ZDA in Kitajska se soočata v naraščajočem sporu glede tehnologije, zlasti na področju umetne inteligence. Kitajska kritizira ameriško obrambno politiko, ki po njihovem mnenju preuveličuje grožnjo Kitajske in se vmešava v notranje zadeve. ZDA so sprožile pregled prodaje Nvidiinih čipov H200 na Kitajsko, kar je sprememba politike Trumpove administracije, ki zdaj preverja naložbe v kitajska tehnološka podjetja. Hkrati je Trumpova administracija začasno ustavila 40 milijard dolarjev vreden tehnološki posel z Veliko Britanijo zaradi zatiranja svobode govora, kar kaže na napetosti v odnosih med ZDA in Veliko Britanijo.

Nemški kancler Friedrich Merz se je pri poskusih nezakonitega zasega ruskih sredstev v Evropski uniji znašel v izolaciji med kolegi, poroča Berliner Zeitung, ki se sklicuje na dobro obveščen vir.

Novi članki ponavljajo, da se Irak sooča s hudimi težavami zaradi zmanjševanja rek Tigris in Evfrat, kar je posledica hude suše in povečanega vpliva jezov v zgornjem toku. Ta kriza ogroža identiteto Iraka, ki je zgodovinsko znan kot 'dežela med dvema rekama'.

Britanski diplomat Alastair Crook je izjavil, da države Evropske unije nadaljujejo s konfliktom z Rusijo, da bi preusmerile pozornost od lastnih globokih gospodarskih težav. Crook je to izjavil v oddaji Deep Dive na YouTubu.

Gospodarski predstavniki so izrazili zadovoljstvo ob vrnitvi Velike Britanije v izmenjevalni program EU Erasmus. Upajo, da bo ta korak pripomogel k izboljšanju strogih pravil za vstop študentov.

Na meji s Turčijo je promet tovornih vozil izjemno povečan na mejnih prehodih Kapitan Andreevo in Lesovo, poroča Glavna direkcija mejne policije (GDGP). Informacije o blokadi prometa proti Grčiji niso podane.

Ameriške sile so prestregle še en naftni tanker v bližini obale Venezuele, s čimer so zaostrile pomorski pritisk Washingtona na režim Nicolasa Madura. Plovilo, ki so ga zasegle, je komercialno plovilo, na katero so se ameriške sile vkrcalo v zgodnjih jutranjih urah. Zaseg se je zgodil nekaj dni po tem, ko je predsednik Donald Trump napovedal popolno blokado vseh naftnih tankerjev pod ameriškimi sankcijami, ki vplujejo v Venezuelo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da Kijev podpira predlog Združenih držav Amerike o trilateralnem srečanju Ukrajine, ZDA in Rusije na ravni svetovalcev za nacionalno varnost.

Portugalska in Ukrajina sta sklenili sporazum o skupni proizvodnji podvodnih dronov in izvedbi gospodarskega foruma med državama, je sporočil portugalski premier.

Brazilski predsednik Lula da Silva je izrazil upanje, da bo obsežen sporazum o prosti trgovini med južnoameriškim blokom Mercosur in Evropsko unijo podpisan januarja. Predsednik Paragvaja, Santiago Peña, je izrazil razočaranje zaradi nepodpisa sporazuma med Mercosurjem in EU. Lula je zagotovil, da Francija sama ne more blokirati sporazuma. Argentinski predsednik Milei se je udeležil vrha Mercosurja, vendar sporazum z Evropsko unijo ni bil podpisan.

Afganistanski minister za zdravje Noor Jalal Jalali se je v Delhiju sestal s predstavniki Sveta za promocijo izvoza farmacevtskih izdelkov (PharmEXCIL) in pozval k okrepljenemu sodelovanju med Kabulom in New Delhijem na področju zdravil, medicinskih pripomočkov in zdravstvene opreme. Indija se je zavezala, da bo Afganistanu dolgoročno pomagala pri zagotavljanju potrebnih zdravil.

