Poslanec ruske dume Mihail Šeremet in drugi ruski uradniki so se ostro odzvali na nedavne izjave ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega glede dveh možnih scenarijev za razvoj konflikta v Ukrajini. Šeremet je izjave ukrajinskega voditelja označil za posledico »paničnega napada« in izrazil mnenje, da so takšne trditve znak nestabilnosti v ukrajinskem političnem vrhu. Ruska stran trdi, da so napovedi o različnih potekih vojne v nasprotju z realnostjo na terenu. Kritike so se osredotočile predvsem na domnevno psihološko stanje predsednika Zelenskega, kar je del širšega vzorca retorike, ki jo ruski državni organi uporabljajo za spodkopavanje verodostojnosti ukrajinskega vodstva. Odzivi prihajajo v času, ko obe strani krepita svoje diplomatske in vojaške dejavnosti, medtem ko mednarodna skupnost spremlja razvoj dogodkov na fronti.

Venezuelska opozicijska voditeljica in dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025 María Corina Machado je izjavila, da želi svoje priznanje deliti z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Do te napovedi je prišlo le dva dni po tem, ko so ameriške sile zajele venezuelskega diktatorja Nicolása Madura, kar je Machado označila za zgodovinsko zmago pravičnosti nad tiranijo. Machado je v pogovoru za medije poudarila, da si Trump nagrado zasluži zaradi svoje vloge pri stabilizaciji regije in odstranitvi Madurovega režima. Kljub javni podpori in pripravljenosti na delitev prestižnega priznanja pa se zdi, da je ta gesta za politično prihodnost Machado v Venezueli prišla prepozno. Poročila kažejo, da je Trumpovo nezadovoljstvo, ker sam ni prejel nagrade, ki si jo je močno želel, vplivalo na njegovo odločitev glede prihodnjega vodstva države. Namesto venezuelske nobelovke je Trump podprl tehnokratko Delcy Rodríguez, s čimer je Machado kljub njenim prizadevanjem in mednarodnemu ugledu de facto izključil iz načrtov za prevzem predsedniškega položaja po padcu Madura.

Litovske oblasti so sprožile uradni postopek preverjanja dovoljenja za stalno prebivanje ruskega opozicijskega politika Leonida Volkova, nekdanjega tesnega sodelavca pokojnega Alekseja Navalnega. Oddelek za migracije je od službe za državno varnost zahteval oceno, ali Volkove izjave predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti ali javnemu redu v državi. Povod za preiskavo so bile objavljene zasebne komunikacije, v katerih se je Volkov odzval na domnevno smrt Denisa Kapustina, vodje Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK). Volkov je v sporni korespondenci Kapustina označil za nacista, čigar obstoj naj bi koristil kremeljski propagandi, ob tem pa kritično ocenil tudi ukrajinske uradnike, vključno z nekdanjim vodjem obveščevalne službe Kirilom Budanovom. Čeprav se je kasneje izkazalo, da je bila smrt Kapustina zrežirana, so litovski organi ocenili, da so takšne izjave lahko sporne z vidika varnostne politike države. Če bo ugotovljeno, da Volkov predstavlja varnostno tveganje, mu po litovski zakonodaji grozi preklic dovoljenja za bivanje in izgon iz države.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je v intervjuju za estonsko radijsko postajo KuKu spregovorila o domnevnih konfliktih s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Kallasova je poudarila, da morebitna nestrinjanja niso osebne narave, temveč so posledica medinstitucionalnih razlik in pristojnosti znotraj struktur Evropske komisije. Po njenih besedah so njuni osebni odnosi dobri, medtem ko so institucionalna trenja običajen del delovanja kompleksnega aparata Evropske unije. Nekdanja estonska premierka, ki je položaj vodje evropske diplomacije prevzela nedavno, je s tem odgovorila na medijska ugibanja o napetostih v vrhu bruseljske administracije. Poudarila je, da so razmejitve med zunanjo službo EU in drugimi oddelki komisije včasih predmet usklajevanj, kar pa ne vpliva na njeno spoštovanje do predsednice komisije. S temi izjavami je poskušala pomiriti javnost in zagotoviti, da bo sodelovanje med najvišjimi funkcionarji unije ostalo konstruktivno kljub različnim strukturnim pogledom na izvajanje politik.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo na najmanj 35, aretiranih pa je bilo več kot 1200 ljudi. Donald Trump je ponovno zagrozil z napadom na Iran, če bo režim nasilno obračunal z mirnimi protestniki.

Ameriški odvetnik Barry Pollack, ki je v mednarodni javnosti zaslovel kot ključni pravni zastopnik ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assanga, je prevzel vodenje obrambe venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Pollack velja za izjemno uspešnega stratega na področju kazenskega prava, kar je potrdil s svojo vlogo pri izpustitvi Assanga na prostost po dolgoletnem pravnem sporu z oblastmi Združenih držav Amerike. Maduro se v Združenih državah Amerike sooča z resnimi obtožbami glede trgovine z drogami in korupcije, zato izbira Pollacka nakazuje na agresivno pravno strategijo venezuelskega vodstva. Odvetnikove izkušnje z odmevnimi primeri, ki vključujejo nacionalno varnost in mednarodno pravo, bodo ključne pri obravnavi obtožnice v Washingtonu. Imenovanje je v diplomatskih krogih sprožilo precej pozornosti, saj Pollack velja za strokovnjaka, ki se ne boji neposrednih pravnih spopadov z ameriškimi državnimi organi.

Hrvaški minister za zunanje in evropske zadeve Gordan Grlić Radman se je v Zagrebu sestal s predstavniki hrvaških družin iz Boke Kotorske v Črni gori, ki si že desetletja prizadevajo za vračilo nacionaliziranega in odtujenega premoženja. Družini Tripković in Dabinović-Kokot sta ministra podrobno seznanili s pravnimi in institucionalnimi težavami, s katerimi se soočata pri poskusih restitucije svojih posesti v katastrskih občinah Dobrota, Kavač in Škaljari. Po navedbah predstavnikov družin je bil velik del njihovega premoženja nacionaliziran že po drugi svetovni vojni, vendar so najhujše izgube utrpeli v obdobju med letoma 1991 in 2000, ko je bilo več kot 90 odstotkov njihovega zemljišča nezakonito prenesenih na tretje osebe. Posebej izstopa primer družine Tripković, ki je v omenjenem obdobju izgubila več kot 500.000 kvadratnih metrov zemljišč, ter primer družine Dabinović-Kokot, katere zgodovinska Kokotova kula v Dobroti je resno ogrožena. Slednja je od leta 1949 zaščitena kot kulturni spomenik, vendar je bila njena integriteta poškodovana zaradi potresa leta 1979 ter kasnejših neustreznih posegov v prostor in kraje gradbenih elementov. Kljub številnim vloženim tožbam in zahtevkom črnogorske državne institucije doslej niso uspele zagotoviti pravne varnosti ali vrnitve lastninskih pravic, zato družine zdaj pričakujejo odločnejše posredovanje hrvaške diplomacije pri črnogorskih oblasteh.

Savdska koalicija je v Jemnu izvedla niz preventivnih zračnih napadov na položaje sil Južnega prehodnega sveta (STC), ki jih podpirajo Združeni arabski emirati, s čimer se je ravnovesje moči v državi močno nagnilo v korist mednarodno priznane vlade. Po navedbah poročevalcev so sile t. i. Velikanov, ki so zveste Predsedniškemu vodstvenemu svetu (PLC) pod okriljem Rijada, v sredo prevzele nadzor nad strateškim mestom Aden. Iz mesta, ki je dolga leta veljalo za utrdbo separatistov in njihovo prestolnico, so odstranili simbole južnega Jemna in jih nadomestili z državno zastavo. Dogajanje na terenu spremlja zaostritev diplomatskih odnosov med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati. Vodja separatistov Aidarus al Zubaidi naj bi po obtožbah o veleizdaji pobegnil iz države prek Somalilanda v Abu Dabi, pri čemer naj bi mu pomagale oblasti ZAE. Ta prebeg in uporaba Somalilanda kot tranzitne točke nakazujeta na oblikovanje novih regionalnih zavezništev, ki poleg separatistov in ZAE vključujejo tudi Izrael, kar dodatno zapleta varnostno arhitekturo na Arabskem polotoku. Preobrat v Adnu pomeni hiter konec nedavnih ozemeljskih pridobitev STC v provincah Hadramut in al Mahrah. Medtem ko lokalno prebivalstvo izraža olajšanje nad zamenjavo oblasti, analitiki opozarjajo, da bi neposredni spopadi med silami, ki jih podpirata različni regionalni sili, lahko vodili v novo fazo državljanske vojne. Savdska Arabija s svojimi dejanji potrjuje odločenost, da ohrani enotnost Jemna pod svojim vplivom, kljub interesom nekdanjih zaveznikov v Abu Dabiju.

