Francoski predsednik Emmanuel Macron je v sredo, 8. januarja 2026, izrazil veliko olajšanje ob vrnitvi francoskega državljana Laurenta Vinatierja v domovino. Vinatier, ki je bil v Rusiji obsojen zaradi kršitev zakonodaje o tujih agentih in zbiranja vojaških podatkov, je bil izpuščen v okviru izmenjave zapornikov med Parizom in Moskvo. Macron se je ob tem javno zahvalil francoskim diplomatom za njihova prizadevanja pri pogajanjih. Rusija je v zameno za Vinatierja prejela 26-letnega košarkarja Daniila Kasatkina, ki so ga poleti 2023 na podlagi zahteve Združenih držav Amerike pridržale francoske oblasti. Ruska zvezna varnostna služba (FSB) je ob potrditvi izmenjave objavila tudi videoposnetek postopka, ki je potekal po dolgotrajnih diplomatskih prizadevanjih. Primer je v obeh državah sprožil močan odziv javnosti, saj je vključeval kompleksna vprašanja mednarodnega prava in obveščevalnih dejavnosti. Vrnitev obeh državljanov v njuni domovini pomeni zaključek diplomatske krize, ki je dodatno obremenila že tako napete odnose med Rusijo in Francijo. Medtem ko je Macron izrazil solidarnost z Vinatierjevo družino, je Kremelj izpostavil vrnitev Kasatkina kot uspeh ruske diplomacije pri zaščiti svojih državljanov v tujini. Izmenjava se je zgodila le nekaj mesecev po tem, ko je ruski predsednik Vladimir Putin obljubil, da bo preučil Vinatierjev primer.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je v četrtek uložil veto na zakonodajo, ki jo je predhodno sprejel brazilski kongres z namenom drastičnega znižanja zaporne kazni nekdanjemu desničarskemu predsedniku Jairu Bolsonaru. Bolsonaro trenutno prestaja 27-letno zaporno kazen zaradi načrtovanja državnega udara in zarote proti demokratičnim institucijam po porazu na volitvah leta 2022. Odločitev o vetu je bila simbolno sprejeta ob obletnici nasilnih vdorov Bolsonarovih privržencev v vladna poslopja v Brasílii. Zakon, ki so ga decembra podprli konzervativni zakonodajalci, bi Bolsonarovo kazen skrajšal na nekaj več kot dve leti, kar bi mu potencialno omogočilo hitro vrnitev v politično areno. Lula da Silva je ob zavrnitvi zakona izpostavil pomen pravičnosti in preglednosti sodnih postopkov, ki so jih vodila brazilska sodišča. Kljub predsednikovemu vetu pa brazilski kongres ohranja možnost, da z večino glasov veto preglasi in zakon vseeno uveljavi. Politična situacija v Braziliji ostaja napeta, saj opozicija pod vodstvom Bolsonarovih zaveznikov išče načine za rehabilitacijo svojega voditelja, medtem ko sedanja vlada vztraja pri strogi odgovornosti za dogodke iz januarja 2023. Bolsonaro je poleg zaporne kazni prejel tudi prepoved opravljanja javnih funkcij do leta 2060, kar močno vpliva na razdrobljenost desnega političnega pola pred prihajajočimi lokalnimi volitvami.

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da razporeditev večnacionalnih sil v okviru varnostnih jamstev za Ukrajino ni mogoča brez predhodnega uradnega soglasja Ruske federacije. Po Merčevih besedah mora proces reševanja konflikta potekati po stopnjah, pri čemer je prvi nujni korak dosega trajnega premirja. Kancler je poudarilo, da bi o morebitnem sodelovanju nemške vojske v takšni misiji morala odločati nemška vlada, končno potrditev pa bi moral podati zvezni parlament. Izjave kanclerja Merza prihajajo v času intenzivnih razprav o zagotavljanju dolgoročne stabilnosti v regiji po morebitnem končanju spopadov. Merz je izpostavil, da bi bila namestitev zahodnih vojaških enot neposredno v Ukrajini brez privolitve Moskve logistično in politično neizvedljiva, saj bi to lahko vodilo v neposredno zaostritev odnosov z jedrsko velesilo. S tem je kancler postavil jasne meje nemškemu vojaškemu angažmaju v prihodnjih mirovnih operacijah. Nemčija pod vodstvom Merza tako zavzema previdno diplomatsko držo, ki poudarja pomen vključevanja vseh strani v pogajalski proces. Čeprav Berlin ostaja zavezan podpori Ukrajine, kanclerjeve besede nakazujejo, da bo vsako prihodnje varnostno jamstvo, ki bi vključevalo prisotnost tujih vojakov, zahtevalo širok mednarodni konsenz, vključno z aktivnim sodelovanjem Rusije pri določanju pogojev miru.

Francoski raziskovalec Laurent Vinatier, ki je bil v Rusiji zaprt od junija 2024, se je vrnil v Pariz. Ruske oblasti so objavile video posnetek izmenjave Vinatierja za ruskega košarkarja Daniila Kasatkina.

Bela hiša je v četrtek Komisiji za načrtovanje nacionalne prestolnice (NCPC) uradno predstavila podrobnosti projekta gradnje nove plesne dvorane, katerega vrednost je ocenjena na 400 milijonov ameriških dolarjev. Predstavitev načrtov se je zgodila več mesecev po tem, ko se je decembra že začelo rušenje vzhodnega krila Bele hiše, kar je v javnosti in strokovnih krogih sprožilo precejšne polemike zaradi izpuščanja predpisanih postopkov revizije zveznih projektov. Projekt, ki naj bi bil zaključen do leta 2029, se financira iz zasebnih sredstev, vendar je kljub temu naletel na pravne ovire. Organizacija National Trust for Historic Preservation je decembra vložila tožbo, v kateri administraciji očita obid zakonsko zahtevanih pregledov za posege v objekte z zgodovinskim pomenom. Čeprav zvezni sodnik gradnje takrat ni ustavil, je od administracije zahteval predložitev dokumentacije ustreznim nadzornim organom, kar je privedlo do tokratnega javnega srečanja. Na sestanku, ki je bil odprt za javnost in se je prenašal v živo, so arhitekti podali posodobljene informacije o modernizaciji vzhodnega krila. Kritiki poudarjajo, da je bila rušitev izvedena še preden so bili načrti javno dostopni, kar po njihovem mnenju krši standardne protokole varovanja kulturne dediščine. Administracija predsednika Trumpa po drugi strani vztraja, da bo projekt prinesel nujno potrebno posodobitev prostorov za državniške dogodke.

Po poročanju različnih nemških medijev je predsednik vlade Saške-Anhalta, Reiner Haseloff, pripravljen predčasno odstopiti s svojega položaja. Ta poteza naj bi omogočila gospodarskemu ministru Svenu Schulzeju, glavnemu kandidatu CDU na deželnih volitvah, da se bolje pripravi na volitve.

