik Trump je zagrozil z vojaškim posredovanjem, če bo Iran ubil protestnike. Iranski zunanji minister je odgovoril, da Iran ne išče vojne, vendar je pripravljen na obrambo in na pogajanja. Iran je potrdil, da ima odprte komunikacijske kanale z ZDA, prek katerih komunicira s Trumpovimi zaupniki. Republikanski senator Graham je izrazil zaskrbljenost, da se ameriška vojska pripravlja na morebitni napad na Iran.

Združene države Amerike so konec decembra izvedle raketni napad na položaje teroristične skupine Islamska država v Nigeriji, pri čemer del izstrelkov ni dosegel želenega učinka. Po poročanju ameriškega časnika The Washington Post, ki se sklicuje na nigerijske uradnike, štiri izmed skupno 16 izstreljenih raket tomahawk niso detonirale. Te rakete so padle na kmetijska zemljišča in v bližino stanovanjskih objektov, kar predstavlja resno varnostno tveganje za lokalno prebivalstvo. Incident odpira vprašanja o tehnični brezhibnosti in učinkovitosti ameriškega arzenala v specifičnih podnebnih ali operativnih pogojih zahodne Afrike. Nigerijski organi so izrazili zaskrbljenost zaradi neeksplodiranih ubojnih sredstev, ki so ostala na terenu po neuspešnem delu operacije. Kljub temu da je bil cilj napada oslabiti teroristične zmogljivosti v regiji, bi lahko tehnične napake vplivale na prihodnje vojaško sodelovanje med državama. Ameriško obrambno ministrstvo uradnih podrobnosti o vzrokih za neuspeh detonacij še ni podalo, vendar viri blizu preiskave nakazujejo na morebitne napake v vžigalnih mehanizmih. Dogodek je pritegnil pozornost mednarodne javnosti, saj rakete tomahawk veljajo za eno najzanesljivejših orožij v ameriški mornarici. Nigerijska vojska je območja padcev zavarovala, da bi preprečila morebitne civilne žrtve pred nadzorovanim uničenjem sredstev.

Konservativna organizacija Heritage Foundation, ki je tesno povezana z načrtom Project 2025, je v novem poročilu z naslovom "Reševanje Amerike z reševanjem družine" pozvala k drastičnim spremembam ameriške socialne in družinske zakonodaje. Osrednji predlogi vključujejo uvedbo t. i. tečajev za zakon (marriage bootcamps), zmanjšanje preživnin za nekdanje zakonce ter finančne nagrade za pare, ki ostanejo poročeni. Poročilo, ki ga je pridobil časnik The Washington Post, od bodočih odločevalcev zahteva, da prioritizirajo tradicionalno družino in spodbujajo rodnost preko obsežnih davčnih olajšav za velike družine. Načrt vključuje tudi kontroverzne omejitve na področju digitalne tehnologije in vsakdanjega življenja, kot so prepoved socialnih omrežij za mlajše od 16 let, omejevanje pornografije in uvedbo enotnega dneva počitka za verske obrede in družinsko druženje. Avtorji poročila obenem kritizirajo "podnebni alarmizem", ki naj bi mlade odvračal od starševstva, ter zahtevajo popolno zaščito življenja od oploditve dalje, kar neposredno nasprotuje nekaterim praksam zunajmaternične oploditve (IVF). Čeprav se je Donald Trump v kampanji predstavljal kot zagovornik dostopnosti oploditve z biomedicinsko pomočjo, poročilo nakazuje na močan pritisk desnega pola na njegovo prihodnjo administracijo. Roger Severino, podpredsednik fundacije, je poudaril, da so predlogi plod analize strokovnjakov in mednarodnih praks, ki naj bi naslovile krizo rodnosti v industrializiranem svetu. Dokument predstavlja pomemben politični smerokaz za prihajajoče vmesne volitve in morebitno Trumpovo predsedovanje, saj postavlja družinska vprašanja v središče konservativne agende. Predlogi so že sprožili burne odzive zaradi poseganja v zasebno življenje državljanov in morebitnih ekonomskih posledic za razvezane starše.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Novi župan New Yorka, demokratični socialist Zohran Mamdani, je javno stopil v bran svoji nedavno imenovani uradnici za stanovanjsko politiko Cei Weaver, ki se je znašla pod plazom kritik zaradi preteklih objav na družbenih omrežjih. Weaverjeva, ki vodi urad za zaščito najemnikov, je v svojih izbrisanih objavah iz let 2017 in 2019 lastništvo nepremičnin označila za orodje prevlade belcev in pozvala k zasegu zasebne lastnine v korist kolektivnega dobra. Njeni komentarji so sprožili ostre odzive v ameriški politiki in medijih, saj kritiki trdijo, da takšna stališča ogrožajo temelje ekonomske stabilnosti delavskega razreda. Nekdanji župan New Yorka Eric Adams je bil eden najglasnejših kritikov, ki je objave označil za popoln odklon od realnosti in poudaril, da je lastništvo nepremičnin ključno za ustvarjanje bogastva generacij med priseljenci in temnopoltimi prebivalci mesta. Poleg Adamsa so se kritikam pridružili tudi uradniki ministrstva za pravosodje in uredniški odbor časnika The Washington Post. Kljub naraščajočemu pritisku Mamdani vztraja pri svoji odločitvi, saj Weaverjeva predstavlja steber njegove politike širjenja nadzora nad najemninami in boja proti malomarnim lastnikom stanovanj. Sporno imenovanje se je zgodilo le nekaj dni po Mamdanijevi inauguraciji, kar kaže na visoko stopnjo nadzora, ki ga bo deležna njegova administracija. Mamdani je na položaj prišel z obljubami o korenitih spremembah na stanovanjskem trgu, vendar so radikalna stališča njegove ekipe hitro postala osrednja točka političnega spora v največjem ameriškem mestu. Razprava o Weaverjevi odpirajo širša vprašanja o prihodnosti nepremičninske politike v New Yorku pod vodstvom progresivne levice.