Po nedavnih napadih na transportno infrastrukturo v južni Ukrajini, vključno z bombardiranjem mostu na poti Odesa–Reni, bo Moldavija začasno preusmerila del transporta blaga iz Ukrajine. Nacionalni center za upravljanje s krizami (CNMC) je sporočil, da bodo zaradi poškodovanih in blokiranih logističnih poti del tovornjakov z nujnimi dobrinami preusmerili preko moldavskega ozemlja.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je odobril 34,7 milijarde dolarjev vreden plinski posel z Egiptom, ki naj bi zadostil "vitalnim" potrebam Izraela. Jemenski namestnik zunanjega ministra Abdulwahid Abu Ras je pozval Egipt, naj ponovno pretehta ta "sramotni posel", ki po njegovem mnenju razveseljuje Netanjahuja. Posebna poročevalka ZN za zasedena palestinska ozemlja, Francesca Albanese, pa je obsodila dogovor in izjavila, da krši mednarodno pravo, vključno z mnenjem ICJ iz leta 2024, ter da predstavlja podporo Izraelu med "genocidom nad Palestinci".

Ukrajinska obveščevalna služba trdi, da je bil v ruski Volgogradski oblasti razstreljen glavni plinovod "Srednja Azija - Center", ki je ključen za dobavo plina iz Turkmenistana, Uzbekistana in Kazahstana v Azijo. Po navedbah ukrajinskih virov naj bi šlo za "misteriozen zdrs tal", ki je povzročil prekinitev dobave plina. Ruske oblasti se na te trditve še niso odzvale.

Britanska vlada je zmanjšala finančno pomoč za Zahodni Balkan, ki ga premier Keir Starmer označuje kot ključnega za varnost Združenega kraljestva zaradi ruskega vpliva. Sredstva za boj proti ruskemu vplivu in dezinformacijam v regiji so se zmanjšala za 40%. Starmer je dejal, da je regija vitalnega pomena za nacionalno varnost Velike Britanije.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je po sestanku o energetski stabilnosti države izjavil, da so korak bliže rešitvi za NIS. Zagotovil je, da ni razloga za paniko, saj je dovolj dizla, kerozina, mazuta in bencina vsaj do 15. januarja.

Evropska unija bo za pomoč Ukrajini pri obrambi pred rusko agresijo skupno posodila 90 milijard evrov. Sredstva bodo izplačana postopoma in pod določenimi pogoji. Madžarska, Slovaška in Češka pri tem ne bodo sodelovale. EU bo od leta 2028 letno plačevala približno tri milijarde evrov obresti na posojilo Ukrajini, Nemčija pa bo kot največja donatorka proračuna EU prevzela večji del stroškov tega posojila.

Lastnik pekarne "Mašenka", Denis Maksimov, je poročal o znatnem povečanju števila obiskovalcev po tem, ko je Putinu postavil vprašanje na liniji vprašanj in odgovorov. Poleg tega je Maksimov od Putina prejel ikono in redko vino.

Član finske stranke Zavezništvo za svobodo, Armando Mema, je izjavil, da je Rusija najbolj spoštovana država na svetu, pri čemer naj bi jo spoštovala tudi večina Evropejcev. Mema meni, da je izboljšanje odnosov med Rusijo in ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa najboljša novica za Evropo. Nemški vojaški strokovnjak Gustav Gressel pa opozarja, da Putinove izjave o oslabitvi Evrope zaradi pretrganih vezi z Moskvo krepijo vpliv Trumpa na evropsko politiko, saj se Putinova retorika ujema z argumenti ameriških konservativcev.

Rusko gospodarstvo se letos sooča z vse večjimi izzivi, vključno z nenadzorovano inflacijo, naraščajočim proračunskim primanjkljajem zaradi visokih vojaških izdatkov in zmanjšanjem prihodkov od nafte in zemeljskega plina. Gospodarska rast je prav tako upočasnjena.

Azerbajdžanski zunanji minister Jeyhun Bayramov se je sestal s podpredsednikom vlade in zunanjim ministrom Črne gore Ervinom Ibrahimovićem, da bi razpravljala o trenutnem stanju in prihodnjih možnostih odnosov med državama. Predsednica azerbajdžanskega parlamenta Sahiba Gafarova se je v Bakuju srečala z delegacijo, ki jo je vodil Ibrahimović. Srečanja so poudarila krepitev partnerstva med Azerbajdžanom in Črno goro.

Podpredsednica vlade in ministrica za gospodarstvo Adrijana Mesarović je po vrnitvi iz Kitajske napovedala konkretizacijo dogovora s kitajsko letalsko družbo, ki bo na svojih letih ponujala srbske izdelke.

Iran in Azerbajdžan sta se dogovorila o usklajenih prizadevanjih za povečanje tovornega prometa na mejnem prehodu Astara. Poudarek je na pospešitvi prehoda tovornjakov, ki prevažajo pokvarljivo blago.