V vasi Golovčino v ruski obmejni regiji Belgorod je bil v napadu ukrajinskega brezpilotnega letalnika ranjen vodja okrožja Grajvoron Dmitrij Pankov. Incident se je zgodil, ko je Pankov prispel na prizorišče predhodnega napada na gospodarski objekt, da bi ocenil škodo. Medtem ko je pomagal ženski, katere vozilo je bilo poškodovano v prvem udaru, je območje zadel drugi dron. Pankov je utrpel zaprto poškodbo glave in večkratne rane zaradi drobcev izstrelkov, njegovo stanje pa so zdravniki v lokalni bolnišnici ocenili kot srednje težko. Guverner Belgorodske oblasti Vjačeslav Gladkov je sporočil, da gre za že tretjo poškodbo Pankova med opravljanjem dolžnosti, in njegovo ravnanje izpostavil kot primer poguma. Poleg vodje okrožja sta bila v ločenem napadu v mestu Grajvoron ranjena še dva civilista, ko je dron zadel njuno vozilo. Poročila iz regije kažejo na stopnjevanje napadov na civilno infrastrukturo in transportna sredstva v neposredni bližini meje. Ruske oblasti so v zadnjih dneh zabeležile več smrtnih žrtev in ranjenih zaradi napadov z droni v vasi Gruzskoje in Šebekinskem okrožju. Napadi so povzročili znatno gmotno škodo na komercialnih objektih in zasebnih vozilih, kar še dodatno otežuje varnostne razmere za lokalno prebivalstvo v obmejnih območjih. Po navedbah guvernerja so se razmere v začetku januarja močno zaostrile, saj so napadi postali pogostejši in bolj usmerjeni na reševalne ekipe ter uradnike na terenu.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v četrtek izdalo ostro opozorilo, da bo Ruska federacija vsakršno zahodno vojaško prisotnost v Ukrajini obravnavala kot legitimno vojaško tarčo. Tiskovna predstavnica ministrstva Marija Zaharova je poudarila, da bodo morebitne evropske enote ali vojaški objekti, ki bi se nahajali na ukrajinskem ozemlju po koncu trenutnega konflikta, neposredno izpostavljeni ruskim napadom. Izjava predstavlja nadaljevanje ruske politike odvračanja zahodnih zaveznic od neposrednega vmešavanja v vojno. Ruska stran trdi, da bi namestitev zahodnih sil v regiji le še podaljšala sovražnosti in povečala tveganje za neposreden spopad med Rusijo in zvezo NATO. Po navedbah nekaterih analitikov bi bila kakršna koli namestitev mirovnih ali podpornih enot iz Zahodne Evrope mogoča le ob predhodnem soglasju Moskve, kar pa trenutno ostaja malo verjetno. Zaharova je ob tem dodala, da so se tovrstna opozorila v preteklosti že večkrat ponovila in ostajajo nespremenjena. Napetosti so se dodatno zaostrile po nedavnih poročilih o ukrajinskih operacijah na mejnih območjih, ki jih Rusija izkorišča za utemeljitev svojih groženj. Uradna Moskva s tem sporoča, da ne bo tolerirala nobenih varnostnih jamstev za Ukrajino, ki bi vključevala fizično prisotnost tujih vojakov, s čimer želi ohraniti svoj vpliv nad prihodnjo varnostno arhitekturo države.

Ruske sile so v zadnjem nizu zračnih napadov z droni in raketami silovito udarile po energetski infrastrukturi v regijah Zaporožje in Dnipropetrovsk, kar je povzročilo skoraj popoln izpad električne energije. Zaradi poškodb kritične infrastrukture je brez oskrbe z vodo, ogrevanjem in elektriko ostalo več kot milijon ljudi, situacija pa je še posebej kritična zaradi temperatur, ki so se spustile pod ledišče. Ukrajinske oblasti so v omenjenih regijah nemudoma uvedle izredne omejitve pri porabi energije, medtem ko reševalne ekipe na terenu poskušajo sanirati škodo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napade označil za namerno mučenje civilnega prebivalstva, saj po njegovih besedah ciljanje energetskih objektov nima nobene vojaške utemeljitve. Napadi so bili usmerjeni neposredno v objekte, ki zagotavljajo osnovne življenjske pogoje sredi zime, kar stopnjuje humanitarno krizo v jugovzhodnem delu države. Kljub intenzivnim popravilom uradniki opozarjajo, da bo popolna vzpostavitev omrežja zaradi obsežnosti uničenja trajala dlje časa. Stopnjevanje napadov na civilno infrastrukturo sledi obdobju, v katerem je Rusija močno znižala pričakovanja glede mirovnih pogajanj. Medtem ko so se v preteklosti pojavljali diplomatski poskusi za končanje sovražnosti, zadnje akcije na terenu kažejo na nadaljevanje strategije izčrpavanja. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo opazuje razmere, saj uničevanje energentov neposredno ogroža preživetje civilistov v zimskih mesecih.

Ameriški senat je v četrtek sprejel resolucijo o vojnih pooblastilih, s katero želi predsedniku Donaldu Trumpu preprečiti nadaljnje vojaške akcije v Venezueli brez predhodne odobritve kongresa. Odločitev predstavlja redek in pomemben politični udarec predsedniku, saj se je opozicijskim demokratom pridružilo pet republikanskih senatorjev. Glasovanje z izidom 52 proti 47 je sledilo nenadnemu ameriškemu napadu, v katerem so specialne sile zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in ga prepeljale v Združene države Amerike. Senatorji so v razpravi administraciji očitali, da je z vojaškim posredovanjem v Venezueli brez vednosti zakonodajne veje oblasti zavajala kongres in javnost. Čeprav je bila aretacija Madura sprva v delu republikanske stranke toplo sprejeta, so se kmalu zatem pojavili resni pomisleki glede širitve predsedniških pooblastil in ambicij v zahodni polobli. Resolucija zdaj zahteva, da Trump za vsako morebitno uporabo sile ali namestitev dodatnih vojakov pridobi izrecno dovoljenje kongresa, kar bi lahko ogrozilo načrte Bele hiše o prevzemu nadzora nad venezuelskim naftnim izvozom. Kljub uspehu v senatu ima ukrep malo možnosti, da dejansko postane zakon, saj bi ga moral podpisati sam predsednik Trump, ki je že napovedal veto. Poleg tega bi morala resolucijo v enaki obliki potrditi tudi predstavniški dom, kjer demokrati že pripravljajo svojo različico. Bela hiša vztraja, da so bila dejanja nujna za nacionalno varnost, medtem ko kritiki opozarjajo na ustavno vlogo kongresa pri razglašanju vojne in nevarnost enostranskih vojaških posegov.

Nekdanji direktor francoske službe za zunanje obveščevalne dejavnosti (DGSE) Bernard Bajolet je bil na sodišču v Bobignyju obsojen na enoletno pogojno zaporno kazen zaradi pomoči pri poskusu izsiljevanja poslovneža Alaina Duménila. Sodišče je v četrtek, 8. januarja, razsodilo, da je Bajolet odobril nezakonito operacijo, s katero so obveščevalci leta 2016 skušali od poslovneža pridobiti finančna sredstva. Operacija je vključevala metode, ki jih je sodišče označilo za šokantne in nesprejemljive za državno institucijo. Spor izvira iz prepričanja obveščevalne službe, da jih je Duménil v preteklosti ogoljufal pri upravljanju njihovih tajnih skladov. Agentje so marca 2016 na pariškem letališču na poslovneža izvajali pritisk in od njega zahtevali vračilo več milijonov evrov. Čeprav je Bajolet trdil, da je deloval v državnem interesu, je sodišče presodilo, da njegova funkcija ne opravičuje uporabe prisilnih sredstev zunaj zakonskih okvirov. Obsodba nekdanjega visokega funkcionarja predstavlja redek pravni epilog v dejavnostih francoskih obveščevalnih krogov. Sodišče je s tem poudarilo pomen nadzora nad državnimi organi in njihovo odgovornost pred zakonom, ne glede na naravo njihovega dela. Alain Duménil je po izreku sodbe izrazil zadovoljstvo, saj primer po njegovem mnenju dokazuje, da nobena institucija ne sme delovati nad pravosodnim sistemom.

Ruske vojaške sile so z uporabo brezpilotnih letalnikov in raket izvedle nove obsežne napade na energetsko infrastrukturo na jugu in v drugih delih Ukrajine. Zaradi namernih tarč na kritičnem omrežju je več sto tisoč ljudi v dveh regijah ostalo brez oskrbe z električno energijo, ogrevanja in vode. Razmere so še posebej kritične zaradi zimskih temperatur pod lediščem, ki ogrožajo civilno prebivalstvo. Tehnične ekipe so nemudoma pričele s popravili, vendar je obseg škode v nekaterih delih države povzročil skoraj popolno ustavitev oskrbe. Rusija s tovrstnimi napadi sistematično cilja na ukrajinsko energetsko odpornost, s čimer želi oslabiti civilno moralo sredi hladnih zimskih mesecev. Kljub prizadevanjem za zaščito neba ukrajinska zračna obramba ni uspela preprečiti vseh zadetkov na ključne objekte. Napad predstavlja nadaljevanje dolgotrajne ruske strategije uničevanja civilne infrastrukture, kar mednarodni opazovalci pogosto označujejo za poskus povzročitve humanitarne krize. Današnji dogodki so tesno povezani s stopnjevanjem sovražnosti iz preteklih mesecev, ko so obe strani okrepili napade z droni, kar kaže na to, da se konflikt, po opozorilih ukrajinskih generalov, utegne zavleči globoko v prihodnje desetletje.