Ruski napadi z droni so začasno prekinili oskrbo z električno energijo v celotni regiji Zaporožje in pustili več kot 600.000 gospodinjstev v regiji Dnipropetrovsk brez elektrike. Ukrajinske obrambne sile vzdržujejo obrambne linije okoli Pokrovska, medtem ko Rusija povečuje napade.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Upravni odbor ameriške Korporacije za javno radiodifuzijo (CPB) je v ponedeljek uradno izglasoval razpustitev te zasebne agencije, ki je od leta 1967 usmerjala zvezna sredstva za delovanje mrež PBS, NPR in številnih lokalnih postaj. Odločitev sledi lanski potezi ameriškega kongresa, ki je pod vodstvom republikanske večine in na pobudo predsednika Donalda Trumpa ukinil financiranje organizacije. Vodstvo CPB se je za popolno zaprtje odločilo, da bi preprečilo nadaljnje politično izkoriščanje oslabljene institucije. Predsednica in izvršna direktorica Patricia Harrison je pojasnila, da je razpustitev nujna za zaščito integritete javnega medijskega sistema. Republikanska stranka je javnim medijem že dlje časa očitala liberalno pristranskost, kar je v drugem mandatu Trumpove administracije privedlo do konkretnih ukrepov za njihovo ukinitev. Ruby Calvert, predsednica upravnega odbora, je ob tem izpostavila uničujoče posledice ukinitve zveznega financiranja, a hkrati izrazila upanje, da bodo javni mediji preživeli v drugačni obliki pod bodočimi sklici kongresa. Vzporedno s tem dogajanjem so se pojavila poročila o sodelovanju uveljavljenih medijev, kot sta The New York Times in Washington Post, z ameriško administracijo glede prikrivanja informacij o vojaških operacijah v Venezueli, kar odpira vprašanja o neodvisnosti in vlogi osrednjih medijskih hiš v ZDA.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je povzročilo mednarodno ogorčenje z objavo na družbenih omrežjih, ki namiguje na načrtovan izgon 100 milijonov ljudi iz Združenih držav Amerike. Ministrstvo je ob ilustraciji idilične plaže zapisalo, da bi bila država brez prisotnosti ljudi iz tretjega sveta bolj mirna. Strokovnjaki in kritiki opozarjajo, da takšna retorika močno spominja na kampanje etničnega čiščenja in belega nacionalizma, saj bi številka 100 milijonov nujno vključevala tudi naturalizirane državljane in njihove potomce. Administracija predsednika Donalda Trumpa naj bi z uporabo izrazov, kot je 'remigracija', zavestno povzemala besednjak evropskih skrajno desničarskih gibanj. Poleg spornih sporočil so se pojavili tudi očitki o kršenju avtorskih pravic, saj naj bi ministrstvo podobo brez dovoljenja odtujilo japonskemu umetniku Hiroshiju Nagaiju. Hkrati so v javnost prišle informacije o tajni vojaški operaciji v Venezueli, o kateri sta bila osrednja ameriška medija obveščena vnaprej, a sta objavo zadržala zaradi varnosti enot. Dogodki stopnjujejo napetosti v ameriški družbi, ki se že dlje časa spopada z radikalnimi spremembami v vodenju države in militarizacijo javnega prostora, kar se odraža tudi v preteklih odločitvah o namestitvi nacionalne garde v prestolnici.

