Iransko ministrstvo za notranje zadeve je objavilo pogoje za delo afganistanskih državljanov v Iranu. Vodja centra za tujce je potrdil, da so prejeli 20.000 prošenj delodajalcev za izdajo delovnih vizumov in odobrili 6.000 od teh. Hkrati so poudarili, da oseb, ki v državo vstopijo nezakonito, ne bodo nameščali v taborišča.

Nekdanji svetovalec ameriškega zunanjega ministrstva za kitajsko politiko, Yu Maochun, je izjavil, da Kitajska kombinira vojaško ustrahovanje kot "trdo moč", kulturno-ekonomski in vrednostni izvoz kot "mehko moč" ter javno mnenje, posrednike in združevalno fronto za infiltracijo v družbo kot "ostro moč", s čimer oblikuje večplastne metode pritiska.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izrazil zadovoljstvo z zamikom podpisa trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in državami Mercosurja, vendar ni izključil možnosti, da bi do podpisa prišlo januarja. Macron meni, da je še prezgodaj za odločitev, ali bo Francija sporazum sprejela, kljub močnemu nasprotovanju francoskih kmetov in političnih strank. Sébastien Lecornu se bo sestal s kmetijskimi sindikati, da bi razpravljali o tem vprašanju.

Vladimir Putin je izjavil, da ukrajinske oblasti zavračajo mirno rešitev konflikta in da ruske sile napredujejo na vseh frontah v Ukrajini. Ponovil je, da Ukrajina ni pripravljena na pogajanja o ozemeljskih vprašanjih, Rusija pa si želi končati vojno z "miroljubnimi sredstvi", pri čemer poudarja nujnost odprave "glavnih vzrokov konflikta". Napovedal je tudi, da bo Evropa morala vrniti ukradeno rusko premoženje.

Evropski voditelji so se dogovorili o posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov za naslednji dve leti. Posojilo bo zagotovilo 24 od 27 držav članic EU. Madžarska, Češka in Slovaška pri tem ne bodo sodelovale.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal zakon o odobritvi nacionalne obrambe za leto 2026, ki vključuje tudi odpravo sankcij proti Siriji. Zakon vključuje proračun v višini 901 milijarde dolarjev in odpravlja t.i. Cezarjev zakon, kar naj bi omogočilo gospodarsko okrevanje Sirije. Trump je v preteklosti izjavil, da je odprava sankcij posledica prošnje turškega predsednika Erdogana.

Tajske oblasti so izdale opozorilo pred poplavami in zemeljskimi plazovi v treh okrožjih province Songkhla zaradi monsunskega deževja. Združeni narodi so izrazili zaskrbljenost zaradi zaostritve spopadov med Tajsko in Kambodžo ter obsodili uporabo vojaških letal v napadih na kulturne lokacije. V Gani pa je potekal afriški vrh, kjer so voditelji razpravljali o krepitvi enotnosti in medsebojne povezanosti celine.

Ameriška vlada je odobrila prodajo orožja Tajvanu, ki vključuje sisteme M109A7, HIMARS, rakete TOW in Javelin. Vrednost posla presega 350 milijard tajvanskih dolarjev. Tajvanska vlada je izrazila hvaležnost, medtem pa se pojavljajo vprašanja o tem, ali bo ta obsežen obrambni proračun zagotovil nacionalno varnost.

TikTok je podpisal sporazum o prodaji svojega ameriškega poslovanja trem ameriškim investitorjem, Oracle, Silver Lake in MGX, kar bo zagotovilo nadaljnje delovanje priljubljene platforme za deljenje videoposnetkov v Združenih državah Amerike. S tem sporazumom naj bi investitorji dobili večinski delež v novi ameriški enoti.

Lastnik rudnika na severozahodnih ozemljih Kanade bo prejel 115 milijonov dolarjev posojila od zvezne vlade, da bi ohranil poslovanje, saj ameriške tarife znižujejo globalne cene diamantov. Prejemnik posojila je Arctic Canadian Diamond Company Ltd.

Predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, ki bi lahko ponovno razvrstil marihuano kot manj nevarno drogo, kar bi odprlo nove možnosti za medicinsko uporabo. Ukaz usmerja ministrstvo za pravosodje, da pospeši postopek ponovne razvrstitve marihuane na zvezni ravni. Republikanski zakonodajalci so se odzvali z nasprotovanjem tej potezi.