V Alepu je prišlo do množičnega razseljevanja prebivalstva zaradi okrepljenih spopadov med sirsko vojsko in kurdskimi borci. Sirska vojska je napovedala prekinitev ognja, vendar so kurdski borci zavrnili poziv k umiku. V spopadih je umrlo 21 ljudi.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je takoj po nastopu funkcije sprožil ostre odzive z odločitvijo o preklicu izvršnih ukazov svojega predhodnika Erica Adamsa, ki so mestnim institucijam prepovedovali sodelovanje v gibanju za bojkot, umik naložb in sankcije (BDS) proti Izraelu. Mamdani je poleg odprave prepovedi bojkota izraelskih podjetij zavrnil tudi delovno definicijo antisemitizma po standardih Mednarodne zveze za spomin na holokavst (IHRA), ki po njegovem mnenju neupravičeno enači proticionizem z antisemitizmom. Izraelsko zunanje ministrstvo in različne judovske lobistične skupine so župana ostro obsodile in ga obtožile spodbujanja antisemitizma v mestu z največjo judovsko populacijo zunaj Izraela. Mamdani je kritike zavrnil in poudaril, da njegova odločitev temelji na zaščiti pravice do svobode govora in političnega izražanja zaposlenih v mestni upravi. Poteza pomeni drastičen zasuk v politiki največjega ameriškega mesta do vprašanja izraelsko-palestinskega konflikta in vloge lokalnih oblasti pri izvajanju zunanjepolitičnih pritiskov.

Nekdanji in ponovni predsedniški kandidat Združenih držav Amerike Donald Trump je v svojih nedavnih zunanjepolitičnih razmišljanjih ponovno obudil razpravo o Monroejevi doktrini, ki predstavlja enega temeljnih stebrov ameriške diplomacije. Čeprav je bila doktrina oblikovana že leta 1823, ko jo je predvsem kot opozorilo evropskim kolonialnim silam predstavil takratni predsednik James Monroe, njena načela ostajajo relevantna v sodobnem političnem diskurzu. Trumpovo sklicevanje na to zgodovinsko politiko nakazuje na potencialno vrnitev k bolj protekcionističnemu in izolacionističnemu pristopu do zahodne poloble, kjer bi ZDA ponovno uveljavljale svojo prevlado brez vmešavanja zunanjih sil. Politični analitiki opozarjajo, da simbolno ali praktično izvajanje te doktrine v 21. stoletju prinaša številne izzive, saj se je globalna politična scena od leta 1823 močno spremenila. Kljub temu so se skozi zgodovino številni ameriški predsedniki redno vračali k tem načelom, ko so želeli utemeljiti svoja dejanja v Latinski Ameriki in širše. Trumpova retorika tako ne predstavlja le obujanja preteklosti, temveč poskus definiranja nove smeri ameriške zunanje politike pod geslom 'Amerika prva', kar bi lahko pomembno vplivalo na trenutna zavezništva in geopolitično stabilnost.

Italijanu so prepovedali vstop v Ukrajino za tri leta, potem ko se je sovoznica pritožila nad njegovimi proruskimi stališči in spoštovanjem do Putina. Prepoved so mu izrekli zaradi podpore Putinu in kritik Zelenskega.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je v odziv na zaostrene odnose z Japonsko uvedlo nove omejevalne ukrepe, ki vključujejo prepoved izvoza blaga z dvojno rabo in sprožitev protidampinške preiskave glede kemikalije diklorosilan. Peking je prepovedal izvoz strateško pomembnih redkih zemelj in tehnologij, ki bi se lahko uporabljale v vojaške namene, kar naj bi po ocenah Bloomberg prizadelo več kot 40 odstotkov kitajskega izvoza na Japonsko. Ukrepi so neposreden odziv na lanske izjave japonske premierke Sanae Takaichi o morebitnem vojaškem posredovanju Japonske v primeru kitajskega napada na Tajvan. Dodatno zaostritev predstavlja uvedba preiskave uvoza diklorosilana, ključnega plina v proizvodnji polprevodnikov. Kitajske oblasti trdijo, da se je cena uvožene kemikalije iz Japonske med letoma 2022 in 2024 znižala za 31 odstotkov, kar naj bi škodovalo domači industriji. Japonska stran je omejitve označila za popolnoma nesprejemljive, medtem ko so se napetosti še povečale po nedavnem obisku japonskega poslanca Hei Sekija na Tajvanu, kjer je otok označil za neodvisno državo. Posledice kitajskih ukrepov se že širijo po regiji, saj je Južna Koreja napovedala zmanjšanje odvisnosti od japonskih materialov, ki so podvrženi kitajskim omejitvam. Seul namerava preventivno preveriti možnosti za zamenjavo uvoznih komponent v sektorjih polprevodnikov, baterij in avtomobilske industrije, da bi minimiziral negativne vplive na svoje dobavne verige. Gospodarski spor med Tokiem in Pekingom tako neposredno vpliva na globalno proizvodnjo elektronike in vojaške opreme.

Severna Koreja je izstrelila več balističnih raket v smeri vzhodnih voda, le nekaj ur pred odhodom južnokorejskega predsednika v Kitajsko. Kim Jong Un je opazoval testne polete hipersoničnih raket in poudaril potrebo po krepitvi jedrskega odvračanja države. Južnokorejski Urad za nacionalno varnost je pozval Severno Korejo, naj ustavi provokacije po izstrelitvi raket v Vzhodno morje.

Izraelska vojska je izvedla dodatne napade na območja Gaze, s čimer je kršila dogovor o prekinitvi ognja, ki velja od oktobra. V izraelskem napadu blizu Han Junisa je bil ubit Palestinec.

Danska premierka Mette Frederiksen se je odločno odzvala na ponovne izjave novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa o interesu Združenih držav Amerike za prevzem Grenlandije. Frederiksenova je poudarila, da razprava o ameriški nadvladi nad tem avtonomnim danskim ozemljem nima nikakršnega smisla in da takšni predlogi ne koristijo medsebojnim odnosom. Njen odziv sledi Trumpovim besedam, ki so nakazovale, da bi ZDA potrebovale Grenlandijo zaradi strateških interesov. Ob tem je danska vlada prejela močno diplomatsko podporo sosednje Švedske. Švedski premier Ulf Kristersson je javno podprl dansko stališče in na družbenem omrežju X zapisal, da Švedska v celoti stoji ob strani svoji sosedi. Sporazum o statusu Grenlandije ostaja nespremenjen, danski politični vrh pa poudarja, da otok ni naprodaj, s čimer se spopadajo z diplomatskimi pritiski, ki prihajajo iz Washingtona.