Pele Broberg, vodja največje grenlandske opozicijske stranke Naleraq, je pozval grenlandsko vlado k vzpostavitvi neposrednega dialoga z Združenimi državami Amerike brez posredovanja Danske. Broberg, čigar stranka se zavzema za popolno neodvisnost otoka, meni, da bi se morala Grenlandija o svojem prihodnjem statusu in strateških vprašanjih z Washingtonom pogajati samostojno, kar bi pomenilo pomemben odmik od trenutne ureditve, kjer zunanjo in varnostno politiko v veliki meri določa Kopenhagen. Poziv prihaja v času povečanega ameriškega zanimanja za Arktiko in njene naravne vire, kar vpliva na geopolitično ravnovesje v regiji. Grenlandija, ki ima status avtonomnega ozemlja znotraj Danskega kraljestva, že dlje časa išče poti do večje gospodarske in politične samostojnosti. Predlog za neposredne pogovore z Američani bi lahko povzročil napetosti v odnosih med Kopenhagnom in Nuukom, hkrati pa odraža naraščajoče ambicije lokalnih političnih sil po neodvisnem mednarodnem delovanju. Združene države Amerike so v preteklosti že pokazale strateški interes za otok, vključno z neuspešnimi predlogi za nakup ozemlja, kar še dodatno krepi argumente tistih, ki si želijo neposrednega partnerstva. Grenlandska vlada se mora zdaj odločiti, kako se bo odzvala na te zahteve opozicije, medtem ko Danska vztraja pri ohranitvi enotnosti kraljestva na področju zunanjih zadev. Situacija ostaja negotova, saj bi vsakršen korak proti neposredni diplomaciji s tujimi velesilami brez privolitve Danske lahko sprožil ustavno krizo.

Danska vlada je v sodelovanju z grenlandskimi oblastmi pozdravila napovedano srečanje s predstavniki Združenih držav Amerike, na katerem bodo razpravljali o ponovnem zanimanju administracije predsednika Donalda Trumpa za nakup Grenlandije. Danski obrambni minister Troels Lund Poulsen je potrdil, da so pogovore predlagali v Kopenhagnu in Nuuku, saj želijo vzpostaviti potreben dialog o strateških vprašanjih. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je srečanje potrdil, vendar podrobnosti o vsebini pogovorov javnosti še ni razkril. Napetosti med državama so se povečale po kritičnih izjavah ameriškega podpredsednika JD Vancea, ki je Danski očital neustrezno upravljanje varnosti na tem strateško pomembnem otoku. Grenlandija, ki je avtonomno ozemlje pod dansko krono, ima ključno vlogo v okviru severnoatlantskega zavezništva (NATO). Zaradi svoje lege v Arktiki postaja vse bolj pomembna tarča geopolitičnih interesov, predvsem v luči nadzora nad naravnimi viri in plovnimi potmi. Evropske zaveznice, vključno s Kanado, Francijo, Nemčijo, Italijo, Poljsko, Španijo in Združenim kraljestvom, so že izrazile neomajno podporo danski suverenosti nad Grenlandijo. Kljub ameriškim težnjam po nakupu ozemlja danska politika vztraja, da Grenlandija ni naprodaj, vendar priznava nujnost tesnejšega sodelovanja z Washingtonom pri zagotavljanju regionalne stabilnosti in varnosti v Arktičnem krogu.

Uradna govornica ruskega ministrstva za zunanje zadeve Marija Zaharova je izjavila, da načrti Zahoda za nadaljnjo militarizacijo Ukrajine niso povezani z mirno rešitvijo konflikta. Po navedbah ruskega ministrstva so tovrstne namere usmerjene v stopnjevanje in širitev spopadov, kar naj bi onemogočilo prizadevanja za diplomacijo. Rusija je v uradnem odzivu poudarila, da bi morebitna namestitev evropskih vojaških sil v Ukrajini pomenila neposredno intervencijo. Zaharova je dodala, da Zahod s svojo politiko zgolj podaljšuje krizo in povečuje tveganje za širši spopad v regiji. Moskva takšne poteze interpretira kot namerno dejanje, ki vodi k dodatni eskalaciji napetosti. Izjave prihajajo v času, ko Rusija pozorno spremlja razprave v zahodnih prestolnicah o prihodnji vojaški pomoči Kijevu. Moskva vztraja, da bo vsakršna povečana prisotnost zahodnih sil ali orožja le še bolj destabilizirala razmere na terenu in povečala neposredno grožnjo ruski nacionalni varnosti.

Medijsko središče iranske zakonodajne oblasti je uradno demantiralo trditve novinarja televizijske mreže Euronews, ki so se nanašale na visokega uradnika Islamske republike Iran, predvsem na predsednika parlamenta Mohammada Bagherja Ghalibafa. Po uradnih navedbah parlamenta so bile informacije, ki jih je razširil omenjeni medij, neresnične in neutemeljene. Odziv parlamenta poudarja napetosti med iranskimi državnimi institucijami in zahodnimi medijskimi hišami. Predstavniki parlamenta so izpostavili, da gre pri poročanju za poskus širjenja dezinformacij o ključnih političnih osebnostih v državi. Ghalibaf, ki velja za vplivno figuro v iranski politiki, se je v preteklosti že večkrat znašel v središču medijskih poročanj o notranjepolitičnih dogajanjih. Uradni Teheran v zadnjem obdobju poostreno spremlja poročanje tujih dopisnikov in medijev o delovanju iranskega državnega vrha. Zavrnitev trditev Euronewsa s strani medijskega središča zakonodajne oblasti služi kot uradni odgovor na domnevno pristransko ali napačno podajanje informacij o najvišjih predstavnikih države.

Francija in Združeno kraljestvo načrtujeta namestitev do 15.000 vojaških oseb v Ukrajini v primeru sklenitve mirovnega sporazuma z Rusijo, je poročal časnik The Times. Po navedbah virov naj bi vsaka država prispevala približno 7.500 vojakov, ki bi bili zadolženi za usposabljanje ukrajinskih sil, vzdrževanje vojaške opreme ter nadzor nad gradnjo obrambne infrastrukture in skladišč. Ta številka je znatno nižja od prvotnih načrtov, ki so predvidevali širšo koalicijo s 64.000 vojaki, vendar so bili ti ocenjeni kot logistično neizvedljivi. Britanski premier Keir Starmer je poudaril, da bo o morebitni napotitvi enot po prekinitvi ognja odločal parlament. Načrt predvideva vzpostavitev vojaških baz po vsej državi, s čimer bi zagotovili varnostna jamstva in stabilnost po končanju aktivnih spopadov. Kljub uradnim napovedim nekateri analitiki opozarjajo, da bi bila dejanska številka razpoložljivih vojakov lahko še nižja od napovedanih 15.000, medtem ko nemški politiki, kot je Friedrich Merz, opozarjajo, da takšna napotitev brez soglasja Rusije ne bo mogoča. Operacija bi temeljila na določilih pariške deklaracije, ki državam omogoča pošiljanje vojaškega osebja za podporne naloge. Glavni namen prisotnosti evropskih sil bi bil preprečiti ponoven izbruh sovražnosti in zagotoviti tehnično podporo ukrajinski vojski pri upravljanju s sodobnim zahodnim orožjem. Trenutno sta le London in Pariz uradno potrdila pripravljenost za sodelovanje v tej pobudi.

