Portugalski predsednik Marcelo Rebelo de Sousa je potrdil nov zakon, ki uvaja spremembe v načinu upravljanja slabih posojil s strani finančnih institucij. Cilj nove zakonodaje je izboljšati postopke, s katerimi banke obravnavajo neproduktivna posojila, ter harmonizirati dostop in izvajanje upravljanja bančnih posojil.

Ameriške bančne skupine pritiskajo na zakonodajalce, da bi omejili zakon GENIUS Act in preprečili, da bi izdajatelji stabilnih kovancev in njihovi partnerji izkoriščali luknje v zakonodaji. Podjetje Circle medtem išče partnerstva za povečanje uporabe svojega kovanca USDC v plačilih, skupaj s svojimi orodji in storitvami za kriptovalute. Predsednik Trump je julija podpisal zakon GENIUS Act, ki naj bi utrdil ameriško prevlado v globalnih financah in kripto tehnologiji.

Trinajst združenj organizatorjev umre in hadža v Indoneziji nasprotuje omejitvi kvot za poseben hadž na največ 8 %, ki je predlagana v osnutku zakona o organizaciji hadža in umre. Združenja prav tako zavračajo legalizacijo samostojnih umrah, saj menijo, da bi to lahko povečalo tveganje za prevare in ogrozilo varnost udeležencev.

V Nemčiji se postopoma opušča tradicionalna elfenbenasta (slonokoščena) barva taksijev. Vse več regij dovoljuje uporabo drugih barv vozil za taksi službe. Med zadnjimi zveznimi državami, ki so sprostile izbiro barve, je Saška-Anhalt.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je napovedal, da bo predložil lasten projekt zakona o cenah energije, s čimer želi pomagati vladi pri zniževanju cen. Hkrati je kritiziral vladni "zakon o vetrnih elektrarnah" in premierja Donalda Tuska, češ da podlegata tujemu lobiranju in izvajata pritisk na Poljake. Nawrocki je dejal, da ne bo podlegel pritisku in da bo kmalu sprejel odločitev glede vladnega predloga zakona o vetrnih elektrarnah.

Indijski parlament je sprejel nov zakon o dohodnini, pri čemer je Rajya Sabha zakonodajo vrnila Lok Sabha. Finančna ministrica Nirmala Sitharaman je kritizirala opozicijo, ker ni sodelovala v razpravi o zakonu. Novi zakon bo nadomestil zakon o dohodnini iz leta 1961.

Pojavile so se dodatne kritike glede predloga zakona o električni energiji (ElWG), ki ga je predložil minister Wolfgang Hattmannsdorfer (ÖVP). Kritike se nanašajo na omrežnine za zasebne fotovoltaične sisteme ter na splošno oceno, da zakon ne bo uspel znižati previsokih stroškov energije v Avstriji. Postavlja se tudi vprašanje, ali bo ob omejitvi maksimalne moči, ki jo energijski sistemi lahko oddajo v omrežje, ostala elektrika za lastno uporabo.

Hrvaška obrtniška zbornica (HOK) je sporočila, da bodo lahko hrvaški upokojenci s 1. januarjem 2026 registrirali obrt ali nadaljevali z delom v obrti ob upokojitvi. HOK že leta zagovarja pravico obrtnikov do nadaljevanja dela ob upokojitvi. Obrtniki, ki dopolnijo 65 let, bodo imeli po novem možnost delati in prejemati delno pokojnino, pri čemer bo država odvzela 50 % pokojnine. HOK si prizadeva za pravico do polne pokojnine ob nadaljevanju obrtniške dejavnosti.

V Romuniji je bil predlog zakona o zasebnih pokojninah preložen za nedoločen čas, kar pomeni, da lahko upokojenci še naprej dvignejo denar iz drugega in tretjega stebra v enkratnem znesku. Odločitev je bila sprejeta zaradi polemik in političnih razprav, saj bi zakon v trenutni obliki omejil možnost integralnega dviga sredstev iz obeh stebrov, kar bi lahko prizadelo več kot 9 milijonov Romunov.