Prva dama Venezuele in soproga predsednika Nicolasa Madura, Cilia Flores, se je na sodišču v New Yorku pojavila z vidnimi znaki fizičnih poškodb. Po poročanju prisotnih je imela podplutbe pod očmi in povito čelo, kar je sprožilo številna ugibanja o izvoru njenih poškodb v mednarodni javnosti. Čeprav podrobnosti o naravi sodnega postopka in razlogih za njeno prisotnost na ameriških tleh v prvih poročilih niso bile v celoti razjasnjene, je njen videz pritegnil precejšnjo pozornost medijev. Dogodek se odvija v času zaostrenih odnosov med Venezuelo in Združenimi državami Amerike, ki proti venezuelskemu vrhu že dlje časa vodijo različne pravne postopke. Pojav Floresove z znaki telesnih poškodb v javnem prostoru, kot je sodna dvorana, predstavlja nenavaden dogodek za tako visoko politično osebnost, vendar uradni viri iz Caracasa ali Washingtona za zdaj niso podali pojasnil glede njenega zdravstvenega stanja ali okoliščin, ki so privedle do omenjenih poškodb.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ostro obsodil vojaško operacijo Združenih držav Amerike proti Venezueli, v kateri so ameriške sile izvedle letalske napade na prestolnico Caracas. Petro je v izjavi za javnost poudaril, da so Združene države Amerike prva država v človeški zgodovini, ki je bombardirala prestolnico v Južni Ameriki, kar je označil za nevaren precedens in grozljiv madež, ki bo ostal v spominu prihodnjih generacij na celini. Predsednik Petro je dejanja Washingtona primerjal z zgodovinskimi diktatorji in sodobnimi konflikti, pri čemer je izjavil, da česa podobnega niso storili niti Adolf Hitler, Francisco Franco, Antonio de Oliveira Salazar ali Benjamin Netanjahu. Po njegovih besedah gre za neposreden napad na suverenost latinskoameriških narodov, kar povzroča globoko ogorčenje v regiji in destabilizira politične odnose v tem delu sveta.

Danski parlamentarni odbor za zunanjo politiko se je v Kopenhagnu sestal na izrednem in strogo varovanem zasedanju, ki so ga zaznamovali izjemni varnostni ukrepi. Po poročanju danskega portala Berlingske so se člani odbora zbrali v zaprtem prostoru brez oken, kjer je bila uporaba mobilnih telefonov strogo prepovedana, udeleženci pa v sejno sobo niso smeli prinesti niti skodelic kave. Takšni protokoli so v danski parlamentarni praksi izjemno redki in kažejo na visoko stopnjo zaupnosti obravnavane tematike. Glavna tema pogovorov so bili domnevni načrti novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa v zvezi z Grenlandijo, ki uživa status avtonomnega ozemlja v okviru Danskega kraljestva. Čeprav podrobnosti razprave niso javno dostopne, so se danski politiki spopadali z vprašanji strateške varnosti in ozemeljske celovitosti v luči ponovnega zanimanja Washingtona za to arktično območje. Sestanek odraža zaskrbljenost Københavna nad nepredvidljivostjo prihodnje ameriške zunanje politike in njenim vplivom na severnoatlantsko zavezništvo.

Iransko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro zavrnilo poročanje ameriškega časnika New York Times, ki je trdil, da se država nahaja v stanju preživetja. Po uradnih navedbah Teherana gre za dezinformacije, namenjene destabilizaciji iranske diplomacije. Namestnik tiskovnega predstavnika ministrstva je prav tako demantiral navedbe o domnevnem posebnem srečanju zunanjega ministra Abbasa Araghchija z vodilnimi predstavniki medijskih hiš, kjer naj bi razpravljali o teh vprašanjih. Kljub zanikanju navedb o krizi se bodo v prihodnjem tednu sestali člani iranske parlamentarne komisije za nacionalno varnost in zunanjo politiko. Na delovnem srečanju z zunanjim ministrom Araghchijem bodo pregledali najnovejše regionalne in mednarodne dogodke, ki vplivajo na položaj Islamske republike. Sestanek je del rednih dejavnosti, vendar prihaja v času povečanih pritiskov glede iranskega jedrskega programa in odnosov z Zahodom. Iran vztraja pri stališču, da zahodni mediji vodijo načrtno kampanjo dezinformacij. To sovpada z zgodovinskimi napetostmi, ko je Teheran pogojeval vsakršna pogajanja z ZDA z odpravo gospodarskih sankcij in priznanjem jedrskih pravic, kar ostaja osrednja točka iranske zunanje politike tudi v letu 2025.

Izraelske oblasti so novega župana New Yorka Zohrana Mamdanija obtožile antisemitizma, potem ko je neposredno po nastopu mandata preklical vrsto izvršilnih ukazov svojih predhodnikov. Mamdani, ki je postal prvi muslimanski župan v zgodovini mesta, je s svojimi prvimi ukrepi sprožil buren odziv v mednarodni skupnosti, zlasti v Izraelu. Kritiki trdijo, da njegove odločitve spodkopavajo varnost judovske skupnosti v New Yorku, medtem ko njegovi podporniki poudarjajo, da gre za uresničevanje predvolilnih obljub o reformi mestne uprave. Napetosti med Izraelom in mestno upravo New Yorka so se stopnjevale hitro po Mamdanijevi prisegi. Izraelska stran je izrazila globoko zaskrbljenost nad politično smerjo novega župana, ki prihaja iz vrst demokratičnih socialistov. Njegovi prvi koraki so v Tel Avivu sprožili uradne obtožbe o sovražni naravnanosti do judovskega ljudstva, kar postavlja odnose med največjim ameriškim mestom in judovsko državo na preizkušnjo. Gre za redek primer neposrednega diplomatskega spora med tujo državo in ameriškim lokalnim funkcionarjem.

V izraelskem napadu na hišo v mestu Khirbat Salam v okrožju Bint Jbeil na jugu Libanona sta bila ubita dva libanonska državljana.

Pojavile so se obtožbe, da so trije sinovi kandidatke za ministrico Lee Hye-hoon od svoje babice prejeli vsak po 1 milijardo vonov vrednih delnic družinskega podjetja, ki ne kotira na borzi. Stranka Moč ljudstva je izrazila dvom o velikosti dediščine in morebitnem izogibanju plačilu davka na dediščino. Kljub temu je Lee Hye-hoon začela z opravljanjem prvih uradnih dolžnosti. Medtem pa je Demokratična stranka zavrnila obtožbe o nepravilnostih pri kandidaturi Kim Byung-kija, kljub temu, da ni bilo uradnega zapisa o prejemu peticije v zvezi z domnevnim podkupovanjem.

Iranski predsednik Ebrahim Raisi je uradnikom izdal neposreden ukaz za aktivnejše prizadevanje pri pridobivanju iranskega deleža vode iz reke Helmand, ki priteka iz sosednjega Afganistana. Iranski minister za energetiko je ob tem poudaril, da so se pogajanja s talibanskimi oblastmi v Kabulu sicer okrepila, vendar Teheran v preteklem letu ni uspel prejeti celotne dogovorjene količine vode, kar povzroča resne težave na sušnih območjih jugovzhodnega Irana. Zaradi neizpolnjevanja določil pogodbe o vodnih pravicah iz leta 1973 je iranski predsednik postavil ultimat, s katerim zahteva takojšnje ukrepanje diplomatskih in tehničnih služb. Spor glede razdelitve vodnih virov ostaja ena ključnih točk napetosti med državama, saj pomanjkanje vode vpliva na kmetijstvo in oskrbo prebivalstva v iranski provinci Sistan in Beludžistan. Minister je potrdil, da bodo politični predstavniki zdaj povečali pritisk na afganistansko stran, da se zagotovi spoštovanje mednarodnih obveznosti.

Evropska unija je v torek sporočila, da bo ohranila diplomatske stike z vlado pod vodstvom Delcy Rodríguez, kljub temu da venezuelskih oblasti ne priznava kot legitimne. Namen te odločitve je po navedbah Bruslja zaščita evropskih interesov v tej južnoameriški državi ter zagotavljanje pogojev za obrambo temeljnih načel, ki jih zagovarja unija. Gre za nadaljevanje dosedanje pragmatične politike, s katero želi EU ohraniti vpliv in komunikacijske kanale v regiji. Predstavniki unije so poudarili, da vzdrževanje stikov ne pomeni uradnega priznanja legitimnosti trenutnega režima, temveč gre za nujno diplomatsko pot pri obravnavanju humanitarnih in političnih vprašanj. Takšna drža omogoča neposreden dialog z akterji, ki dejansko nadzorujejo državne institucije, hkrati pa EU s tem ščiti svoje državljane in gospodarske subjekte v Venezueli. Odnosi med Brusljem in Caracasom ostajajo napeti, saj Evropska unija še naprej poziva k demokratičnim reformam in spoštovanju človekovih pravic.