Srbski mesti Valjevo in Majdanpek sta zaradi obilnih snežnih padavin in ledene dežja, ki sta ohromila regijo, razglasili izredne razmere. Sneženje, ki je trajalo več kot 20 ur, je povzročilo obsežne težave v oskrbi z električno energijo, zlasti na podeželskih območjih, kjer so številna gospodinjstva ostala brez elektrike. Poleg težav v energetskem omrežju je močno sneženje povzročilo tudi zastoje v prometu in poškodbe na lokalni infrastrukturi. Lokalne oblasti v obeh mestih so sporočile, da so na teren napotile vse razpoložljive službe in mehanizacijo, da bi čim prej sanirali nastalo škodo. Prednostna naloga ekip je ponovna vzpostavitev nemotene oskrbe z električno energijo in čiščenje neprevoznih cest. Stanje v Valjevu je opisano kot resno, saj je sneg dobesedno okoval celotno območje, kar otežuje delo intervencijskim skupinam. Zaradi napovedanih nizkih temperatur in nevarnosti ledene dežja ostajajo pristojne službe v stanju visoke pripravljenosti. Prebivalce pozivajo k previdnosti in omejitvi nepotrebnih potovanj, dokler se razmere ne stabilizirajo. Gre za enega močnejših snežnih dogodkov v letošnji zimi na tem območju, ki je zahteval takojšen odziv lokalne samouprave za zagotovitev osnovnih življenjskih pogojev.

25-letni Anthony Esan je na sodišču priznal krivdo za poskus umora podpolkovnika Marka Teetona, ki ga je julija 2024 večkrat zabodel v neposredni bližini vojašnice Brompton v mestu Chatham v grofiji Kent. Do napada je prišlo v ulici Sally Port Gardens, ko je bil Teeton, sicer visoki častnik britanske vojske, v vojaški uniformi. Napadalec je žrtev napadel z nožem in mu zadal več vbodnih ran, preden so ga organi pregona pridržali. Esan je med sodnim postopkom potrdil svojo odgovornost za dejanje, ki je pretreslo lokalno skupnost in britanske oborožene sile. Podpolkovnik Teeton je napad preživel, vendar so bile njegove poškodbe resne, zaradi česar je bila obtožnica sprva vložena z najvišjo stopnjo resnosti. Sodišče je s priznanjem krivde zaključilo pomemben del postopka, ki se zdaj osredotoča na določitev ustrezne kazni za storilca. Preiskava motiva za napad še vedno poteka, vendar je priznanje krivde za poskus umora ključen korak za pravosodne organe. Dogodek je sprožil razprave o varnosti pripadnikov vojske v javnosti, zlasti kadar so ti v uniformah zunaj strogo varovanih območij vojašnic. Britansko ministrstvo za obrambo in lokalna policija sta po incidentu okrepila nadzor v okolici vojaških objektov v Kentu.

Češki predsednik Petr Pavel se je ostro odzval na izjave ministra za zunanje zadeve in predsednika stranke Motoristi Petra Macinke, ki je javno podvomil v neodvisnost ustavnih sodnikov. Macinka je v oddaji Interview ČT24 na češki nacionalni televiziji izrazil dvom o nepristranskosti sodstva, kar je urad predsednika republike v uradni izjavi označil za skrajno neprimerno in za t. i. politično napako (faul). Predsednik Pavel je poudaril, da je spodkopavanje zaupanja v ključne državne institucije s strani člana vlade nesprejemljivo za stabilnost demokratičnega reda. Odnosi med predsedniško palačo in Macinko so se dodatno zaostrili, ko je Macinka v odgovoru na kritike predsednika obtožil ustavnih kršitev. Po njegovih besedah bi predsednikovo domnevno zavračanje imenovanja določenih kandidatov, kot je Filip Turek, lahko razumeli kot kršenje ustavnih protokolov. Macinka vztraja pri svojem stališču, da ima pravico kritično presojati delo senatorjev in ustavnih sodnikov, medtem ko Hrad poudarja, da postopek imenovanja sodnikov vključuje strogo preverjanje v senatu in končno potrditev predsednika. Spor odražajo globoka politična nesoglasja v Češki republiki glede neodvisnosti sodstva in vloge izvršilne oblasti pri nadzoru ustavnih institucij. Analitiki opozarjajo, da tovrstne javne polemike med najvišjimi predstavniki države zmanjšujejo zaupanje javnosti v pravno državo. Čeprav so napetosti med vlado in predsednikom občasen pojav, neposredno vpletanje zunanjega ministra v vprašanja ustavnega sodstva predstavlja precedens v sodobni češki politiki.

Izraelska vojska je danes sporočila, da je izvedla ciljno usmerjen letalski napad na raketno izstrelišče v bližini mesta Gaza. Operacija je bila sprožena po tem, ko so oborožene skupine s tega območja neuspešno poskušale izstreliti raketo na izraelsko ozemlje. Po navedbah vojske raketa ni dosegla svojega cilja, izraelske sile pa so oporišče uničile nemudoma po zaznavi grožnje, s čimer so preprečile nadaljnje napade. Istočasno so obrambne sile Izraela napadle položaje gibanja Hezbolah v Libanonu, natančneje v okolici kraja Zajta. Namen operacije je bila likvidacija enega izmed pripadnikov te šiitske organizacije. Izraelska stran je poudarila, da so bili napadi odgovor na nenehne kršitve dogovora o prekinitvi ognja na jugu Libanona, ki jih izvaja Hezbolah. Vojska je v izjavi za javnost opozorila, da tovrstnih dejanj ne bo pustila brez odgovora. Napetosti v regiji ostajajo visoke, saj Izrael stopnjuje pritisk na Hezbolah, hkrati pa vzdržuje vojaški nadzor nad dogajanjem v Gazi. Čeprav so se v preteklosti napovedovali humanitarni premori, se vojaške operacije nadaljujejo v primerih, ko Izrael zazna neposredne grožnje svoji varnosti. Podatkov o morebitnih žrtvah zadnjih napadov trenutno še ni na voljo.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da Bela hiša resno preučuje možnost nakupa Grenlandije, največjega otoka na svetu, ki je pod dansko suverenostjo. Medtem ko ameriška administracija razpravlja o strateškem pomenu otoka in morebitnih finančnih ponudbah, so danski uradniki in oblasti na Grenlandiji že odločno sporočili, da ozemlje ni naprodaj. V javnosti so se pojavila ugibanja o astronomskih zneskih, ki bi jih Združene države Amerike lahko ponudile za prevzem otoka, vendar uradnih finančnih načrtov še ni. Danski mediji poročajo, da so tamkajšnji politiki predlog označili za nesmiseln in poudarili, da Grenlandija uživa visoko stopnjo avtonomije. Kljub temu Trumpova ekipa meni, da bi nakup okrepil ameriško nacionalno varnost in razširil vpliv na Arktiki, kjer so naravni viri in nove plovne poti vse pomembnejši. Geopolitični analitiki opozarjajo, da gre za enega najbolj nenavadnih diplomatskih predlogov v zadnjih desetletjih. Čeprav so se v medijih pojavile spekulacije o milijonskih odškodninah za posamezne prebivalce otoka, gre v veliki meri za senzacionalistične navedbe brez podlage v uradni politiki Združenih držav Amerike. Danska premierka je poudarila, da Grenlandija ni danska, temveč grenlandska, in da je razprava o prodaji končana, preden se je sploh začela.