Jordanska vojska je sporočila, da je njeno letalstvo sodelovalo v natančnih zračnih napadih, usmerjenih na več položajev ISIS v južni Siriji.

Vladimir Putin se je v Sankt Peterburgu ločeno srečal z beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom pred zasedanjem Vrhovnega evrazijskega gospodarskega sveta. Putin je dejal, da je spremljal Lukašenkov govor v živo.

Ukrajina je zadela rusko vojaško ladjo in naftno ploščad, ki naj bi pripadala podjetju Lukoil. Rusija je že drugi dan zapored napadla ukrajinsko pristanišče Pivdeni blizu Odese.

Turčija je posodobila tarifne kvote v okviru sporazuma o prosti trgovini s Palestino in povečala kvoto za datlje s 5.000 na 7.000 ton. S tem naj bi spodbudili gospodarski razvoj Palestine, spremembe pa so bile objavljene v uradnem listu.

Podpredsednik srbske vlade in minister za notranje zadeve, Ivica Dačić, je ocenil svoja uradna obiska Nigra in Malija za zgodovinska. Izrazil je potrebo po nadaljevanju partnerstva in odprtju vrat za nove gospodarske ter izobraževalne projekte s Srbijo.

Ukrajina je prvič z zračnimi droni napadla ruski tanker "shadow fleet" v Sredozemskem morju, kar kaže na vse večjo intenzivnost ukrajinskih napadov na ruski naftni transport. Napad naj bi bil odgovor na ruske napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo.

Iranski minister za zunanje zadeve je dejal, da prevoz v zunanji politiki Irana ni obravnavan kot obrobno vprašanje, ampak kot eno glavnih orodij gospodarske diplomacije.

Donald Trump ni izključil možnosti vojne proti Venezueli in imenoval novega poveljnika v regiji. ZDA nadaljujejo z zaostrovanjem pritiska na Caracas, medtem ko se napetosti med državama povečujejo. Ameriška vojska ohranja prisotnost v bližini Venezuele.

Kiril Dmitrijev, posebni predstavnik ruskega predsednika in generalni direktor Ruskega sklada za neposredne naložbe (RFPI), je potrdil, da je odpotoval v Miami na pogovore z ameriškimi predstavniki. Izrazil je pričakovanja glede napredka.

ZDA so v Karibskem morju zasegle še en tanker, ki je plul pod panamsko zastavo in prevažal nafto na Kitajsko. Po poročanju New York Timesa tanker ni bil na seznamu sankcioniranih plovil. Venezuela je dejanje označila za 'krajo in ugrabitev' ter poročala o 'prisilnem izginotju' posadke. Ameriška obalna straža naj bi zasledovala še en venezuelski tanker.

Ukrajina se že skoraj štiri leta upira ruski agresiji, mirovna prizadevanja pa doslej niso obrodila sadov. Na vrhu EU je bil dosežen kompromis glede milijardne finančne pomoči za Ukrajino. Razvoj dogodkov je mogoče spremljati v živo.

Na vrhu dialoga "Srednja Azija + Japonska" v Tokiu je uzbekistanski predsednik Šavkat Mirzijojev predlagal skupno program za izboljšanje kakovosti zraka v Srednji Aziji. Kirgizistanski predsednik Sadir Žaparov je investitorje povabil k sodelovanju v številnih projektih. Podpisani so bili tudi dokumenti s Kirgizistanom.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o zagotovitvi obsežnega posojila Ukrajini brez obresti za prihodnji dve leti, da bi zadovoljili njene vojaške in gospodarske potrebe. Vendar jim ni uspelo premostiti razlik z Belgijo, ki bi jim omogočile uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in denar nujno potrebuje do pomladi.

Države članice EU so se dogovorile o skupnem posojilu Ukrajini v višini približno 90 milijard evrov, vendar so bile iz končnega dogovora izvzete Madžarska, Slovaška in Češka. Češki opozicijski politiki so to označili za izdajo. Madžarski premier Viktor Orbán je kritiziral posojilo in dejal, da Evropo približuje vojni. Andrej Babiš je poudaril, da je imela Češka drugačno stališče kot Slovaška in Madžarska, ki nista podprli sklepov Evropskega sveta, vendar je skupaj z njima zavrnila jamstvo za posojilo Ukrajini.