Donald Trump je zavrnil podporo voditeljici venezuelske opozicije Marii Corini Machado, ker mu ni prepustila Nobelove nagrade za mir. V ruskem svetu federacije so to potezo označili kot "novo klofuto" evropskim zaveznikom, ki so podprli demokracijo v Venezueli in izrazili nestrinjanje z legitimnostjo predsednika Nicolasa Madura.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se pojavili različni odzivi. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodriguez, je dejanje označila za ameriško agresijo, medtem ko je papež Leo XIV poudaril pomembnost ohranjanja venezuelske suverenosti. Rusija je ameriško posredovanje obsodila kot oboroženo agresijo. Igralka Sara Foster je potezo ZDA pozdravila kot osvoboditev za Venezuelo. Podpredsednica Delcy Rodríguez je prevzela vodenje države.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Po Trumpovem posredovanju v Venezueli se je bitcoin približal vrednosti 93.000 dolarjev, Trump pa je opozoril Kolumbijo in Mehiko. Združene države želijo, da ameriška energetska podjetja prevzamejo nadzor nad oživljanjem venezuelske naftne industrije. Trump je uporabil izraz "Donroejeva doktrina" za utemeljitev invazije. Britanski mediji, kot sta BBC in Guardian, so bili kritični do posredovanja.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Nicolás Maduro, nekdanji predsednik Venezuele, se je pojavil na sodišču v New Yorku, kjer mu bo sodil 92-letni sodnik Alvin Hellerstein. Pričakuje se, da bo Maduro pripor zadržan v newyorškem Metropolitanskem pripornem centru. Njegov odvetnik, znan po natančnosti, je v preteklosti branil Juliana Assangea. Survetement znamke Nike, ki ga je Maduro nosil ob aretaciji, je postal globalno razprodan.

Časopisa The New York Times in The Washington Post sta bila seznanjena s tajnim vojaškim napadom ZDA na Venezuelo, vendar na zahtevo ameriške vlade novice nista objavila. Karibsko-ameriška kongresnica je ostro obsodila Trumpove vojaške napade in zajetje venezuelskega predsednika.

Zajem Nicolása Madura je sprožil mešane občutke v venezuelski skupnosti v Veliki Britaniji, od olajšanja do strahu in nelagodja. Peace Action je obsodil ameriški napad na Venezuelo kot nezakonitega. Pojavljajo se vprašanja o zakonitosti ameriškega napada in ali bi moral Trump o tem obvestiti ameriški kongres. Trump je izjavil, da Maria Corina Machado nima podpore ali spoštovanja. Pojavljajo se nova pravna vprašanja glede zajetja Madura in Trumpove napovedi, da bodo ZDA vodile Venezuelo.

Britanski premier Kir Starmer je zanikal vpletenost Velike Britanije v ameriško operacijo v Venezueli. Po poročanju Washington Posta so ameriški napadi povzročili požare in eksplozije na več vojaških objektih, vključno z letalsko bazo generalisimusa Francisca de Mirande. Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA upravljale Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen "varen in razumen" prenos oblasti. Ameriški upokojeni polkovnik Gregory Daddis je dejal, da je zajetje Madura dejanje vojne.

Po Trumpovem posredovanju v Venezueli se je cena bitcoina dvignila proti 93.000 dolarjem, saj je Trump opozoril Kolumbijo in Mehiko. Kritiki so opazili Trumpovo zaspanost med tiskovno konferenco o napadu. Intervencija je sprožila razpravo o spremembi režima v Veliki Britaniji, pri čemer nekateri mediji kritizirajo poročanje BBC in Guardiana. Trumpova izjava o "vodenju" Venezuele s strani ZDA je spodbudila zanimanje ameriških energetskih podjetij, kot je Chevron. Uvedba izraza "Donroejeva doktrina" za upravičevanje invazije pa je sprožila zaskrbljenost med zavezniki.