Rusko ministrstvo za obrambo je 8. januarja sporočilo, da so njihove sile zavzele naselje Bratske v ukrajinski Dnipropetrovski oblasti. Operacijo so izvedle enote skupine Vostok, natančneje pripadniki 36. ločene gardne motorizirane brigade 29. armade, ki so po navedbah Moskve zasedli obsežno obrambno območje ukrajinskih sil, ki se razteza na več kot devetih kvadratnih kilometrih. Ruska stran trdi, da so s tem napredovanjem razširili svoje oporišče v regiji in zadali udarce enotam ukrajinske vojske na obrobju sosednje Zaporoške oblasti. Zasedba vasi Bratske predstavlja nadaljevanje ruskih ofenzivnih prizadevanj na južnem delu fronte, kjer sile pod poveljstvom skupine Vostok skušajo prebiti ukrajinske obrambne linije in se utrditi v strateško pomembnih delih Dnipropetrovske regije. Ruski vojaški viri ob tem izpostavljajo pomen zavzetja tega naselja za nadaljnje logistične in taktične operacije v smeri zahoda. Ukrajinska stran uradnih navedb o padcu naselja v času poročanja ni potrdila, vendar so neodvisni opazovalci opazili povečano aktivnost na tem območju. Dogodek odraža stopnjevanje spopadov na mejah med Zaporoško in Dnipropetrovsko oblastjo, pri čemer ruska vojska uporablja zračne in topniške napade za podporo pehoti. Ministrstvo za obrambo Ruske federacije je ob napovedi objavilo tudi videoposnetke, ki naj bi prikazovali potek bojev in dvigovanje zastav nad zavzetim območjem, kar služi kot propagandno sredstvo za potrditev uspehov na terenu.

Venezuelske oblasti so po poročanju tamkajšnjega nacionalnega sindikata novinarskih delavcev (SNTP) iz države izgnale kolumbijskega novinarja Jeffa Martíneza in mehiškega novinarja Juliána Mazoya. Medijska delavca sta bila pred deportacijo pridržana deset ur, potem ko sta poskušala prečkati mejo med Kolumbijo in Venezuelo. Incident se je zgodil v času poostrenega nadzora nad tujimi poročevalci v tej južnoameriški državi. Novinarja sta bila po navedbah sindikata pridržana brez jasne pravne podlage takoj po vstopu v državo, kjer sta nameravala opravljati svoje poklicno delo. SNTP je prek družbenega omrežja X sporočil, da so jima oblasti preprečile nadaljnje gibanje in ju po dolgotrajnem zaslišanju vrnile na kolumbijsko stran meje. Podrobnosti o uradnih razlogih za njuno pridržanje venezuelske oblasti javnosti niso posredovale. Dogodek odraža nadaljevanje pritiska na svobodo tiska v Venezueli, kjer se tuji dopisniki pogosto srečujejo z administrativnimi ovirami in samovoljnimi odločitvami varnostnih organov. Organizacije za človekove pravice opozarjajo, da takšni izgoni služijo predvsem omejevanju neodvisnega poročanja o političnih in socialnih razmerah v državi, ki jo že več let pretresa globoka kriza.

Španski predsednik vlade Pedro Sanchez je v četrtek napovedal, da bo španskemu parlamentu predlagal napotitev mirovnih sil v Palestino takoj, ko bodo za to izpolnjeni ustrezni politični in diplomatski pogoji. Sanchez je svojo namero razkril med nagovorom španskih veleposlanikov v Madridu, kjer je poudaril, da je Španija pripravljena aktivno sodelovati pri prizadevanjih za pacifikacijo regije. Predlog je del širše španske zunanjepolitične strategije, ki vključuje tudi morebitno napotitev vojakov v Ukrajino za zagotavljanje varnosti po zgledu nekaterih drugih evropskih držav. Premier je poudaril, da bi bila tovrstna misija smiselna v trenutku, ko bi bil viden dejanski napredek v mirovnem procesu in ko bi se odprla realna pot proti rešitvi dveh držav, torej priznanju neodvisne Palestine ob Izraelu. Sanchez je izrazil upanje, da bi do tega prišlo v srednjeročnem ali celo krajšem obdobju, pri čemer Španija želi igrati vlogo posrednika in stabilizatorja v Sredozemlju. Njegove izjave odražajo ambicijo Madrida po večjem vplivu na mednarodnem parketu, zlasti v kriznih žariščih, ki neposredno vplivajo na evropsko varnost. Napovedana pobuda vključuje oblikovanje sil za vzdrževanje miru, ki bi delovale po vzoru mednarodnih misij za stabilizacijo. Čeprav podrobnosti o številu vojakov ali natančnem mandatu še niso znane, Sanchezova napoved predstavlja pomemben diplomatski signal. Španska vlada s tem krepi svojo pozicijo zagovornice palestinske državnosti znotraj Evropske unije, kar pa bi lahko sprožilo različne odzive med drugimi članicami EU in mednarodnimi partnerji, glede na kompleksnost bližnjevzhodnega konflikta.

Podpredsednik hrvaške vlade in vidni član stranke HDZ Branko Bačić je ostro kritiziral predsednika opozicijske stranke SDP Sinišo Hajdaša Dončića zaradi očitkov o domnevno spornih pogojih pri imenovanju sodnikov. Spor se je razplamtel, ko je Hajdaš Dončić izjavo premierja Andreja Plenkovića o vezanem imenovanju predsednika vrhovnega sodišča in treh sodnikov ustavnega sodišča označil za skandalozno in nerazumno. Bačić je v odzivu na družbenih omreži opozicijo obtožil dvoličnosti, saj naj bi SDP leta 2017 uporabila identično taktiko pogojevanja pri izbiri ustavnih sodnikov. HDZ trdi, da SDP namerno pozablja na lastne pretekle politične manevre, medtem ko poskuša sedanjo vladno strategijo prikazati kot spodkopavanje pravosodnega sistema. Bačić je Hajdaša Dončića označil za "šampiona hinavščine" in poudaril, da so dvojna merila največja težava največje opozicijske stranke. Po mnenju vladajoče koalicije gre pri predlaganem postopku za zagotavljanje stabilnosti ključnih pravosodnih institucij, ne pa za politično izsiljevanje. Napetosti med vodilnima strankama dodatno obremenjujejo hrvaški politični prostor v času, ko se SDP spopada tudi z notranjimi odhodi članov, kar slabi njeno pozicijo pred prihajajočimi institucionalnimi odločitvami. Razprava o imenovanju sodnikov ostaja osrednja točka političnega obračunavanja, ki razkriva globoko nezaupanje med vlado Andreja Plenkovića in levo-sredinsko opozicijo.

Pakistan je v najnovejšem prizadevanju za zagotovitev nacionalne varnosti od afganistanskih oblasti zahteval uradna in pisna zagotovila, da se njihovo ozemlje ne bo uporabljalo za teroristične dejavnosti proti Pakistanu. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Tahir Andrabi je poudaril, da terorizem, ki izvira iz afganistanskih tal, ostaja edini resen bilateralni spor med državama. Islamabad vztraja pri konkretnih in preverljivih ukrepih proti skupini Tehreek-i-Taliban Pakistan (TTP), ki jo pakistanske oblasti označujejo z izrazom Fitna-al-Khawarij. Vzporedno z diplomatskimi pritiski so pakistanske oblasti v Islamabadu izvedle obsežno varnostno operacijo, v kateri so pridržale več kot 19.500 afganistanskih državljanov brez urejenega statusa. Po uradnih podatkih so do torka v domovino vrnili že skoraj 10.000 oseb. Operacija poteka po navodilih notranjega ministrstva in je del širše strategije obvladovanja varnostnih tveganj, ki jih Pakistan pripisuje nestabilnim razmeram v sosednji državi. Kljub zaostrenim odnosom Pakistan ostaja zavezan sodelovanju v trilateralnem mehanizmu s Kitajsko in Afganistanom. Po navedbah zunanjega ministrstva Islamabad ne želi sovražnega odnosa s Kabulom, temveč si prizadeva za izkoriščanje gospodarskega potenciala regije, ki pa je pogojeno z odpravo terorističnih groženj. Afganistanska stran je pakistanske obtožbe o uporabi ozemlja za terorizem že večkrat označila za neutemeljene.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je v četrtek ob prihodu v Bejrut izjavil, da si Iran ne želi vojne z Izraelom ali Združenimi državami Amerike, vendar je v celoti pripravljen na morebitne povračilne ukrepe, če bo država znova napadena. Med dvodnevnim obiskom v Libanonu se bo Aragči posvetoval z libanonskimi uradniki o zaostrovanju groženj s strani Izraela in regionalni varnosti. Po njegovih besedah je Teheran pripravljen na vse mogoče scenarije, hkrati pa ostaja odprt za pogajanja glede svojega jedrskega programa, pod pogojem, da ti temeljijo na vzajemnosti. Obisk poteka v času izjemno napetih odnosov v regiji, kjer Aragči poudarja, da iranska politika ne stremi k stopnjevanju konfliktov, temveč k zaščiti nacionalnih interesov. Zunanji minister je na letališču Rafika Haririja poudaril, da so pripravljeni na dialog z Washingtonom, če bodo pogajanja potekala v okviru spoštovanja preteklih dogovorov in iranske suverenosti. Razmere ostajajo nepredvidljive, saj obe strani krepita svojo retoriko in vojaško pripravljenost. Diplomatska prizadevanja Irana v Libanonu odražajo poskus stabilizacije regionalnih zavezništev po nedavnih neposrednih spopadih z Izraelom. Aragči je izpostavil, da Iran kljub pretekli škodi na svoji infrastrukturi ne namerava popustiti pri ključnih strateških vprašanjih. Libanonska stran pričakuje podrobnejša pojasnila o iranskih načrtih za preprečevanje nadaljnjih sovražnosti, ki bi lahko destabilizirale celotno regijo Bližnjega vzhoda.