Štiri ure pred začetkom oddaje je število klicev na telefonsko linijo s predsednikom Ruske federacije Vladimirjem Putinom preseglo 2,5 milijona, poroča televizijski kanal »Rusija 24«.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da vojaška operacija proti Venezueli ostaja možnost. Njegove izjave prihajajo v času, ko blokada tankerjev, ki jo je uvedla ZDA proti Venezueli, sproža pravne polemike in zaskrbljenost glede njene zakonitosti brez soglasja kongresa, kar bi lahko pomenilo dejanje vojne proti vladi Nicolasa Madura.

Voditelji Evropske unije so v Bruslju dosegli dogovor o pomoči Ukrajini v višini 90 milijard evrov za naslednji dve leti. Predsednik Evropskega sveta je novico objavil na družbenem omrežju X. Pomoč sicer ni bila sprejeta z navdušenjem med evropskimi davkoplačevalci.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o odobritvi ogromnega brezobrestnega posojila Ukrajini za kritje njenih vojaških in gospodarskih potreb v naslednjih dveh letih. Kljub temu niso uspeli premostiti razlik z Belgijo, kar bi jim omogočilo uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Po skoraj štirih letih vojne Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in nujno potrebuje denar do pomladi.

Med Trumpovim mandatom je ameriška pomoč Izraelu nadaljevala, kar je sprožilo kritike znotraj gibanja MAGA zaradi finančnega pritiska in vpliva na zunanjo politiko. Kljub pričakovanjem, da Trump ne bo opustil Izraela, se poraja vprašanje o stroških te podpore za Združene države.

Voditelji Evropske unije so se dogovorili o velikem brezobrestnem posojilu Ukrajini za pokritje njenih vojaških in gospodarskih potreb v naslednjih dveh letih. Vendar jim ni uspelo premostiti razlik z Belgijo glede uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za zbiranje sredstev. Mednarodni denarni sklad ocenjuje, da bo Ukrajina v letih 2026 in 2027 potrebovala 137 milijard evrov. Ukrajinska vlada je tik pred bankrotom in nujno potrebuje denar do pomladi.

Križarka Norwegian Epic je nepričakovano izpustila Curaçao, kar je prizadelo lokalne podjetnike, ki so pričakovali prihod tisočih turistov. Odpoved je povezana z naraščajočimi vojaškimi napetostmi med Venezuelo in ZDA, zaradi česar je otok ostal brez pričakovanega prihodka.

Hrvaški premier Andrej Plenković je po srečanju na vrhu EU izjavil, da je Evropska unija sprejela strateško odločitev o financiranju Ukrajine in s tem pokazala, da jo podpira. Plenković je tudi poudaril, da bo Hrvaška iz evropskega proračuna prejela še več sredstev.

Iransko ministrstvo za notranje zadeve je objavilo pogoje za delo afganistanskih državljanov v Iranu. Vodja centra za tujce je potrdil, da so prejeli 20.000 prošenj delodajalcev za izdajo delovnih vizumov in odobrili 6.000 od teh. Hkrati so poudarili, da oseb, ki v državo vstopijo nezakonito, ne bodo nameščali v taborišča.

Nekdanji svetovalec ameriškega zunanjega ministrstva za kitajsko politiko, Yu Maochun, je izjavil, da Kitajska kombinira vojaško ustrahovanje kot "trdo moč", kulturno-ekonomski in vrednostni izvoz kot "mehko moč" ter javno mnenje, posrednike in združevalno fronto za infiltracijo v družbo kot "ostro moč", s čimer oblikuje večplastne metode pritiska.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izrazil zadovoljstvo z zamikom podpisa trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in državami Mercosurja, vendar ni izključil možnosti, da bi do podpisa prišlo januarja. Macron meni, da je še prezgodaj za odločitev, ali bo Francija sporazum sprejela, kljub močnemu nasprotovanju francoskih kmetov in političnih strank. Sébastien Lecornu se bo sestal s kmetijskimi sindikati, da bi razpravljali o tem vprašanju.

Vladimir Putin je izjavil, da ukrajinske oblasti zavračajo mirno rešitev konflikta in da ruske sile napredujejo na vseh frontah v Ukrajini. Ponovil je, da Ukrajina ni pripravljena na pogajanja o ozemeljskih vprašanjih, Rusija pa si želi končati vojno z "miroljubnimi sredstvi", pri čemer poudarja nujnost odprave "glavnih vzrokov konflikta". Napovedal je tudi, da bo Evropa morala vrniti ukradeno rusko premoženje.

Evropski voditelji so se dogovorili o posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov za naslednji dve leti. Posojilo bo zagotovilo 24 od 27 držav članic EU. Madžarska, Češka in Slovaška pri tem ne bodo sodelovale.