Novi indijski zakon o dohodnini iz leta 2025 prinaša spremembe za davkoplačevalce. Kljub temu, da so nekateri upali na izjeme, mali davkoplačevalci, vključno s starejšimi, še vedno morajo vložiti davčne napovedi, če želijo zahtevati vračila preveč odtegnjenega davka (TDS), tudi če njihov dohodek ne presega osnovne meje za oprostitev. Zakon sicer omogoča, da tudi tisti, ki vložijo davčno napoved po roku ali jo popravijo, lahko zahtevajo vračila. Poleg tega je zakon popravil napako pri obrestih na predplačniški davek, s čimer je zagotovil, da se davkoplačevalcem ne bo povečalo breme obresti. Zakon prinaša tudi davčno olajšavo za družinske člane umrlih zaposlenih, saj omogoča 100-odstotno davčno olajšavo.

Romunski minister za razvoj Cseke Attila je napovedal, da bodo imeli župani v Romuniji možnost odločati o prihodnosti iger na srečo v svojih lokalnih skupnostih. Po novem bodo župani lahko prepovedali ali dovolili igre na srečo ter tako vplivali na delovanje igralnic. Podjetja, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, bodo morala v šestih mesecih pridobiti soglasje lokalnih oblasti, sicer ne bodo smela več poslovati.

Hrvaško Ministrstvo za gospodarstvo (Mingo) je zanikalo medijske objave, da so zavrnili zakonsko pobudo splitskega župana o možnosti, da lokalne enote prepovejo prodajo alkoholnih pijač v določenem času in na določenem območju. Pristojni minister pričakuje, da bo ta pobuda uresničena, pri čemer poudarja, da zakoni ne nastajajo čez noč.

V Romuniji je začasni predsednik PSD, Sorin Grindeanu, izjavil, da stranka ne podpira trenutne oblike predloga za spremembo drugega stebra pokojninskega sistema. PSD se s tem distancira od projekta, ki ga je podpisal njihov lastni minister. Grindeanu je poudaril, da predlog zakona ni v obliki, ki bi jo PSD lahko podprla.

Lok Sabha je sprejela Zakon o davku na dohodek 2025, ki nadomešča šest desetletij star okvir neposrednih davkov. Zakon prinaša jasnejša pravila glede nepremičnin, nove davčne razrede, višje odbitke in rešuje težave pri zahtevkih za povračilo davka.

Indijska ministrica za finance Nirmala Sitharaman je v ponedeljek v parlament vložila revidirano različico zakona o davku na dohodek iz leta 2025, ki vključuje večino priporočil parlamentarnega odbora, ki ga je vodil vodja BJP Baijayant Panda. Predlog zakona vključuje tudi spremembe v shemi ocenjevanja blokov v zvezi s primeri preiskav dohodnine in zagotavlja določene davčne ugodnosti za javne investicijske sklade Savdske Arabije. Zakon je bil sprejet v Lok Sabha brez razprave.

Španski sistem socialne varnosti bo kaznoval delavce, ki so prispevali le 15 let in se bodo upokojili leta 2025. Poleg tega članek navaja, da sistem pokojninskega zavarovanja v Španiji oškoduje tiste, ki se odločijo za predčasno upokojitev ali imajo malo let delovne dobe. V Mehiki pa je za dosmrtno pokojnino pri IMSS (Instituto Mexicano del Seguro Social) pod režimom 97 potrebno izpolnjevati določene pogoje glede števila tednov prispevanja.

Tiskovni predstavnik predsednika Nawrockega, Rafał Leśkiewicz, je sporočil, da predsednik Karol Nawrocki še ni sprejel dokončne odločitve glede zakona o vetrnih elektrarnah. Leśkiewicz je pred tem za Poljsko tiskovno agencijo dejal, da ima zakon politične in ne vsebinske razsežnosti, ter napovedal, da bo predsednik "udaril".

Upravljavci zasebnih pokojninskih skladov so zagotovili, da imajo sposobnost izplačevati pokojnine v enkratnih zneskih vsem upravičencem ob upokojitvi, tudi v času največjih obremenitev. Po novem bodo le nekateri Romuni lahko dvignili celotno pokojnino iz drugega stebra. Če je zbrani znesek nižji od 15.372 lejev, bo upravljavec izplačal enkratni znesek ali pa bo izplačilo razdeljeno na obdobje do 12 mesecev.

Na Portugalskem se je povpraševanje po rustikalnih zemljiščih letos povečalo, kar je posledica sprememb v zakonodaji o zemljiščih. Vendar pa se večina tega porasta pripisuje razvoju kmetijskih projektov in ne gradnji stanovanjskih objektov. Spremembe zakonodaje o zemljiščih niso privedle do povečanja ponudbe stanovanj, kot je pričakovala vlada, temveč so spodbudile razvoj kmetijstva.