Ministrski predsednik nemške zvezne dežele Hessen Boris Rhein je napovedal uradni obisk v Združenih državah Amerike ob obletnici partnerstva med deželo in ZDA. Rhein je poudaril, da je ohranjanje odprtih komunikacijskih kanalov s Washingtonom ključnega pomena, zlasti v času mandata predsednika Donalda Trumpa. Po mnenju deželnega voditelja Hessen velja za najbolj ameriško nemško zvezno deželo, kar utemeljuje s tesnimi gospodarskimi vezmi in zgodovinsko povezanostjo. Namen potovanja je okrepiti čezatlantske odnose in zagotoviti stabilnost sodelovanja kljub morebitnim političnim spremembam na zvezni ravni v obeh državah. Hessen kot pomembno finančno in prometno vozlišče vidi v ZDA strateško partnerico, zato bo delegacija obravnavala predvsem vprašanja gospodarskega sodelovanja, varnostne politike in tehnološkega razvoja. Obisk bo služil tudi kot simbolna potrditev dolgotrajnega prijateljstva, ki se je razvilo po drugi svetovni vojni.

Kitajska je uvedla dodatne trgovinske ukrepe proti Japonski, vključno s preiskavo uvoza diklorosilana in prepovedjo izvoza nekaterih redkih zemeljskih elementov. Ta poteza je bila odgovor na izjave japonskega premierja glede Tajvana in je še poslabšala odnose med državama.

Kiril Dmitrijev, posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje s tujino, je podal ostre izjave glede geopolitične usode Grenlandije in Kanade. Po njegovih besedah so Združene države Amerike že sprejele ključne odločitve glede prihodnosti Grenlandije, pri čemer je Evropsko unijo označil za vazala, ki zgolj spremlja situacijo in izvaja dvojna merila. Dmitrijev je namignil, da bi se po Grenlandiji na podobnem udaru ameriških strateških interesov lahko znašla tudi Kanada. Ruski uradnik trdi, da so odločitve o usodi teh severnih ozemelj v Washingtonu že določene, kar odraža naraščajoče napetosti v Arktični regiji. Njegove izjave so usmerjene predvsem v kritiko zahodne zavezniške politike in poudarjanje domnevne podrejenosti Bruslja ameriškim interesom. Dmitrijev meni, da se bo Kanada v prihodnje morala pripraviti na podobne pritiske, kot jih po njegovem mnenju doživlja avtonomno ozemlje pod dansko krono.

Poslanka DPP Lin Yijin je zanikala, da bi umaknila predlog sprememb Zakona o odnosih med ljudmi z obeh strani ožine, ki predvideva izbris formulacije "pred ponovno združitvijo države" in "regije", ter pozvala KMT, naj preneha širiti lažne novice. Skupina KMT v parlamentu je odgovorila, da obstaja pisni zapis predloga in da si DPP ne upa priznati svojih dejanj. Zheng Liwen, predsednica KMT, je dejala, da je težava v miselnosti predsednika Laija, ki ne spoštuje zakonov, ki jih je sprejel parlament.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in ukrajinsko ljudstvo sta letošnja prejemnika mednarodne nagrade Four Freedoms (Štiri svoboščine), ki jo podeljuje fundacija Roosevelt. Predsednik fundacije in komisar nizozemskega kralja v provinci Zeeland, Hugo de Jonge, je poudaril, da gre za priznanje neizmernemu pogumu in neutrudnemu odporu ukrajinskega naroda, ki se že več let spopada z rusko agresijo. Po besedah podeljevalcev boj Ukrajincev ne predstavlja le obrambe njihove lastne suverenosti, temveč boj za temeljne svoboščine celotne mednarodne skupnosti. Slovesna podelitev priznanj bo potekala 16. aprila v nizozemskem mestu Middelburg. De Jonge je izrazil upanje, da se bo predsednik Zelenski dogodka udeležil osebno, čeprav uradne potrditve obiska še ni. Odlikovanje Four Freedoms se podeljuje posameznikom in ustanovam, ki so s svojim delovanjem pomembno prispevali k uresničevanju štirih načel svobode, ki jih je leta 1941 v zgodovinskem govoru opredelil ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt: svoboda govora, svoboda veroizpovedi, svoboda pred pomanjkanjem in svoboda pred strahom.

Britanska javna radiotelevizija BBC je svojim zaposlenim izdala navodilo, naj se pri poročanju o nedavni aretaciji venezuelskega predsednika Nicolasa Madura izogibajo besedi ugrabitev. Po navedbah kolumnista časnika Guardian Owna Jonesa, ki se sklicuje na pridobljeno notranje dopisovanje, uredništvo predlaga uporabo nevtralnejših izrazov, kot sta zajetje ali pridržanje. Jones je takšno usmeritev označil za orwellovsko, saj naj bi po njegovem mnenju šlo za poskus ublažitve dejanj Združenih držav Amerike. Novica o internem dopisu je sprožila razprave o novinarski neodvisnosti in vplivu politike na terminologijo v osrednjih svetovnih medijih. BBC se na te navedbe še ni uradno odzval, vendar pa so tovrstna navodila v velikih medijskih hišah pogosta praksa za zagotavljanje nepristranskosti. V tem primeru kritiki opozarjajo, da gre za vprašanje legitimnosti ameriške operacije na tujem ozemlju, kar dodatno zaostruje odnose med Londonom in Caracasom.

Poslanka vladajoče stranke DPP Lin Yi-chin je umaknila predlog spremembe Zakona o odnosih med Tajvanom in Kitajsko, ki bi spremenil ime zakona in izbrisal omembo "pred združitvijo države". Podpredsednik KMT Xiao Xucen je napovedal, da bo predsednik Lai Ching-te zaostril odnose s Kitajsko s sodnimi postopki proti opozicijskim poslancem, da bi DPP pridobil večino v parlamentu.

Grenlandija in Danska sta od ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia zahtevali nujno srečanje zaradi ponovnih izjav ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitni priključitvi tega arktičnega otoka k Združenim državam Amerike. Grenlandska zunanja ministrica Vivian Motzfeldt je sporočila, da je namen srečanja razpravljati o pomembnih in zaskrbljujočih izjavah predstavnikov ZDA, ki zadevajo suverenost otoka. Kljub večkratnim pozivom Köbenhavna in Nuuka skozi celotno leto 2025 do srečanja na ministrski ravni še ni prišlo. Medtem ko so grenlandski uradniki izražali diplomatsko pobudo, je v danskem parlamentu potekala seja odbora za zunanje zadeve, kjer so obravnavali prihodnje odnose med kraljevino in ZDA. Danska vlada poudarja, da Grenlandija, ki je avtonomni del Kraljevine Danske, ni naprodaj. Napetosti v odnosih so se povečale po tem, ko je Washington ponovil svoje interese na Arktiki, kar sta obe državi označili za nesprejemljivo poseganje v ozemeljsko celovitost.

Turški minister za trgovino Ömer Bolat je začel serijo ključnih uradnih obiskov v Bruslju in Londonu, katerih glavni namen je poglobitev gospodarskih vezi in posodobitev trgovinskih sporazumov. V Bruslju se je minister sestal z najvišjimi predstavniki Evropske komisije, odgovornimi za trgovino in gospodarstvo, kjer so osrednjo temo pogovorov predstavljali odnosi med Turčijo in Evropsko unijo ter vprašanja, povezana s carinsko unijo. Srečanja so bila usmerjena v iskanje novih možnosti za sodelovanje v luči sodobnih gospodarskih izzivov. Nadaljevanje ministrove poti vključuje obisk Londona, načrtovan za 8. januar, kjer se bo Bolat posvetil pogajanjem o sporazumu o prosti trgovini med Turčijo in Združenim kraljestvom. Britanski trg ostaja za Turčijo strateškega pomena, zato si Ankara prizadeva za razširitev obstoječih dogovorov, ki bi vključevali nove sektorje in olajšali pretok blaga ter storitev. Ti diplomatski koraki so del širše turške strategije za izboljšanje zunanje trgovinske bilance in privabljanje tujih investicij.