Nigerijska vladajoča stranka Vsenigerijski napredni kongres (APC) je v torek odločno zavrnila trditve nekdanjega podpredsednika države Atikuja Abubakarja, da je demokracija v Nigeriji pod resno grožnjo. Abubakar je prek svojega tiskovnega predstavnika Paula Ibeja obtožil administracijo predsednika Bola Tinubuja namernega slabljenja opozicijskih strank in krčenja demokratičnega prostora v državi. Po njegovih besedah naj bi takšno ravnanje vodilo v enostrankarski sistem, kar predstavlja eksistencialno grožnjo nigerijskemu političnemu sistemu. Predstavniki stranke APC so Abubakarjeve navedbe označili za alarmistične in ironične ter poudarili, da nigerijska demokracija ostaja stabilna in v polnem razcvetu. Vladajoča stranka trdi, da so obtožbe neutemeljene in da so namenjene zgolj nabiranju političnih točk, medtem ko vlada izvaja potrebne reforme pod vodstvom predsednika Tinubuja. Spor odraža poglobljene napetosti med trenutno oblastjo in opozicijskimi voditelji v najbolj poseljeni afriški državi. Politična situacija v Nigeriji ostaja napeta, saj se država spopada z gospodarskimi izzivi in varnostnimi vprašanji, kar opozicija pogosto uporablja kot dokaz za neučinkovitost trenutne vlade. Kljub ostrim besedam Abubakarja vladajoča koalicija vztraja, da so vsi postopki v skladu z ustavo in da opozicijske stranke niso sistemsko zatirane, temveč se spopadajo z lastnimi notranjimi težavami.

Vrhovno sodišče Kanade je ugodilo prošnji koalicije civilne družbe za obravnavo pritožbe glede ustavnosti zakonodaje, ki omogoča obsežno prenovo priljubljenega obalnega parka Ontario Place v Torontu. Skupina nasprotnikov trdi, da je deželna vlada Ontaria s sprejetjem novega zakona kršila ustavna načela, ko je zaobšla obstoječe okoljske predpise in omejila možnost pravnega izpodbijanja projekta. Odločitev najvišjega sodišča v državi predstavlja pomemben mejnik v dolgoletnem sporu med oblastmi in aktivisti. Ontario Place, ki so ga odprli leta 1971, velja za kultni spomenik moderne arhitekture in vključuje prvo stalno kinodvorano IMAX na svetu ter otroška igrišča na vodi. Načrtovana prenova, ki vključuje gradnjo luksuznega termalnega zdravilišča in vodnega parka zasebnega investitorja, je v javnosti sprožila ostre od razprave o ohranjanju javnih površin. Nasprotniki opozarjajo, da bi projekt uničil dediščino parka in omejil dostop do obale Toronta za širšo javnost. Sodni postopek bo osredotočen na vprašanje, ali lahko deželna vlada z izredno zakonodajo retroaktivno legalizira posege, ki bi bili sicer v nasprotju s predpisi o varstvu okolja. Razsodba vrhovnega sodišča bo imela daljnosežne posledice za prihodnost upravljanja z javnim zemljiščem in moč izvršilne oblasti v Kanadi. Datum začetka ustnih obravnav še ni bil določen, vendar pravni strokovnjaki pričakujejo, da bo primer pritegnil veliko pozornost kanadske javnosti.

Tožilstvo v Seulu je v četrtek zahtevalo nalog za aretacijo konservativnega aktivista in pastorja Jeona Kwang-hoona, ki je obtožen spodbujanja nasilnih nemirov pred sodiščem v podporo nekdanjemu predsedniku Yoonu Suk Yeolu. Jeon, ki vodi cerkev Sarang Jeil, naj bi januarja lani aktivno pozival k vdoru v prostore okrožnega sodišča v zahodnem Seulu ter oviral uradne osebe pri opravljanju dolžnosti. Preiskovalci trdijo, da je bila njegova vloga ključna pri organizaciji protestnikov, ki so nasprotovali podaljšanju pripora za nekdanjega voditelja države. Nasilni dogodki so se odvili 19. januarja lani, ko je sodišče odločalo o usodi Yoona Suk Yeola zaradi njegove razglasitve izrednih razmer decembra 2024. Protestniki so po navedbah tožilstva pod pastorjevim vplivom izvajali pritisk na pravosodne organe in povzročali materialno škodo. Pastor Jeon se je v preteklosti že večkrat spopadal s pravnim sistemom zaradi svoje politične dejavnosti in organiziranja množičnih shodov, ki so pogosto presegali zakonske okvire. Postopek proti pastorju predstavlja nadaljevanje pravosodnih prizadevanj za razjasnitev odgovornosti za destabilizacijo države po neuspeli razglasitvi vojnega stanja. Če bo nalog za aretacijo potrjen, bo to pomemben korak v smeri kaznovanja radikalnih skupin, ki so s silo poskušale vplivati na delo neodvisnih sodišč. Primer še naprej močno deli južnokorejsko javnost, kjer so napetosti med privrženci nekdanjega predsednika in zagovorniki pravne države še vedno prisotne.

Okrožni odbor stranke Kuomintang (KMT) v Hualienu je sprejel odločitev, da bo kandidata za prihajajoče volitve guvernerja okraja določil na podlagi javnomnenjskih raziskav. V postopek sta bila vključena županja mesta Jian You Shuzhen in nekdanji župan mesta Hualien Ye Yaohui, medtem ko je odbor zavrnil kandidaturo nekdanjega medijskega uslužbenca He Qishenga. Razlog za njegovo izključitev tiči v neizpolnjevanju pogojev glede strankarskega članstva in stalnega prebivališča v okraju, kar je sprožilo napoved uradne pritožbe na centralni odbor stranke. Odločitev odbora prihaja v času, ko se sedanji guvernerki Xu Zhenwei izteka drugi mandat, zaradi česar je boj za nasledstvo znotraj stranke postal ključen za ohranitev političnega vpliva v regiji. You Shuzhen v javnosti velja za favoritinjo in naravno naslednico sedanje guvernerke, Ye Yaohui pa je svojo kampanjo začel že pred šestimi meseci. Izključeni He Qishen, ki deluje kot vodja urada šole Sun Yat-sen, trdi, da je odločitev lokalnega odbora nepravična in politično motivirana. Vodstvo stranke na nacionalni ravni je podalo pojasnilo, da bi se He Qishen še vedno lahko potegoval za nominacijo, če bi prišlo do usklajenega odprtega postopka registracije, vendar lokalni odbor za zdaj vztraja pri omejenem naboru kandidatov. Ta notranji spor v eni izmed glavnih tajvanskih strank odraža širša prizadevanja za demokratizacijo procesov izbire kandidatov, hkrati pa razkriva napetosti med lokalnimi interesi in posamezniki, ki prihajajo izven ožjega regionalnega okolja. Postopek izbire bo pozorno spremljan, saj Hualien predstavlja pomembno politično utrdbo na vzhodu Tajvana.