V Lok Sabhi je bil sprejet nov zakon o dohodnini za leto 2025, ki vključuje ključne spremembe glede pokojnin, odpravnin in kapitalskih dobičkov. Finančna ministrica Nirmala Sitharaman je v Lok Sabhi predstavila revidiran predlog zakona o dohodnini za leto 2025. Vlada je zavrnila obnovo stare pokojninske sheme (OPS), saj naj bi predstavljala nevzdržno fiskalno breme. Sprejeta sta bila dva davčna zakona brez razprave, med odsotnostjo opozicije.

Albanski premier Edi Rama je v javnih nastopih in komunikaciji na družbenih omrežjih ponovno izrazil odločenost vlade za nadaljevanje akcije rušenja nezakonitih gradenj in sproščanja javnih površin. Poudaril je, da ta prizadevanja niso usmerjena proti podjetnikom, temveč k vzpostavitvi jasnih pravil in preprečevanju nadaljnje nelegalne gradnje. Rama je napovedal tudi pripravo nacionalne uredbe, ki bo urejala to področje v prihodnjih štirih letih.

Slovenija uvaja krajši delovni čas, pri čemer bodo imeli delavci možnost izbire med prostim petkom ali skrajšanim delovnim dnem. Poleg tega uvaja skrajšan delovni čas za starejše delavce. Podobni modeli že obstajajo v državah kot so Irska, Nemčija in Islandija, kjer so izkušnje pokazale pozitivne rezultate. Novi slovenski zakon prinaša tudi fleksibilnejše pogoje dela in višje nadomestilo za brezposelnost.

Slovenija bo leta 2026 delno uvedla zakon, ki starejšim od 58 let ali tistim s 35 leti delovne dobe omogoča izbiro med prostim petkom ali šesturnim delovnikom. Zakon naj bi prinesel večjo učinkovitost, manj stresa in boljše mentalno zdravje zaposlenih. Spremembe in višje minimalne satnice se obetajo tudi dijakom, študentom in udeležencem javnih del.

Nemška vlada je sprejela nov zakon za boj proti davčnim utajam in delu na črno, ki ga je potrdila v kabinetu. Ukrepi vključujejo poostren nadzor, usmerjen tudi na frizerske salone, kozmetične in neilske studie. Zaposleni bodo morali imeti s seboj osebne dokumente za morebitne inšpekcijske preglede, podobno kot velja že v gradbeništvu in gostinstvu. S tem želi vlada zmanjšati izgubo prihodkov zaradi dela na črno.

V Dominikanski republiki je poslanska zbornica potrdila več pomembnih zakonov, ki bodo imeli velik vpliv na državo. Med sprejetimi zakoni so zakon o najemu nepremičnin in izselitvi, zakon o nadzoru državnega zbora, zakon o ustanovitvi ministrstva za pravosodje in zakon o družinskem premoženju. Zakon o najemih, ki ga je predlagal predsednik zakonodajnega organa Alfredo Pacheco, je bil sprejet po tem, ko je senat potrdil spremembe.

Županja Washingtona, D.C., Muriel Bowser, se je srečala z Joy Reid, medtem ko je predsednik Donald Trump okrepil boj proti kriminalu v mestu. Demokrati v kongresu so sprejeli zakonodajo, s katero so želeli preprečiti Trumpov nadzor nad policijo D.C., vendar je imela ta zakonodaja majhne možnosti za uspeh, saj imajo republikanci nadzor nad kongresom.

Nigerijski predsednik Bola Tinubu je podpisal zakon o reformi zavarovalniške industrije za leto 2025, ki naj bi okrepil finančni sektor države in pospešil doseganje cilja gospodarstva v vrednosti 1 bilijona dolarjev. Zakon naj bi začel veljati 5. avgusta, administracijo in implementacijo pa bo izvajala Nacionalna komisija za zavarovalništvo (NAICOM).

Kabinet predsednika Črne gore, Jakova Milatovića, je objavil analizo, ki razkriva, da je bil zakon o davku na nepremičnine, ki ga je prejel poslanec Evrope zdaj Darko Dragović, pisan v interesu enega samega človeka. Milatović se sprašuje o odzivu institucij in vlade, ter ali bo parlament ponovno sprejel zakon, za katerega meni, da je protiustaven.

Poljski Sejm je sprejel spremembe k tako imenovanemu zakonu o vetrnih elektrarnah, ki med drugim zamrzuje cene električne energije za gospodinjstva do konca leta 2025. Zakon, ki liberalizira tudi pravila za investicije v vetrne elektrarne na kopnem, bo zdaj posredovan predsedniku države v podpis.