Podpredsednik Sveta za morske zadeve in načelnik tajvanske obalne straže Chang Chung-lung je danes odločno zavrnil kritike opozicije glede uradnega kosila, ki se ga je predsednica sveta Guan Biling udeležila v času kitajskih vojaških vaj konec lanskega leta. Chang je pojasnil, da je šlo za vnaprej načrtovan delovni dogodek v Kaohsiungu, ki so ga izvedli po strokovni oceni stanja. Poudaril je, da na srečanju niso uživali alkohola ali peli, temveč je dogodek služil izključno uradnim namenom. Opozicijske stranke so Guan Bilingovo obtožile neodgovornosti, ker se je 31. decembra 2023, ko je Kitajska izvajala obsežne vojaške manevre »Pravična misija 2025«, udeležila kosila v banketni dvorani. Po besedah Changa je bila odločitev o izvedbi dogodka sprejeta po temeljitem premisleku, stroške v višini približno 70.000 tajvanskih dolarjev pa so krili iz proračuna za uradne dejavnosti. Nekateri uradniki so ob tem namignili, da bi lahko za diskreditacijo predsednice sveta stala kampanja dezinformacij, ki jo domnevno spodbuja kitajski urad za zadeve Tajvana.

Grenlandski predsednik vlade Jens Frederik Nilsen je pozval administracijo Združenih držav Amerike, naj spoštuje dialog prek uveljavljenih diplomatskih in političkih kanalov ter forumov, ki temeljijo na veljavnih mednarodnih sporazumih. Nilsen je v odzivu na dejanja Washingtona poudaril, da mora vsakršna komunikacija upoštevati dejstvo, da je status Grenlanda trdno utemeljen v mednarodnem pravu. Premier je izpostavil, da so Grenlandijo v njenih prizadevanjih za ohranitev avtonomnega statusa podprle ključne evropske države. Po njegovih besedah je nujno, da se ameriška stran vzdrži neposrednih posegov, ki bi zaobšli uradne poti sodelovanja med Grenlandijo, Dansko in mednarodno skupnostjo. Poziv prihaja v času ponovnega zanimanja ZDA za strateški položaj in vire največjega otoka na svetu.

Španska vlada je uradno pozvala novo predsednico Venezuele, Delcy Rodríguez, k takojšnji izpustitvi španskih državljanov, ki so v tej južnoameriški državi zaprti kot politični zaporniki. Zahteva je bila podana neposredno po tem, ko je Rodríguezova, nekdanja podpredsednica republike, prevzela položaj predsednice države. Po poročanju španskega dnevnika El Español in potrditvah uradnih virov, Madrid s tem stopnjuje diplomatski pritisk na Caracas v času političnih sprememb v vrhu venezuelske oblasti. Diplomatska pobuda odraža zaostrene odnose med državama in prizadevanja Madrida za zaščito svojih državljanov v tujini. Španija vztraja, da so aretacije politično motivirane, in pričakuje, da bo nova uprava pod vodstvom Rodríguezove pokazala večjo pripravljenost za dialog in spoštovanje človekovih pravic. Vprašanje zaprtih španskih državljanov ostaja ena ključnih točk v dvostranskih odnosih, ki so bili v preteklosti že večkrat preizkušeni zaradi različnih političnih stališč glede legitimnosti venezuelskih oblasti.

V Mogadišu so potekali protesti, ki so jih vodili verski voditelji, proti domnevnemu izraelskemu vmešavanju in grožnjam somalijski nacionalni enotnosti. Protestniki so mahali s somalijskimi zastavami in skandirali domoljubne pesmi.

Grenlandija in Danska sta uradno zaprosili za srečanje z Marcom Rubiom, ki je predviden za novega državnega sekretarja Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa. Predstavniki obeh držav si prizadevajo za čimprejšnjo vzpostavitev diplomatskih stikov, da bi razpravljali o strateškem pomenu arktične regije in nadaljnjem sodelovanju na področju varnosti. Interes za srečanje odraža prizadevanja Københavna in Nuuka, da bi ohranila stabilne odnose z Washingtonom, predvsem zaradi naraščajočega geopolitičnega pomena Grenlandije. Napovedana delegacija namerava poudariti pomen avtonomije Grenlandije znotraj danskega kraljestva in obenem zagotoviti kontinuiteto v obrambnem sodelovanju. Marco Rubio, ki je znan po svojem trdnem stališču glede nacionalne varnosti, velja za ključno osebnost pri oblikovanju prihodnje ameriške zunanje politike v Arktičnem svetu. Danska vlada si ob tem prizadeva za usklajeno delovanje z grenlandskimi oblastmi, da bi se izognili morebitnim nesporazumom, ki so se pojavili v preteklosti glede vprašanj suverenosti in ameriških investicij na otoku.

Predsednik Južne Koreje Lee Jae-myung je začel tridnevni državniški obisk na Kitajskem, prvi po osmih letih. V Pekingu se je srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, kjer sta se pogovarjala o odnosih med državama. Med obiskom je Lee Jae-myung prejel najvišje državne časti. Njegova soproga, Kim Hye-kyung, se je srečala s soprogo kitajskega predsednika, Peng Liyuan, s katero sta izmenjali prijateljske besede.

Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav (ECOWAS) je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi zaostrovanja razmer v Venezueli in morebitnega tujega posredovanja v tej državi. Organizacija je v uradni izjavi pozvala vse vpletene strani k zadržanosti, spoštovanju mednarodnega prava in zaščiti venezuelske suverenosti. Po navedbah organizacije bi morali krizo reševati z vključujočim političnim procesom in dialogom, namesto z uporabo sile. ECOWAS je v svojem sporočilu poudaril pomen spoštovanja ozemeljske celovitosti in pravice držav, da se spopadajo z mednarodnimi kaznivimi dejanji, vključno s terorizmom, znotraj pravnih okvirov. Odziv afriškega regionalnega bloka sledi poročilom o naraščajočih napetostih in domnevnih grožnjah z vojaškim posredovanjem, ki bi lahko dodatno destabilizirale regijo in ogrozile mednarodni mir.

Tiskovni predstavnik katarskega ministrstva za zunanje zadeve je v torek sporočil, da Doha vzdržuje stalne diplomatske stike s Teheranom in Washingtonom. Namen teh prizadevanj je preprečiti nadaljnje zaostrovanje napetosti v regiji in spodbuditi dialog med sprtima stranema. Katar, ki se pogosto pojavlja v vlogi ključnega posrednika na Bližnjem vzhodu, je poudaril, da še vedno obstaja prostor za diplomatske rešitve. Katarska diplomacija si prizadeva za deeskalacijo sporov, ki bi lahko resno ogrozili regionalno stabilnost. Po uradnih navedbah Doha podpira vse oblike pogovorov, ki bi privedli do mirne razrešitve odprtih vprašanj med Iranom in Združenimi državami Amerike. Ta poteza prihaja v času povečanih negotovosti glede varnostnih vprašanj v Perzijskem zalivu, kjer Katar uporablja svoje dobre odnose z obema stranema za ohranjanje komunikacijskih kanalov.

Namestnik tiskovnega predstavnika iranskega ministrstva za zunanje zadeve je ostro zavrnil poročanje ameriškega časnika New York Times glede domnevnih izjav zunanjega ministra Abbasa Araghchija. Po navedbah iranske strani so trditve o ministrovih besedah glede prednostnih nalog preživetja države neresnične. Iranski uradnik je poudaril, da posebnega srečanja z voditelji medijev, o katerem je poročal ameriški medij, prejšnji četrtek sploh niso izvedli. Teheran je ob tem kritiziral nekatere zahodne strani, češ da skušajo vsako nepomembno temo izkoristiti kot izgovor za širjenje neresnic in ustvarjanje napetosti. Iranska diplomacija trdi, da gre za namerno dezinformiranje javnosti, ki nima podlage v dejanskih dogodkih. Ministrstvo vztraja pri stališču, da so takšna poročanja del širše kampanje pritiska na Iran.