Župan New Yorka Zohran Mamdani je izrazil nestrinjanje s Trumpovim zadržanjem venezuelskega predsednika Madura. Zelenski je namignil, da bi moral Trump podobno ukrepati tudi proti Putinu. Ameriški mediji, kot sta The New York Times in The Washington Post, so bili o tajnem napadu ZDA na Venezuelo obveščeni tik pred začetkom, vendar niso objavili informacij na zahtevo Trumpove vlade.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je s korenito spremembo notranjih pravil in statuta Centra Johna F. Kennedyja za uprizoritvene umetnosti v Washingtonu omogočila preimenovanje te prestižne ustanove v Trump-Kennedyjev center. Po navedbah dokumentov, ki jih je pridobil Washington Post, je Trumpov odbor maja sprejel nova pravila, ki so kongresno imenovanim članom (ex officio) odvzela pravico do glasovanja in upoštevanja pri kvorumu. S tem so preprečili morebitno nasprotovanje in zagotovili nemoteno potrditev novega imena, kar naj bi bilo po mnenju pravnih strokovnjakov v nasprotju z ustanovno listino centra. Zaradi te poteze se ustanova spopada z resnimi težavami, saj so številni umetniki, vključno z jazzovsko zasedbo The Cookers, odpovedali svoje nastope, donatorji pa množično ustavljajo prispevke. Poleg kadrovskih in programskih pretresov se administracija sooča s kritikami zaradi načrtov za gradnjo nove plesne dvorane v Beli hiši, pri čemer naj bi poskušali obiti javno presojo in varstvene organe. Odpor proti preimenovanju se je preselil tudi na splet, kjer je scenarist serije South Park zakupil domeno s Trumpovim imenom v satirične namene.

Srečanje med novoizvoljenim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v rezidenci Mar-a-Lago na Floridi je potekalo v izjemno napetem in neprijetnem tonu. Po poročanju ameriškega časnika Washington Post, ki se sklicuje na visoke uradnike, je bilo Trumpovo komuniciranje z ukrajinsko stranjo opisano kot surovo in celo žaljivo. Ta diplomatski dogodek kaže na globoka razhajanja med administracijama glede nadaljnje vojaške in finančne pomoči Ukrajini ter pogojev za morebitna mirovna pogajanja. Atmosfera na srečanju je bila po navedbah virov vse prej kot konstruktivna, kar postavlja pod vprašaj prihodnje sodelovanje med državama pod novo ameriško vlado. Trump naj bi uporabil oster jezik, ki je presenetil prisotne in nakazal, da bo njegova politika do Kijeva bistveno bolj neizprosna, kot je bila politika njegovega predhodnika. Takšen odnos sledi Trumpovim prejšnjim izjavam, v katerih je izražal dvom o zmožnosti vplivanja na Vladimirja Putina in uporabil žaljive vzdevke za ukrajinske predstavnike. Ukrajinska delegacija je rezidenco zapustila v težkem položaju, saj se država sooča z nadaljevanjem ruske agresije in negotovostjo glede strateške podpore svoje najpomembnejše zaveznice. Čeprav so bili prej prisotni nekateri signali o pripravljenosti Trumpove ekipe za poslušanje ukrajinskih predlogov, zadnji dogodki kažejo na resno zaostritev odnosov in osebne napetosti med voditeljema.

Ameriški predsednik Donald Trump je povzročil precejšnje razburjenje v kulturnih in političnih krogih z odločitvijo o preimenovanju slovitega John F. Kennedy Center za uprizoritvene umetnosti v Trump-Kennedyjev center. Po navedbah Washington Posta je Trumpova administracija pred glasovanjem o preimenovanju spremenila statut ustanove, s čimer so onemogočili glasovanje članom, ki jih imenuje kongres, in tako zagotovili potrditev predloga brez opozicije. Zaradi te poteze se ustanova spopada z množičnimi odpovedmi nastopov; zadnja v nizu je jazzovska zasedba The Cookers, ki je odpovedala silvestrski koncert. Hkrati se v Washingtonu stopnjujejo kritike zaradi načrtovane gradnje nove plesne dvorane v Beli hiši, za katero želi administracija po hitrem postopku pridobiti dovoljenja in se s tem izogniti javni presoji. Medtem v New Yorku odhajajoči župan Eric Adams pripravlja ustanovitev nove komisije za revizijo mestne listine. Kritiki trdijo, da gre za poskus omejevanja pooblastil novega župana Zohrana Mamdanija in spremembo statusa New Yorka kot varnega mesta za migrante, kar bi bilo v skladu s Trumpovo politiko priseljevanja. Ti dogodki odražajo širši vzorec Trumpovega uveljavljanja vpliva na ključne institucije in lokalne oblasti.