Unija poslodavcev Črne Gore (UPCG) je pozdravila spremembe zakonov, ki naj bi omogočile učinkovitejši nadzor nad poslovanjem na črno. Iz UPCG poudarjajo, da so si prizadevali za širitev davčne osnove in ne za povečevanje davčnih obremenitev že registriranih podjetij, kar se je v preteklosti pogosto dogajalo.

V Franciji je bil izdan odlok, ki farmacevtska podjetja obvezuje k zagotavljanju neprekinjene dobave zdravil, ki so ocenjena kot bistvena. Ta ukrep je bil sprejet zaradi vse pogostejših pomanjkanj zdravil. Laboratoriji morajo zdaj predložiti načrt ukrepov, ki zagotavlja stalno dostopnost zdravljenja, če nameravajo prekiniti prodajo določenega zdravila.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo Srbije je začelo s pripravo osnutka zakona o varnosti hrane. Novi zakon bo uvedel učinkovitejši sistem hitrega obveščanja in preiskav, s čimer naj bi okrepili zaščito potrošnikov.

Po eksploziji v tovarni orožja v Cugirju je minister za gospodarstvo Radu Miruță ponovno uvedel obveznost, da mora biti vsaka oseba, ki vstopi v takšno enoto, pooblaščena s strani ministrstva. Miruță je poudaril, da se tovarne orožja ne sme voditi kot stroja za sladoled. Razkrito je bilo, da so bile varnostne zahteve odpravljene januarja 2025, kar je povzročilo zaskrbljenost glede zakonodajne ranljivosti.

Administracija Donalda Trumpa je uvedla pilotni program, ki bo od državljanov Zambije in Malavija zahteval plačilo varščine do 15.000 ameriških dolarjev za nekatere turistične in poslovne vizume. Gre za prvi afriški državi, za kateri velja ta ukrep.

Komisija III indonezijskega parlamenta (DPR) je pohvalila Pusat Pelaporan in Analisis Transaksi Keuangan (PPATK) za revizijo politike blokiranja milijonov neaktivnih (dormantnih) računov. Vendar pa podpredsednik komisije III DPR, Ahmad Sahroni, poziva PPATK k večji previdnosti v prihodnje, da se izogne nepotrebnim težavam za državljane.

Ministrica za delo in zdravje Catherine Vautrin je razkrila podrobnosti načrtovanih ukrepov za boj proti socialnim goljufijam, ki jih bo obravnaval zakon jeseni. Poudarila je, da je socialna goljufija izdaja. Čeprav zdravstveni delavci storijo manj kot tretjino vseh goljufij pri socialni varnosti, predstavljajo dve tretjini skupnega zneska.

Črnogorski predsednik Jakov Milatović je javno izrazil zaskrbljenost zaradi sprejetja Zakona o davku na nepremičnine, ki ga je kljub negativnemu mnenju Ministrstva za finance potrdila Skupščina. Milatović trdi, da je zakon neustaven in škodljiv za državljane, zlasti za kmetovalce. Ob tem je poudaril, da je po vrnitvi zakona v ponovno obravnavo prejel grožnje.

Ted Benna je leta 1981 ustvaril prvi pokojninski načrt 401(k) v ZDA, ki je podjetjem omogočil davčno ugodno prispevanje v pokojninske račune zaposlenih, s čimer so podjetja opustila pokojninske obveznosti, zaposleni pa prevzeli več odgovornosti za svoje prihranke. V Združenem kraljestvu se medtem gospodinjstva s pokojninskimi skladi soočajo z možnostjo, da bo do 40% teh sredstev namenjenih davku na dediščino, ki bo začel veljati aprila 2027. Britanci so množično dvigovali denar iz pokojninskih skladov v izogib davčni obremenitvi po napovedi jesenskega proračuna.

Zijad Bajramović, predsednik Bosanskohercegovskega komiteja CIGRE (BHK CIGRE), je izjavil, da je potrditev zakona o regulatorju, prenosu in trgu električne energije v Bosni in Hercegovini pomemben korak k integraciji države v skupni energetski trg Evropske unije. Ocenjuje, da bi se lahko borza električne energije integrirala v energetsko tržišče EU v dveh do treh letih. Bajramović opozarja, da Bosna in Hercegovina brez borze in pravil EU plačuje visoko ceno pri izvozu električne energije.