V luči priprav na prihajajoče lokalne volitve na Tajvanu je mestni svetnik stranke Kuomintang (KMT) Chen Jiaping uradno napovedal umik iz primarnih volitev za župana mesta Chiayi. Svojo odločitev je utemeljil s potrebo po širšem povezovanju opozicijskih sil, s čimer želi pospešiti proces združevanja med stranko KMT in Tajvansko ljudsko stranko (TPP), znanega pod imenom 'modro-belo sodelovanje'. Chen je poudaril, da osebna zmaga ni pomembna, temveč je ključen napredek mesta, kar je mogoče doseči le s konsolidacijo moči proti vladajoči Demokratični progresivni stranki (DPP). Odzivi na to potezo so bili v opozicijskih krogih pozitivni. Poslanec TPP Zhang Qikai, ki prav tako kandidira za župansko mesto v Chiayiju, se je Chenu zahvalil za nesebično potezo in ocenil, da gre za velik korak k dokončni vzpostavitvi enotne opozicijske fronte. Medtem se politični boj zaostruje tudi v Keelungu, kjer je predsednik mestnega sveta Tong Ziwei iz vrst DPP že začel z obsežno oglaševalsko kampanjo. Opozicija mu očita netransparentnost pri financiranju več kot 50 oglasnih panojev, medtem ko v DPP trdijo, da gre zgolj za izkazovanje delovne vneme in resnosti kandidature. Politična dinamika na otoku se tako močno vrti okoli iskanja zavezništev, ki bi lahko prekinila prevlado vladajoče stranke na lokalni ravni.

Albanski predsednik vlade Edi Rama se je v torek v Parizu srečal s francoskim ministrom za pravosodje Géraldom Darmaninom. Srečanje je potekalo v okviru ramovega obiska v Franciji, kjer se je udeležil vrha Koalicije prostovoljcev za Ukrajino, ki ga je v Elizejski palači gostil predsednik Emmanuel Macron. Glavni temi pogovorov med Ramo in Darmaninom sta bili problematika kazenske politike ter priprava novega osnutka albanskega kazenskega zakonika, pri čemer Albanija išče strokovno podporo in izmenjavo dobrih praks s francoskimi institucijami. Poleg reforme pravosodja sta sogovornika razpravljala o širšem sodelovanju na področju notranjih zadev in varnosti. Obisk albanskega premierja v Parizu poudarja krepitev diplomatskih vezi med Tirano in Parizom, zlasti v luči albanskih prizadevanj za približevanje evropskim standardom na področju vladavine prava. Rama je ob srečanju na družbenih omrežjih delil utrinke pogovorov in izpostavil pomen mednarodnega sodelovanja pri posodabljanju zakonodajnih okvirov, ki bodo podlaga za učinkovitejši boj proti kriminalu in korupciji v državi.

Somalsko ministrstvo za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje je ostro obsodilo nenapovedan in nepooblaščen obisk izraelskega zunanjega ministra Gideona Saara v mestu Hargeisa. Mogadiš poudarja, da je Hargeisa, ki sicer deluje kot prestolnica samooklicane republike Somaliland, neločljiv del suverenega ozemlja Zvezne republike Somalije. Po navedbah somalskih oblasti takšno dejanje pomeni resno kršitev njihove suverenosti in ozemljske celovitosti. Somalska diplomacija je v uradni izjavi poudarila, da je kakršno koli uradno sodelovanje s tujimi predstavniki brez soglasja osrednje vlade nezakonito in nično. Ob tem so pozvali mednarodne organizacije, vključno z Združenimi narodi in Afriško unijo, naj podprejo ozemeljsko celovitost države. Incident dodatno zaostruje diplomatske odnose v regiji Afriškega roga, kjer Somalija vztrajno zavrača prizadevanja Somalilanda po mednarodnem priznanju neodvisnosti.

Administracija nekdanjega predsednika Donalda Trumpa je na seznam držav, katerih državljani morajo za pridobitev vstopnega vizuma v Združene države Amerike položiti varščino v višini do 15.000 dolarjev, dodala sedem novih držav. Skupno število držav na tem seznamu se je tako povzpelo na 13, med katerimi jih je večina iz Afrike. Med na novo dodanimi državami so Butan, Bocvana, Srednjeafriška republika, Gvineja, Gvineja Bissau, Namibija in Turkmenistan. Novi ukrepi so stopili v veljavo 1. januarja, njihov cilj pa naj bi bil preprečevanje prekoračitev dovoljenega bivanja tujih državljanov. Višina varščine se giblje med 5.000 in 15.000 dolarji, kar po mnenju kritikov predstavlja nepremostljivo finančno oviro za številne prosilce iz revnejših regij. Ameriški uradniki ukrep zagovarjajo kot učinkovito sredstvo za zagotavljanje spoštovanja pogojev vizuma, pri čemer se sredstva vrnejo ob pravočasnem odhodu iz države. Ta poteza je le zadnja v nizu prizadevanj za zaostritev migracijske politike, ki vključuje tudi obvezne osebne intervjuje in razkritje zgodovine uporabe družbenih omrežij za prosilce iz vseh držav z vizumsko obveznostjo.

Tajska vojska je v torek obtožila kamboške sile kršitve deset dni starega premirja, potem ko je bil v čezmejnem obstreljevanju v provinci Ubon Ratchathani ranjen tajski vojak. Incident se je zgodil po obdobju relativnega zatišja, ki sta ga državi dosegli 27. decembra lani, da bi končali večtedenske spopade. Kamboška stran je navedbe o namernem napadu zavrnila in sporočila, da je šlo za nesrečo oziroma operacijsko napako pri odlaganju odpadkov, ki je sprožila eksplozijo. Spor glede meje med jugovzhodnima sosedama je lani večkrat prerasel v resne vojaške spopade, ki so decembra povzročili več deset žrtev in prisilili približno milijon ljudi na obeh straneh v beg z domov. Tajska stran dogodek še preiskuje, medtem ko diplomatski odnosi ostajajo napeti zaradi dolgotrajnih ozemeljskih nesoglasij, ki so se v preteklosti že sprevrgla v letalske napade in prekinitve diplomatskih stikov.

Afriška unija je pozvala Izrael k takojšnjemu preklicu priznanja Somalilanda. Ta poziv sledi obisku izraelskega zunanjega ministra Gideona Saarja v Somalilandu, ki ga je Somalija obsodila kot nedovoljen vdor. Afriška unija je izrazila močno obsodbo izraelskega priznanja Somalilanda.

Sirski predsednik Ahmed Šara in savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman sta v telefonskem pogovoru razpravljala o krepitvi gospodarskih vezi in naložbah med državama. Voditelja sta poudarila pomen medsebojnega sodelovanja pri stabilizaciji regije in naslovila ključna vprašanja dvostranskih odnosov, ki so se v zadnjem obdobju začeli normalizirati. Sogovornika sta se v pogovoru osredotočila na konkretne možnosti za investicije v sirsko gospodarstvo, ki po dolgotrajnih konfliktih potrebuje tuji kapital. Poleg gospodarskih tem sta Šara in bin Salman izmenjala mnenja o širšem regionalnem razvoju, pri čemer sta izpostavila nujnost usklajenega delovanja za zagotavljanje miru na Bližnjem vzhodu. Gre za enega pomembnejših stikov na visoki ravni med Damaskom in Rijadom, ki potrjuje ponovno vključevanje Sirije v arabsko diplomacijo.