Združene države Amerike se pripravljajo na morebitno udeležbo ruskega predsednika Vladimirja Putina na vrhu G20 v Miamiju decembra 2026. Ruska šerpa v skupini G20, Svetlana Lukaš, je dejala, da se država gostiteljica pripravlja na Putinovo udeležbo. V Washingtonu je potekalo prvo srečanje predstavnikov držav članic G20, kar je označilo začetek ameriškega predsedovanja organizaciji. Rusija je bila pred tem med tremi državami G20 z najvišjimi prihodki od trgovine.

Evropska unija se je dogovorila o finančni pomoči Ukrajini v višini 90 milijard evrov za obdobje 2026-2027. Sredstva bodo zbrana z izdajo skupnega dolga, pri čemer Češka, Madžarska in Slovaška niso podprle nadaljnjega financiranja Ukrajine. Ukrajinski predsednik Zelenski se je EU zahvalil za podporo. Razprave o uporabi zamrznjene ruske imovine se nadaljujejo, medtem ko Rusija napoveduje tožbo.

Ameriško ministrstvo za finance je uvedlo nove sankcije proti 29 plovilom in več ladjarskim družbam, ki so vpletene v iransko 'shadow fleet', ki naj bi prikrito prevažala nafto in naftne derivate. Sankcije so usmerjene proti plovilom in njihovim upravljalskim podjetjem, ki so obtoženi prevoza naftnih produktov v vrednosti več sto milijonov dolarjev.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je v Beogradu pogovarjal z ameriškim ekonomistom Džefrijem Saksom o globalni situaciji, regionalnih priložnostih, polarizaciji sveta ter vlogi diplomacije in mednarodnega prava v konfliktih. Razpravljali so tudi o strateških odločitvah, ki so pred svetovnimi voditelji.

Voditelji EU so dosegli dogovor o skupnem posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov. Posojilo bo brez obresti.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je izjavil, da Rusija ni zainteresirana za ponovno združitev s skupino G7, saj meni, da je ta format zastarel in v stanju propadanja. Po njegovih besedah ta format za Rusijo ne predstavlja več zanimivega prizorišča za mednarodni dialog. Predsednik Vladimir Putin je že zavrnil možnost vrnitve države v G8.

Egipt je izjavil, da je 35 milijard dolarjev vreden sporazum o uvozu zemeljskega plina iz Izraela izključno komercialne narave in nima političnih posledic. Poudarili so, da sporazum služi strateškim interesom Egipta. Izjavo so podali ob zaostrenih odnosih zaradi vojne v Gazi.

Fond PIO Črne Gore in Severne Makedonije sta okrepila sodelovanje z nadaljevanjem elektronske izmenjave podatkov na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Na srečanju so izmenjali statistične in finančne podatke o številu uporabnikov in izplačanih dajatev za leto 2025. Poudarek je bil na izvajanju Sporazuma o socialnem zavarovanju med državama.

Rusko sodišče v Kaliningradu je naložilo Raiffeisen banki plačilo 339 milijonov evrov odškodnine podjetju Rasperia Trading Limited v drugem pravnem sporu proti Strabagu SE in njenim avstrijskim glavnim delničarjem.

Podpredsednica srbske vlade in ministrica za gospodarstvo Adrijana Mesarović je v Pekingu sodelovala na 12. zasedanju Mešovite medvladne komisije za trgovino in gospodarsko sodelovanje med Srbijo in Kitajsko, kjer so potrdili močne in stabilne odnose med državama.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pohvalil argentinskega predsednika Javierja Mileija, medtem pa se Argentina spopada s ponovnim dvigom inflacije. Dogodek se je odvijal v Kennedy Centru v Washingtonu, kjer je Trump spremljal žreb za svetovno prvenstvo v nogometu.

Iz Brna so začeli odvažati del nezakonito pripeljanih odpadkov nazaj v Nemčijo. Gre za 35 ton karbonovega prahu, ki je naložen v velikih vrečah. Večji del odpadkov, okoli 282 ton, bo zaenkrat ostal v Horních Heršpicích. Dela se bodo nadaljevala januarja.

Evropska unija razpravlja o možnosti uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje obnove Ukrajine, kar bi lahko sprožilo oster odziv ruskega predsednika Vladimirja Putina. Analitiki ocenjujejo, ali bo EU s to potezo podprla Ukrajino ali pa bo nehote delovala v korist Kremlja.