Donald Trump je obiskal dobavitelja kamna na Floridi v sklopu priprav za novo plesno dvorano v Beli hiši. Prav tako si je za novo leto zaželel mir na Zemlji. Risarja Ann Telnaes in Patrick Chappatte sta izginila iz Washington Posta in New York Timesa, ker sta risala o izgubljenih svoboščinah Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa.

Poročila razkrivajo, da je administracija Donalda Trumpa povzročila poslabšanje stanja v Socialni varnosti zaradi zmanjšanja števila zaposlenih za približno 10 odstotkov, kar je povzročilo zaostanke pri obravnavi primerov in težave pri dostopu do ugodnosti. Bela hiša si prizadeva pospešiti Trumpov projekt plesne dvorane, medtem ko zveznim agencijam manjkajo podrobnosti o projektu in še vedno čakajo na načrte.

Upravni odbor Kennedyjevega centra v Washingtonu je pod vodstvom zaveznikov Donalda Trumpa sprejel nove statutane spremembe, ki so omejile glasovalne pravice neizvoljenim članom (ex officio) in s tem omogočile preimenovanje ustanove v Trump-Kennedyjev center brez večjega nasprotovanja. Po navedbah Washington Posta so novi predpisi, sprejeti maja 2025, določili, da kongresno imenovani člani ne smejo več glasovati ali prispevati h kvorumu, kar naj bi bilo v morebitnem navzkrižju z ustanovno listino centra. Poteza je sledila popolni zamenjavi upravnega odbora, v katerega je Trump imenoval sebe, svojo soprogo, podpredsednika JD Vancea in druge tesne sodelavce. Zaradi preimenovanja in političnega prevzema se ustanova sooča z drastičnim upadom prodaje vstopnic in valom odpovedi umetniških nastopov. Medtem ko so številni umetniki odpovedali svoje koncerte v znak protesta, so ustvarjalci predstave o dogodkih 7. oktobra v Izraelu sporočili, da se upirajo medijskim kampanjam za odpoved in nameravajo izvesti svoj program. Trump je sicer napovedal rekordno gledanost televizijskega prenosa podelitve nagrad Kennedyjevega centra, ki ga je decembra 2025 prvič gostil sam, vendar so uradni podatki pokazali znaten upad gledanosti v primerjavi s prejšnjimi leti.

Poročilo Washington Posta je razkrilo škodo, ki jo je administracija Donalda Trumpa povzročila upravi za socialno varnost v njegovem drugem mandatu. Prav tako je Trumpova administracija zmanjšala število zaposlenih v zvezni vladi za približno 10 %, kar je približno 249.000 delovnih mest. Bela hiša si prizadeva pospešiti postopek za Trumpov projekt plesne dvorane, kljub pomanjkanju podrobnosti in čakanju na gradbene načrte.

V ZDA se je število vlog za nadomestilo za brezposelnost prejšnji teden zmanjšalo pod 200.000, odpuščanja pa so zgodovinsko nizka. Kljub slabitvi trga dela ostaja število odpuščanj nizko. Hkrati si Bela hiša prizadeva pospešiti postopek pridobivanja dovoljenj za projekt plesne dvorane predsednika Donalda Trumpa, pri čemer zvezne agencije še vedno čakajo na podrobnosti o projektu.

Kolumnist ameriškega časnika The Washington Post David Ignatius je objavil napoved, po kateri bo nekdanji vrhovni poveljnik ukrajinskih oboroženih sil Valerij Zalužni postal naslednji predsednik Ukrajine. Po Ignatiusovem mnenju bi Zalužni, ki trenutno opravlja dolžnosti veleposlanika v Združenem kraljestvu, lahko leta 2026 prevzel vodenje vlade narodne enotnosti po odhodu sedanjega predsednika Volodimirja Zelenskega. Avtor analize ob tem predvideva, da se bo vojaški konflikt nadaljeval in prešel v fazo krvavega zastoja brez jasnega zmagovalca na bojišču. Napovedi o političnih spremembah v Kijevu prihajajo v času negotovosti glede prihodnjega poteka rusko-ukrajinske vojne. Ignatius izpostavlja, da bi Zalužni lahko predstavljal figuro, ki bi poenotila državo v obdobju po koncu mandata Zelenskega. Kljub pesimističnim vojaškim obetom, ki vključujejo nadaljnje žrtve in utrjevanje frontnih črt, analitik meni, da bo politična tranzicija ključen dejavnik za prihodnost ukrajinske državnosti do konca leta 2026.