Avstralska država Viktorija namerava uzakoniti pravico do dela od doma. Premierka Jacinta Allan je napovedala, da bodo imeli delavci, katerih delo to dopušča, pravico delati od doma najmanj dva dni na teden. Cilj te pobude je, da bi delo od doma postalo pravica in ne le prošnja, kar bi lahko delavcem prineslo tudi finančne prihranke.

Francoska ministrica za zdravje Catherine Vautrin je predstavila načrte za nov zakon, namenjen boju proti socialnim prevaram. Predlog zakona, ki ga je napovedal premier François Bayrou, naj bi do leta 2026 prinesel dodatnih 2,3 milijarde evrov. Med ukrepi so predvidene strožje metode izterjave, preverjanje premoženja in nadzor nad upravičenostjo do socialnih prejemkov, vključno z bolniškim staležem in prevozom bolnikov. Zakon naj bi obravnaval neprijavljene dohodke in neupravičeno prejete zneske.

V Maleziji je začel veljati Zakon o spremembi Zakona o nacionalnem svetu za posvetovanje o plačah iz leta 2025, ki razširja veljavno minimalno plačo na delavce z vajeniško pogodbo. Ministrstvo za človeške vire je potrdilo, da sprememba zakona velja od 1. avgusta.

Črna gora je sprejela zakon o kreditno-garantnem skladu, ki ga je pohvalil predsednik Jakov Milatović kot pomembno zmago za gospodarstvo države. Pobuda za ustanovitev sklada je nastala, ko je bil Milatović minister za gospodarski razvoj, kot odgovor na težave malih in srednjih podjetij ter podjetnikov, ki nimajo premoženja za zavarovanje posojil. Sklad bo bankam zagotavljal jamstva za del posojil, odobrenih novim in malim podjetjem, s čimer se bo zmanjšalo tveganje za banke in odprla vrata novim idejam in podjetjem.

Predsednica Claudia Sheinbaum je 31. julija 2025 vodila jutranjo konferenco v Nacionalni palači. Članki različnih medijev, kot so El Financiero, SDP Noticias in Excelsior, so poročali o dogodku v živo in izpostavili ključne teme, o katerih je spregovorila predsednica. Konferenca se je začela ob 10:00 zjutraj.

Črnogorska vlada je na 92. seji, ki jo je vodil premier Milojko Spajić, sprejela več zakonskih predlogov, programov in informacij. Med drugim je bil sprejet predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju nelegalnega poslovanja ter Program upravljanja z gozdovi za leto 2025.

Potekalo je zaslišanje pritožbenega sodišča o izpodbijanju Trumpovih carin s strani držav in podjetij. Donald Trump je branil svojo agresivno tarifno politiko pred ključno sodno obravnavo, ki bi lahko preoblikovala njegovo trgovinsko strategijo.

V Osijeku je 57-letni voznik z 1,87 promila alkohola v krvi zapeljal s ceste in pobegnil. V Kotoru so Novljana obsodili na 21 dni zapora zaradi vožnje pod vplivom alkohola (2,5 g/kg), prepovedali so mu vožnjo za štiri mesece in mu dodelili maksimalno število kazenskih točk. Med mednarodno akcijo pojačanega nadzora prometa so policisti odkrili 31.819 prekrškov zaradi prekoračitev hitrosti.

Črna gora je sprejela Zakon o kreditno-garantnem fondu, ki naj bi olajšal dostop do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja. Đeljošaj je izjavil, da ta zakon predstavlja novo priložnost za hitrejši in varnejši razvoj črnogorskega gospodarstva ter ustvarja ugodnejše pogoje za poslovanje in dolgoročno stabilnost. Zakon naj bi bil strateški korak k spodbujanju ugodnega poslovnega okolja, pri čemer so mala in srednja podjetja ključna za nadaljnjo rast in razvoj črnogorske ekonomije.

Po protestih je ukrajinski parlament sprejel nov protikorupcijski zakon, ki ga mora podpisati še predsednik Zelenski. Po prvotnem nasprotovanju je Zelenski spremenil svoje stališče glede protikorupcijskega zakona, kar je v parlamentu sprožilo pretep med poslanci.

50-letna ženska iz Lafayettea v Indiani je bila aretirana v Washingtonu, D.C., zaradi objav na družbenih omrežjih, v katerih je grozila s smrtjo predsedniku Donaldu Trumpu. Federalni tožilci so jo obtožili nasilnih groženj, ki jih je objavljala avgusta.