Kitajska bo poslala posebnega odposlanca za azijske zadeve v Kambodžo in Tajsko, da bi posredoval v mejnem sporu med državama. Kitajski zunanji minister Wang Yi se je po poročanju tiskovne agencije Xinhua pogovarjal s kambodžanskim podpredsednikom in zunanjim ministrom Prakom Sokhonnim ter tajskim zunanjim ministrom Sarunom Charoensuwanom. Obe strani sta izrazili pripravljenost na umiritev in prekinitev ognja.

Oman in Indija sta podpisala celovit sporazum o gospodarskem partnerstvu, ki naj bi okrepil dvostransko trgovino in naložbe. Indija si prizadeva razširiti vezi na Bližnjem vzhodu in diverzificirati gospodarske odnose zaradi visokih ameriških carin. Letna trgovina med državama presega 10 milijard dolarjev. Odnos je pomemben za Indijo, saj je Oman ključna država v Perzijskem zalivu.

Evropska unija je razširila sankcije na 41 tankerjev, ki so del ruskega 'senčnega' ladjevja. S tem se je skupno število plovil pod sankcijami povečalo na skoraj 600. Te sankcije naj bi omejile ruske prihodke od prodaje energentov.

Na vrhu EU v Bruslju so voditelji razpravljali o morebitni uporabi do 210 milijard evrov zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini. Medtem ruska obveščevalna služba trdi, da Velika Britanija spodbuja EU k zasegu ruskega premoženja, s ciljem podaljšanja konflikta v Ukrajini.

V skladu z mirovnim načrtom med Azerbajdžanom in Armenijo se je 18. decembra začel izvoz naftnih derivatov iz Azerbajdžana v Armenijo. Prvi vlak z azerbajdžanskimi naftnimi derivati je že na poti v Armenijo, kar je armenski premier Nikol Pašinjan pozdravil.

Ameriški in ruski uradniki se bodo ta konec tedna sestali v Miamiju, da bi razpravljali o načrtu ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje vojne v Ukrajini. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potrdil, da ukrajinska pogajalska skupina odhaja v ZDA na pogovore z ameriško ekipo, ki so načrtovani za 19. in 20. dan v mesecu. Pogovori potekajo v času, ko se pogajanja o rusko-ukrajinski vojni zaostrujejo.

Mila Popović, poslanka in predsednica beograjskega odbora Stranke svobode in pravice (SSP), je izjavila, da pogodba s francoskim podjetjem Alstom, vredna milijardo evrov, za prvo linijo beograjskega metroja, ki vključuje tudi dobavo 32 vlakovnih kompozicij, še ni podpisana. Podpis naj bi se zgodil do 15. decembra.

Predsednik Trump zahteva od Venezuele vrnitev premoženja ameriških naftnih podjetij, kot je ExxonMobil, ki so obvladovala venezuelsko naftno industrijo do 70. let. Venezuela je industrijo nacionalizirala in ponudila odškodnino, vendar Trump s tem ni zadovoljen.

Ameriški kongres je z veliko večino glasov trajno odpravil vse sankcije proti Siriji.

Donald Trump je v televizijskem nagovoru iz Bele hiše poudaril dosežke svoje administracije, obenem pa ostro kritiziral priseljence in napadel svojega demokratskega predhodnika. V 19-minutnem govoru ni bilo večjih napovedi.

Kremlj je sporočil, da se pripravlja na stike z ZDA, da bi ocenil, kako se je spremenil mirovni načrt za Ukrajino po usklajevanju z evropskimi državami in Ukrajino. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da so ZDA pri pogovorih z Ukrajinci in Evropejci uporabile teze, usklajene na srečanju med Moskvo in Washingtonom na Aljaski. Povedal je tudi, da želi Moskva oceniti spremembe v načrtu ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je v svojem govoru iz Bele hiše obtožil Bidenovo administracijo za dvig cen v državi in obljubil gospodarski razcvet. Poudaril je, da je v enajstih mesecih popravil 'nered', ki ga je podedoval, in napovedal 'veliko leto' za Združene države, kljub padajoči priljubljenosti.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je pozval Evropo k obnovi dialoga z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Macron meni, da bi bil neposreden dialog koristen za Evropo in Ukrajino.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da je bilo vprašanje uporabe zamrznjenega ruskega premoženja za pomoč Ukrajini umaknjeno z dnevnega reda vrha EU v Bruslju. Ameriški senat je odobril obrambni proračun za Ukrajino v višini 400 milijonov dolarjev. Vojna v Ukrajini traja že 1394. dan.

Donald Trump je v 19-minutnem govoru, ki ga je imel v sredo zvečer, poudarjal dosežke ZDA na domačem in mednarodnem področju, vendar ni podal nobene pomembne nove napovedi.