Gledanost prestižne podelitve nagrad Kennedyjevega centra je letos doživela drastičen upad in dosegla zgodovinsko najnižjo raven, odkar je vodenje te kulturne ustanove prevzel ameriški predsednik Donald Trump. Po podatkih agencije Nielsen, ki jih je objavil Washington Post, si je letošnjo prireditev, ki jo je gostil sam Trump, ogledalo le približno 3,01 milijona gledalcev. Takšen rezultat predstavlja oster upad v primerjavi s preteklimi leti in odraža globoko polarizacijo ter nezadovoljstvo v ameriškem kulturnem sektorju. Nizka gledanost je neposredna posledica vrste kontroverznih sprememb, ki jih je Trump uvedel v nacionalnem kulturnem centru od začetka svojega mandata. Poleg preimenovanja ustanove so prireditev zaznamovale tudi odpovedi številnih priznanih umetnikov, ki so v znak protesta zavrnili sodelovanje. Trumpov prevzem vloge gostitelja, ki so jo v preteklosti predsedniki opravljali zgolj kot častni gostje v občinstvu, je dodatno spodbudil bojkot tako s strani nastopajočih kot tudi televizijskega občinstva, kar je privedlo do najslabših rezultatov gledanosti v zgodovini podeljevanja teh priznanj.

Tatiana Schlossberg, hči Caroline Kennedy in vnukinja nekdanjega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, je umrla pri 35 letih po boju s terminalnim rakom. Bila je okoljska novinarka in pisateljica, ki je pisala za publikacije, kot so New York Times, The Atlantic, The Washington Post in Vanity Fair. Novico o njeni smrti je sporočila njena družina.

Donald Trump je med skupnim dogodkom s tujim voditeljem napadel Federal Reserve zaradi prenove kampusa in hkrati hvalil svoj načrt za plesno dvorano v Beli hiši. Napovedal je tudi, da bo njegova administracija leta 2026 vsaki ameriški zvezni državi namenila med 147 in 281 milijoni dolarjev za program preoblikovanja podeželskega zdravstva, katerega cilj je izboljšati dostop do oskrbe in kakovost storitev. Poleg tega je Washington Post poročal, da je socialna varnost pod Trumpovim vodstvom v 'nemirih'.

Po poročilih Washington Posta je gledanost Kennedy Center Honors letos močno padla. Zaradi nadaljnjih odpovedi umetnikov je bil odpovedan tudi novoletni koncert. George Clooney je kritiziral medijske hiše, ki so se raje poravnale s Trumpom, kot da bi se borile proti njegovim tožbam. Trump Media & Technology Group je lansirala nove investicijske produkte, usmerjene v 'America First' publiko.

Donald Trump je med dogodkom s tujim voditeljem napadel Federal Reserve zaradi prenove kampusa in hkrati hvalil svojo načrtovano plesno dvorano v Beli hiši. Washington Post je poročal, da se je socialna varnost znašla v 'nemiru' po enem letu Trumpovega mandata v Beli hiši.

Po preimenovanju Kennedyjevega centra v 'Trump Kennedy Center' se je število odpovedi nastopov povečalo, kar je povzročilo oster padec gledanosti podelitve nagrad Kennedy Center Honors. Medtem pa naj bi odhajajoči župan New Yorka Eric Adams pustil 'časovno bombo' s Trumpovo tematiko, ki jo bo novi župan Zohran Mamdani težko razveljavil.

Po tem, ko je bilo Trumpovo ime dodano Kennedyjevemu centru, je več umetnikov odpovedalo nastope, vključno z jazzovsko skupino The Cookers, ki je odpovedala nastop na silvestrovo. Posledično je center utrpel padec gledanosti prireditve Kennedy Center Honors.

Urednica New York Timesa je izjavila, da Trump 'izgleda šibek', ker se republikanci od njega 'začenjajo odmikati'. Poročali so, da Trump ve, da ne more ponovno kandidirati, a se zdi, da nihče ne želi biti njegov naslednik. Pojavile so se kritike glede njegovega 'osredotočanja' na marmorne naslone za roke za Kennedy Center. Ponovno so izpostavili, da je Trump prekršil pravila obnašanja, mediji pa so znova potvorili resnico.