Čadski predsednik je z dekretom imenoval Amino Priscille Longoh za novo izredno in pooblaščeno veleposlanico Republike Čad v Francoski republiki s sedežem v Parizu. Imenovanje, ki je bilo uradno objavljeno 6. januarja 2026, predstavlja pomemben korak v čadski diplomaciji, saj Longohova velja za eno najvidnejših političnih osebnosti v državi. Na tem položaju bo odgovorna za krepitev bilateralnih odnosov med Ndjameno in Parizom, ki ostajata tesna strateška partnerja na področju varnosti in gospodarskega sodelovanja v regiji Sahel. Nova veleposlanica bo v francoski prestolnici zastopala interese Čada v času, ko se odnosi med afriškimi državami in nekdanjo kolonialno silo preoblikujejo. Njena naloga bo vključevala vodenje diplomatskega predstavništva ter vzdrževanje dialoga s francoskimi oblastmi glede vprašanj regionalne stabilnosti in razvojne pomoči. Longohova na položaj prihaja z izkušnjami iz čadske vlade, kjer je predhodno zasedala ministrske položaje, kar nakazuje na strateško pomembnost, ki jo Čad pripisuje svojemu predstavništvu v Franciji.

Več deset avtobusov z ruskimi turisti, ki so bili več dni ujeti na kitajski carini, je končno prestopilo mejo med Kitajsko in Rusijo. Po informacijah tiskovne službe vlade Zabajkalskega kraja je prek mednarodnega cestnega mejnega prehoda prestopilo skupno 86 avtobusov, s čimer so izpraznili zastoje, ki so nastali med novoletnimi prazniki. Številni potniki so se spopadali z dolgotrajnim čakanjem, nekateri so v vozilih brez zadostnih zalog hrane in vode preživeli več kot deset ur. Težave so se pojavile, ko so se ruski državljani odpravili na praznovanje novega leta v sosednjo Mandžurijo. Medtem ko so ruski mejni organi postopke izvajali tekoče, so na kitajski strani nastali zastoji, pri čemer so turisti opozarjali na domnevno prednostno obravnavo kitajskih vozil. Kitajske oblasti vzroka za zastoje niso uradno pojasnile, incident pa se je zgodil kljub nedavnim dogovorom med državama o spodbujanju turizma in krepitvi čezmejnega sodelovanja.

Indonezijski predsednik Prabowo Subianto se je med nedavnim srečanjem vlade v kraju Hambalang pošalil na račun Muhaimina Iskandarja, predsednika stranke PKB in trenutnega koordinatorja ministrstva za človekov razvoj. Subianto je med retretom kabinetov »Rdeče-bele« koalicije v Padepokan Garuda Yaksa dejal, da je treba stranko PKB nenehno nadzorovati, kar je v dvorani sprožilo smeh. Dogodek se je odvil v okviru začetka novega delovnega leta, ko se indonezijsko politično vodstvo zbira na posvetovanjih o prihodnjih strategijah. Čeprav so bile besede izrečene v sproščenem tonu, odražajo dinamiko znotraj nove vladne koalicije, kjer Subianto združuje različne politične frakcije. Muhaimin Iskandar, znan tudi pod vzdevkom Cak Imin, je v kabinetu prevzel pomembno vlogo, kljub temu da sta bila s Subiantom v preteklosti politična tekmeca. Takšna javna izmenjava šal v indonezijski politiki pogosto služi kot sredstvo za prikazovanje enotnosti in zmanjševanje napetosti med koalicijskimi partnerji.

Predsednik senegalske narodne skupščine El Malick Ndiaye je opravil uradni tridnevni obisk v Nouakchottu, kjer se je srečal s svojim mavretanskim kolegom Mohamedom Bembo Meguettom. Obisk, ki je potekal na povabilo mavretanske strani, se je zaključil s podpisom protokola o sodelovanju med parlamentoma obeh zahodnoafriških držav. Delegacijo iz Dakarja so poleg predsednika skupščine sestavljali še številni poslanci in visoki uradniki, kar poudarja pomen srečanja za regionalno stabilnost. Namen podpisa sporazuma je poglobitev institucionalnih vezi in izmenjava zakonodajnih izkušenj med sosednjima državama. Voditelja sta poudarila, da bo tesnejše parlamentarno sodelovanje prispevalo k učinkovitejšemu reševanju skupnih izzivov v regiji. Protokol predvideva redne izmenjave delegacij in tesnejše usklajevanje stališč v mednarodnih parlamentarnih forumih. Obisk predstavlja nadaljevanje diplomatskih prizadevanj za utrditev odnosov, ki so se okrepili že v prvem polletju letošnjega leta.

Bangladeška prehodna vlada je zaradi resnih varnostnih pomislekov odredila začasno ustavitev izdajanja turističnih vizumov na ključnih diplomatskih predstavništvih v Indiji, vključno z New Delhijem, Kolkato in Agartalo. Svetovalec za zunanje zadeve Touhid Hossain je pojasnil, da so bili prisiljeni zapreti vizumske oddelke zaradi protestov in napetosti, ki ogrožajo varnost osebja, medtem ko izdajanje poslovnih in delovnih vizumov ostaja nemoteno. Ukrep sledi podobnim omejitvam, ki jih je Indija pred meseci uvedla za bangladeške državljane po padcu prejšnjega režima v Daki. Hkrati so se močno zaostrile razmere na športnem področju, saj Bangladeška krbtna zveza (BCB) vodi pogovore z Mednarodnim svetom za kriket (ICC) o prestavitvi tekem svetovnega prvenstva T20 iz Indije na Šrilanko. Bangladeška stran poudarja, da je varnost igralcev na prvem mestu, dodatno pa je odnose poslabšala prisilna vrnitev zvezdnika Mustafizurja Rahmana iz indijske lige IPL. V Daki so te poteze sprožile val ogorčenja in dodatno spodkopale diplomatsko zaupanje med sosednjima državama. Poleg težav z Indijo se bangladeške oblasti spopadajo tudi z novimi zahtevami Združenih držav Amerike glede vizumskih varščin. Prehodna vlada si prizadeva za diplomatsko rešitev in preklic teh zahtev, obenem pa potrjuje, da se nadaljujejo pogovori o morebitnih obrambnih nabavah. Celoten položaj odraža globoko regionalno nestabilnost in diplomatsko osamitev, s katero se spopada prehodna oblast v Daki po obsežnih političnih spremembah v državi.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je med uradnim obiskom v Pekingu pritegnil pozornost javnosti, ko je na družbenih omrežjih objavil selfi s kitajskim predsednikom Xijem Jinpingom. Fotografija je bila posneta s pametnim telefonom, ki ga je Lee prejel kot darilo od kitajskega voditelja. Na objavljenih posnetkih sta poleg obeh državnikov vidni tudi njuni soprogi, kar nakazuje na sproščeno diplomatsko vzdušje med srečanjem. Objava je v prvih nekaj urah po objavi dosegla več kot 3.400 deljenj in sprožila val odzivov na spletu. Analitiki dogodek označujejo za primer »mehke diplomacije«, kjer voditelja preko neformalnih dejanj poskušata krepiti bilateralne odnose. Kljub sproščenosti pa je uporaba kitajskega telefona s strani južnokorejskega predsednika sprožila tudi vprašanja o varnostnih protokolih in tehnološki simboliki v luči globalnih geopolitičnih napetosti.

Približno 600 turistov je ostalo blokiranih na oddaljenem jemenskem otoku Sokotra zaradi zaostritve odnosov med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati (ZAE). Potem ko so se sile ZAE prejšnji teden umaknile z otoka v skladu z rokom, ki ga je določil Rijad, je bilo delovanje glavnega letališča na otoku prekinjeno. Turisti, ki so na Sokotro prispeli predvsem prek letalskih povezav iz Abu Dabija, so se znašli sredi logističnega zastoja, ki je posledica globljega konflikta med zalivskima državama na ozemlju Jemna. ZAE so dejanski nadzor nad otokom prevzeli leta 2018, ko so tam namestili svoje enote, kar je povzročilo napetosti z mednarodno priznano jemensko vlado in njeno glavno zaveznico Savdsko Arabijo. Čeprav Sokotra velja za oazo miru z edinstveno floro, kot so zmajeva drevesa, so politična trenja zdaj onemogočila varen odhod obiskovalcev. Po navedbah prič bodo nekateri potniki namesto neposrednih letov v ZAE primorani potovati prek Džede v Savdski Arabiji, saj se vpliv ZAE na otoku zmanjšuje, nadzor pa prevzemajo savdske sile.