Donald Trump je v nagovoru narodu poudaril gospodarske dosežke in napovedal izplačilo 'bojevniške dividende' v višini 1.776 dolarjev za 1,45 milijona pripadnikov ameriške vojske. Del sredstev za dividendo naj bi bil pridobljen iz carin.

Donald Trump je odredil blokado vseh venezuelskih naftnih tankerjev in zahteva povračilo za "energetske pravice", ki so jih venezuelske oblasti odvzele ameriškim podjetjem. Washington je napotil vojaške ladje, Maduro pa ZDA obtožuje "vojnega hujskaštva" in načrtuje prihodnost venezuelske naftne industrije.

Trumpova administracija je napovedala obsežno prodajo orožja Tajvanu v vrednosti več kot 10 milijard dolarjev, vključno z raketami srednjega dosega, havbicami in droni. Ta poteza je razjezila Kitajsko.

Venezuelanski obrambni minister Vladimir Padrino Lopez je odgovoril na odločitev ZDA o prepovedi tankerjev, ki vstopajo in izstopajo iz države, in zatrdil, da bodo branili celovitost domovine. Podpredsednica Delcy Rodriguez je poudarila, da nobena tuja sila ne bo dobila brezplačne ali ukradene nafte. Napetosti med ZDA in Venezuelo se stopnjujejo.

Po navedbah ameriškega novinarja Seymourja Hersha naj bi Združene države Amerike načrtovale ustanovitev posebnega sklada za obnovo Ukrajine, pri čemer naj bi si ZDA prizadevale zagotoviti polovico dobička podjetij, ki bodo sodelovala pri obnovi. Posebni odposlanec ameriškega predsednika Steve Witkoff in zet Donalda Trumpa, Jared Kushner, naj bi vodila ta prizadevanja. Izbira izvajalcev in razdelitev finančnih sredstev naj bi potekala pod njunim nadzorom.

Donald Trump je v nagovoru ameriškemu narodu izjavil, da so ZDA pripravljene na gospodarski razcvet. Poudaril je svoje dosežke in kritiziral Bidna. Venezuelska vlada je zatrdila, da pomorska blokada ZDA ni vplivala na izvoz nafte. Poročilo Politica navaja, da naj bi konec tedna v Miamiju potekali pogovori med ZDA in Rusijo o Ukrajini, pri čemer naj bi ZDA zastopala Steve Witkoff in Jared Kushner.

V nemškem Bundestagu so se predstavniki koalicije nemškega kanclerja Friedricha Merza in opozicijske stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) sprli zaradi razprave o usodi zamrznjenega ruskega premoženja. Zasedanje so prenašali na spletni strani nemškega parlamenta.

Donald Trump je imel govor narodu, ki je sprožil val memov na spletu. Prav tako se je vmešal v predsedniške volitve v Hondurasu, kjer so protesti zaradi izidov volitev eskalirali, zato bo prišlo do ponovnega štetja glasov.

Cene nafte so se zvišale, potem ko so Združene države uvedle blokado tankerjev, ki prevažajo venezuelsko nafto. Cena severnomorske nafte Brent za dobavo v februarju se je zvišala za 1,29 % na 59,68 dolarja. Cena teksaške nafte WTI se je povečala za 1,21 % in dosegla 55,94 dolarja za sod.

Kitajska je ostro obsodila najnovejšo prodajo orožja ZDA Tajvanu v vrednosti 11,1 milijarde dolarjev, ki jo je odobrila ameriška vlada. Kitajsko zunanje ministrstvo je potezo označilo za resno škodovanje kitajski suverenosti in varnosti, destabilizacijo miru v Tajvanski ožini ter pošiljanje napačnega signala tajvanskim separatistom. Označili so jo tudi za poskus, da bi ZDA s prodajo orožja podprle neodvisnost Tajvana in omejile Kitajsko, kar po mnenju kitajskih oblasti ne bo uspelo.

Zaradi ukaza ameriškega predsednika Trumpa o blokadi venezuelskih tankerjev, ki so pod sankcijami, so se cene nafte zvišale. Večina evropskih borz je zabeležila padec, izjema je bila londonska borza. V Veliki Britaniji je inflacija upadla bolj, kot je bilo pričakovano, kar je povečalo pričakovanja trga o znižanju obrestnih mer s strani Banke Anglije. Poleg tega so ZDA napovedale strožje ukrepe proti Rusiji, da bi spodbudile mirovni sporazum v Ukrajini.