V indijskem mestu Ambernath v zvezni državi Maharaštra je dvanajst svetnikov stranke Kongres prestopilo v opozicijsko stranko BJP, potem ko so propadli načrti za oblikovanje lokalnega zavezništva. Svetniki, ki so bili izvoljeni na listi stranke Kongres, so se za ta korak odločili po obdobju suspenza, kar je sprožilo oster odziv njihove nekdanje matične stranke. Vodstvo stranke Kongres je že napovedalo pravne postopke za njihov odpoklic oziroma diskvalifikacijo s svetniških funkcij. Lokalna izpostava stranke Kongres v Maharaštri je v četrtek uradno potrdila, da bo sprožila postopke pred pristojnimi organi, saj naj bi svetniki s prestopom kršili pravila o prestopih med strankami. Po navedbah strankarskih predstavnikov so bili svetniki izvoljeni pod njihovim simbolom, zato njihov prehod v drugo stranko brez odstopa z mesta svetnika ni legitimen. Incident dodatno stopnjuje politične napetosti v regiji pred prihajajočimi volitvami. Prestop svetnikov v Bharatiya Janata Party (BJP) predstavlja pomemben premik v lokalni politični moči Ambernatha. BJP je z novimi člani okrepila svoj položaj v mestnem svetu, medtem ko se stranka Kongres trudi ohraniti svojo bazo v zvezni državi, kjer so politična zavezništva pogosto nestabilna in podvržena nenadnim spremembam.

Predsednik Argentine Javier Milei je v četrtek v predsedniški palači Casa Rosada sprejel predsednico madridske avtonomne skupnosti Isabel Díaz Ayuso. Srečanje, ki je bilo del zasebnega obiska Ayusove v Argentini, je predstavljalo že četrti uradni pogovor med voditeljema od nastopa Mileijevega mandata. Glavne teme pogovorov so bile usmerjene v krepitev političnih vezi in razpravljanje o trenutni mednarodni situaciji. Posebno pozornost sta voditelja namenila zaostrenim razmeram v Venezueli, ki so se v zadnjem času stopnjevale zaradi mednarodnega pritiska na režim Nicolása Madura. Srečanje je potekalo v senci ameriških ukrepov v regiji, oba akterja pa sta ponovno potrdila usklajenost svojih stališč glede latinskoameriške krize. Poleg zunanjepolitičnih vprašanj sta se dotaknila tudi notranjepolitičnega dogajanja v Španiji, kjer sta oba znana kot ostra kritika vlade Pedra Sáncheza in leve politike. Odnosi med Mileijem in Ayusovo so že dlje časa označeni kot tesni, saj oba zagovarjata liberalne gospodarske reforme in nasprotujeta socialističnim usmeritvam. Obisk v Buenos Airesu je tako služil kot utrditev zavezništva med argentinsko vlado in vplivno špansko regionalno voditeljico, kar dodatno vpliva na diplomatsko dinamiko med Argentino in Španijo, ki so jo v preteklosti zaznamovala določena trenja na ravni državnih vlad.

Po razpadu koalicije med SPD in BSW v Brandenburgu sta stranko zapustila še zadnja ministra iz vrst BSW. Ministra ne nameravata vstopiti v drugo stranko, medtem ko SPD Brandenburg išče nov začetek, a premier Woidke poziva k umirjenosti.

Neznani storilci so v zgodnjih jutranjih urah podtaknili požar na stranskih vratih katoliške cerkve Imena Marijinega v Novem Sadu. Župan Žarko Mićin in minister za človekove in manjšinske pravice ter družbeni dialog Demo Beriša sta dejanje ostro obsodila in ga označila za nedopusten akt vandalizma ter nasilja. Po njunih besedah gre za nezaslišan napad na versko svobodo, varnost in temeljne vrednosti srbske družbe. Policijska preiskava dogodka že poteka, javnost pa je bila o incidentu obveščena preko uradnih izjav mestnih in državnih oblasti. Predstavniki lokalne samouprave so poudarili, da takšna dejanja ne bodo spodkopala mednacionalnega sožitja v mestu. Cerkev Imena Marijinega, ki je ena izmed osrednjih znamenitosti Novega Sada, sicer predstavlja pomembno stičišče za lokalno katoliško skupnost. Incident se je zgodil v času, ko se srbska družba spopada z vprašanji varovanja verskih objektov in zagotavljanja varnosti vsem etničnim skupinam. Oblast obljublja hitro izsleditev storilcev, da bi preprečili nadaljnje stopnjevanje napetosti v multikulturni Vojvodini. Ministrstvo je v izjavi za javnost še posebej izpostavilo pomen strpnosti in medsebojnega spoštovanja med različnimi verskimi skupnostmi v državi.

Nizozemski medij AD je v svoji redni rubriki in podkastu spodbudil javno razpravo o vprašanju, ali Združene države Amerike še vedno predstavljajo vzor demokracije v sodobnem svetu. Prispevek izpostavlja dilemo med tistimi, ki menijo, da je ameriški sistem zaradi politične polarizacije izgubil svojo kredibilnost, in tistimi, ki trdijo, da se Evropa od ameriškega modela še vedno lahko marsikaj nauči. Razprava se odvija v luči naraščajočih vprašanj o stabilnosti ameriških institucij in vplivu tamkajšnjega političnega dogajanja na globalne demokratične standarde. Uporabniki in poslušalci so pozvani k podajanju lastnih mnenj o tem, ali so ZDA v očeh mednarodne javnosti že izgubile status vodilne demokratične sile ali pa so njihove izkušnje dragocene za razvoj drugih demokracij. Prispevek ne podaja dokončnih zaključkov, temveč služi kot platforma za analizo javnega mnenja o stanju čezatlantskih odnosov in vrednot. Poudarek je predvsem na vprašanju, kako so se percepcije ameriške ureditve spremenile v zadnjem obdobju in kakšen pomen ima to za prihodnost zahodnega liberalnega reda.

Grški premier Kyriakos Mitsotakis je v četrtek, 8. januarja 2026, uradno odprl devet prenovljenih, vrhunsko opremljenih operacijskih dvoran v atenski onkološki bolnišnici Agios Savvas, ki velja za največjo tovrstno ustanovo v državi. Projekt celovite prenove, ki bo v polnem obsegu zaživel v ponedeljek, 12. januarja, vključuje posodobitev prostorov v drugem in tretjem nadstropju ter nadgradnjo ključnih strojnih instalacij, kot so klimatizacija in kotlovnice. Investicija je bila v celoti financirana s sredstvi iz evropskega Sklada za okrevanje in odpornost (RRF). Z novo pridobitvijo bo bolnišnica več kot podvojila svoje operacijske zmogljivosti, saj bo po novem razpolagala z 11 dvoranami, kar bo omogočilo izvedbo približno 550 operacij mesečno. Minister za zdravje Adonis Georgiadis je ob tem poudaril, da so sodobne zmogljivosti ključne za obvladovanje bolnišničnih okužb in zagotavljanje kakovostne oskrbe bolnikov v prihodnjih desetletjih. Vlada pričakuje, da bodo s povečano kapaciteto v treh mesecih popolnoma odpravili trenutne čakalne vrste za onkološke posege. Obisk premierja Mitsotakisa je služil tudi kot simbolna potrditev reforme nacionalnega zdravstvenega sistema (ESY). Premier je ob ogledu prostorov poudaril, da se leto 2026 začenja z optimističnimi obeti za javno zdravstvo, saj se sredstva evropskega sklada učinkovito uporabljajo za modernizacijo infrastrukture po celotni državi. To neposredno naslavlja pretekle kritike o zastarelih bolnišničnih pogojih, ki so bili v preteklosti predmet delavskih in študentskih protestov.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je v Ankari srečal z omanskim kolegom Sayyidom Badrom Hamadom Al Busaidijem, s katerim sta v okviru uradnega obiska obravnavala ključna vprašanja dvostranskega sodelovanja in trenutne geopolitične razmere v regiji. Po poročanju turških medijev sta se diplomata osredotočila na krepitev gospodarskih vezi ter usklajevanje stališč glede varnostne situacije na Bližnjem vzhodu. Fidan je po srečanju poudaril pomen stabilnosti v Zalivu in širši regiji, kar predstavlja skupni interes obeh držav. Poleg srečanja z omanskim predstavnikom je minister Fidan opravil tudi ločen pogovor s pakistanskim zunanjim ministrom, kar nakazuje na intenzivno turško diplomatsko aktivnost v smeri islamskega sveta. Na skupni tiskovni konferenci z Al Busaidijem je Fidan podal izjave o napredku pri uresničevanju predhodnih dogovorov in napovedal nadaljnje investicijske projekte, ki bodo povezali gospodarstvi Turčije in Omana. Razpravljala sta tudi o humanitarni krizi v Gazi in potrebi po trajnejši rešitvi palestinskega vprašanja. Diplomatska srečanja potekajo v času, ko Turčija aktivno poskuša utrditi svojo vlogo regionalnega posrednika in stabilizatorja. Obisk omanskega ministra potrjuje strateško naravnanost Ankare k diverzifikaciji zavezništev in krepitvi vpliva v arabskem svetu. Turška diplomacija tako nadaljuje z vrsto visokih srečanj, ki vključujejo vprašanja od energetske varnosti do mirovnih pogajanj v sosednjih regijah, kar je bilo opazno tudi pri nedavnih prizadevanjih v kavkaškem konfliktu.