Grški minister za izobraževanje in verske zadeve Kiriakos Pierrakakis se je v Carigradu udeležil slovesnosti ob prazniku svetih treh kraljev oziroma epifanije, kjer je zastopal grško vlado. Po srečanju z ekumenskim patriarhom Bartolomejem I. je minister izpostavil, da ekumenski patriarhat ostaja ključni varuh pravoslavne vere in osrednja referenčna točka za celotno helenistično skupnost po svetu. Obisk je imel tudi praktične posledice, saj je Pierrakakis napovedal pomembne ukrepe grške vlade za podporo pravoslavnim skupnostim v tujini. Med ključnimi napovedmi izstopa odločitev o vzpostavitvi 600 novih sistemskih delovnih mest za duhovnike v grških pravoslavnih skupnostih zunaj meja Grčije. Ta poteza je usmerjena v krepitev verske infrastrukture in ohranjanje kulturne identitete grške diaspore. Minister je v svojem sporočilu poudaril, da vlada s temi ukrepi aktivno podpira delovanje cerkve in njenih institucij, ki so ključne za povezovanje Grkov po svetu z njihovo domovino in duhovnimi koreninami.

Malezijski premier Enver Ibrahim bo med 6. in 8. januarjem 2026 opravil uradni obisk v Turčiji na povabilo turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Kot je sporočil vodja urada za komuniciranje Burhanettin Duran, bo obisk namenjen krepitvi bilateralnih odnosov in strateškega sodelovanja med državama. Osrednji dogodek obiska bo zasedanje Sveta za strateško sodelovanje na visoki ravni med Turčijo in Malezijo, ki bo potekalo v sredo. Delegaciji bosta pod vodstvom obeh državnikov obravnavali ključna vprašanja na področju gospodarstva, obrambne industrije in tehnološkega razvoja. Srečanje poudarja vse večji pomen Malezije kot strateške partnerice Turčije v jugovzhodni Aziji. Diplomatski viri navajajo, da bodo pogovori vključevali tudi regionalna vprašanja na Bližnjem vzhodu in v Aziji, s čimer želita državi uskladiti svoja stališča v mednarodnih organizacijah.

Zvezno ministrstvo za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje Somalije je 6. januarja 2026 izdalo uradno izjavo, v kateri je ostro obsodilo nenaden obisk izraelskega zunanjega ministra v Hargejsi, glavnem mestu samooklicane republike Somaliland. Somalske oblasti so dogodek označile za nezaslišan poseg v svojo suverenost in ozemeljsko celovitost, saj Mogadiš Somaliland še vedno obravnava kot neločljiv del svojega ozemlja. Napetosti so se okrepile zaradi diplomatske teže obiska, ki po mnenju somalske vlade krši mednarodne protokole in destabilizira regijo Afriškega roga. Vlada v Mogadišu vztraja, da nobena tuja sila nima pravice vzpostavljati diplomatskih stikov z regijo Somaliland brez izrecnega dovoljenja zvezne vlade. Incident predstavlja novo zaostritev v prizadevanjih Somalilanda po mednarodnem priznanju, ki mu somalska stran vztrajno nasprotuje.

Čadski državni minister za zunanje zadeve, afriško integracijo in Čadčane v tujini, dr. Abdoulaye Sabre Fadoul, je v N'Djameni sprejel izrednega in pooblaščenega veleposlanika Združenih arabskih emiratov (ZAE) v Čadu, Rashida Saida Al-Shamsija. Veleposlanik je ministru obvljudnostnem obisku uvodoma čestital ob novem letu, nato pa sta sogovornika razpravljala o odličnih dvostranskih odnosih med državama. Srečanje je bilo namenjeno predvsem poudarjanju pomena medsebojnega spoštovanja in usklajevanja interesov v okviru strateškega partnerstva. Al-Shamsi je izpostavil trdnost bratskih vezi in stalno zavezanost Združenih arabskih emiratov regionalni varnosti in stabilnosti, ob tem pa poudaril nujnost spoštovanja suverenosti držav. Minister Fadoul je veleposlaniku izrazil toplo dobrodošlico in potrdil pripravljenost čadskih oblasti za nadaljnjo krepitev uravnoteženih partnerstev. Čadska zunanja politika po besedah ministra še naprej temelji na sodelovanju, ki prinaša koristi obema stranema, in na krepitvi vpliva države v afriški regiji prek strateških zavezništev z zalivskimi državami.

Mednarodni svet za kriket (ICC) je bil prisiljen v pripravo novega razporeda za prihajajoče svetovno prvenstvo v kriketu T20, ki ga leta 2026 skupno gostita Indija in Šrilanka. Do spremembe je prišlo po tem, ko je Bangladeška zveza za kriket (BCB) uradno zavrnila igranje svojih tekem v Indiji. Kot glavni razlog za to odločitev so v Bangladešu navedli varnostne pomisleke, vendar so v ozadju tudi globlji politični in športni spori med sosednjima državama. Bangladeška zveza je v zahtevi, poslani krovni organizaciji, izrecno prosila za premestitev vseh svojih dvobojev na prizorišča v Šrilanki. To je v organizaciji tekmovanja povzročilo precejšen kaos, saj so morali organizatorji hitro prilagoditi logistične načrte in logiko žreba. Poteza Bangladeša odraža zaostrene odnose z Indijo, ki so se v zadnjem času še dodatno skrhali zaradi vprašanj povezanih z igralci in varnostjo športnikov, kar bo neposredno vplivalo na strukturo turnirja in mednarodno diplomacijo v športu.

Gabonski predsednik, general Brice Clotaire Oligui Nguema, je v Librevillu sprejel slovesno prisego šestih na novo imenovanih veleposlanikov Republike Gabon, ki bodo državo zastopali v tujini. Obred, ki je potekal v skladu z novim zakonom o diplomatskih misijah iz julija 2024, predstavlja formalni začetek njihovega mandata. Med tistimi, ki so zaprisegli zvestobo republiki in varovanju njenih interesov na mednarodnem prizorišču, je bila tudi veleposlanica Rosine Mimi Itsana. Ta diplomatski dogodek poudarja prizadevanja prehodnih oblasti za utrditev mednarodnega položaja Gabona in vzpostavitev novih diplomatskih vezi po obdobju političnih sprememb v državi. Novi zakon narekuje strožje protokolarne postopke ob nastopu funkcij vodij diplomatskih predstavništev, kar po mnenju opazovalcev kaže na željo po večji profesionalizaciji in institucionalnem nadzoru nad zunanjo politiko. Imenovanje novih diplomatov je ključni korak v strategiji predsednika Ngueme za izboljšanje podobe države v tujini in zagotavljanje učinkovitega zastopanja gabonskih interesov v ključnih partnerskih državah.

Predsednik Čada Mahamat Idriss Deby Itno je svojemu srednjeafriškemu kolegu Faustinu-Arshangu Touadéri poslal uradne čestitke ob njegovi ponovni izvolitvi na položaj predsednika Srednjeafriške republike. Touadéra je po podatkih volilnega organa, objavljenih 6. januarja 2026, na volitvah, ki so potekale decembra lani, prejel 76,15 odstotka glasov. Njegov najbližji tekmec Anicet-Georges Dologuélé je osvojil 14,66 odstotka podpore, medtem ko je nekdanji predsednik vlade Henri-Marie Dondra prejel le 3,19 odstotka glasov. Deby je v svojem sporočilu poudaril globoke zgodovinske, geografske in kulturne vezi med sosednjima državama. Izpostavil je zavezo k nadaljnjemu sodelovanju na področju regionalne varnosti, predvsem pri nadzoru skupnih meja. Čadski voditelj je izrazil pripravljenost za krepitev strateškega partnerstva in dvo-stranskega sodelovanja, kar je ključno za stabilnost v osrednji Afriki. Sporočilo odraža utrjevanje diplomatskih odnosov v regiji, ki se nenehno sooča z varnostnimi izzivi.