Britanska vlada pod vodstvom premierja Keira Starmerja je danes predstavila predlog zakona, s katerim bo odpravila omejitev socialne pomoči za več kot dva otroka. Ukrep, ki ga je prvotno uvedla konservativna vlada, naj bi po vladnih ocenah iz revščine rešil skoraj 500.000 otrok, kar predstavlja enega najobsežnejših ukrepov za boj proti revščini otrok v sodobni zgodovini države. Odločitev predstavlja pomemben preobrat v politiki laburistov, saj je Starmer še pred letom dni zavračal odpravo te omejitve zaradi potrebe po proračunski vzdržnosti. Uvedba nove zakonodaje je sprožila oster besedni spopad med finančno ministrico Rachel Reeves in voditeljem stranke Reform UK Nigelom Farageem. Farage je napovedal, da bo njegova stranka glasovala proti predlogu, saj meni, da bodo od odprave omejitve imele koristi predvsem družine tujih državljanov. Ministrica Reeves je te navedbe ostro obsodila in Farageu očitala, da njegovo nasprotovanje temelji na barvi kože, ter poudarila, da noben otrok ne bi smel živeti v pomanjkanju ne glede na svoje poreklo. Kritike na račun Reevesove so se pojavile tudi z druge strani, saj so nekateri predstavniki stranke Reform UK njene izjave označili za etnonacionalistične. Zia Yusuf iz omenjene stranke je ministrico obtožil, da napačno interpretira njihovo stališče, ki se zavzema za prednostno obravnavo britanskih državljanov. Finančni vpliv odprave omejitve bo britanski proračun do leta 2030 stal približno tri milijarde funtov letno, vlada pa vztraja, da je stabilnost trgov zdaj dovolj trdna za izvedbo te socialne reforme.

V Iranu so ponovno izbruhnili množični protesti, ki jih spremljajo poročila o domnevnem prestopu nekaterih policijskih enot na stran protestnikov. Posnetki, ki krožijo po družbenih omrežjih, prikazujejo stopnjevanje upora proti tamkajšnjim oblastem, medtem ko se varnostne sile soočajo z vse večjim pritiskom nezadovoljnega prebivalstva. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj demonstranti zahtevajo korenite sistemske spremembe in konec represije. Istočasno se na Tajvanu poglablja politični razkol v parlamentu, kjer opozicija zavrača obravnavo državnega proračuna. Takšno ravnanje je sprožilo val kritik v javnosti, saj državljani opozarjajo na negativne posledice za delovanje države in javnih služb. Ankete na ulicah kažejo na naraščajočo jezo nad politiki, ki po mnenju volivcev prejemajo plačo, a ne opravljajo svojega dela, kar ohromlja tajvansko demokracijo v kritičnem času. Na področju zunanje politike pa je tajvanski predsednik Lai Ching-te zavzel neposredno držo pri zaščiti tajvanske suverenosti, kar je sprožilo ostre odzive nekaterih opozicijskih poslancev. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da so retorični napadi opozicije v prid kitajskim interesom, saj Kitajsko označujejo za sovražno državo, ki ogroža stabilnost v regiji. Politična razhajanja glede varnostnih vprašanj še dodatno zapletajo notranjo stabilnost otoka.

Iranski zunanji minister Abbas Araqchi je med obiskom v Libanonu izjavil, da si Iran ne želi vojne, vendar je nanjo v celoti pripravljen, hkrati pa dopušča možnost smiselnih pogajanj z Združenimi državami Amerike. Araqchi je poudaril, da bi se pogovori lahko začeli le na podlagi vzajemnega spoštovanja in skupnih interesov, kar po njegovih besedah izključuje politiko diktiranja pogojev s strani Washingtona. Po navedbah iranskega ministra so pretekli poskusi Izraela in ZDA, da bi napadli Iran, doživeli strateški neuspeh. Minister je v Bejrutu pojasnil, da je Iran pripravljen na kakršen koli razvoj dogodkov v regiji. Izpostavil je razliko med pogajanji in sprejemanjem tujih diktatov ter poudaril, da bodo diplomatska prizadevanja mogoča le, ko bodo Združene države Amerike priznale suverenost in interese Teherana. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer Iran utrjuje svojo diplomatsko in vojaško držo. Besede zunanjega ministra odražajo uradno stališče Teherana, ki želi s kombinacijo vojaške pripravljenosti in diplomatske odprtosti zmanjšati pritisk mednarodne skupnosti. Araqchi je ponovil, da iranska strategija temelji na odvračanju, a da vrata za diplomacijo ostajajo odprta, če so izpolnjeni kriteriji enakopravnega obravnavanja obeh strani v procesu.

Družine in prijatelji žrtev so v Kanadi obeležili šesto obletnico sestrelitve potniškega letala družbe Ukraine International Airlines na letu PS752, ki so ga iranske sile sestrelile nad Teheranom. Spominske slovesnosti so potekale v provincah Ontario in Britanska Kolumbija, kjer so se poklonili 176 ljudem, ki so izgubili življenje v tragičnem dogodku leta 2020. Med žrtvami je bilo 55 kanadskih državljanov in 30 oseb s stalnim prebivališčem v Kanadi. Letalo je bilo tarča dveh iranskih raket le nekaj minut po vzletu z letališča v Teheranu. Iranske oblasti so kasneje priznale, da so letalo sestrelile pomotoma, kar so pripisale človeški napaki v času povečanih napetosti z Združenimi državami Amerike. Svojci žrtev še vedno zahtevajo polno odgovornost in transparentnost s strani iranskega režima glede okoliščin napada. Dogodki v Kanadi služijo kot opomin na nerešena vprašanja glede mednarodne pravičnosti in varnosti v civilnem letalstvu. Kanadska vlada in mednarodni partnerji si še naprej prizadevajo za odškodnine in kazensko pregon odgovornih, medtem ko se družine spopadajo z dolgotrajno izgubo in pomanjkanjem dokončnih odgovorov o dogodku, ki je pretresel svetovno javnost.

Vrhovni vodja Islamskega emirata Afganistan je v četrtek izvedel obsežno preoblikovanje v vrhu vlade, ki je vključevalo zamenjavo položajev med dvema ključnima ministroma in nove imenovanja na več visoki položajih. Po navedbah glavnega tiskovnega predstavnika talibanov Zabihulaha Mudžahida je Abdul Latif Mansur, dosedanji minister za energijo in vodo, prevzel vodenje ministrstva za obnovo in razvoj podeželja. Njegov predhodnik na tem položaju, Mohamad Junus Ahundzada, je po novem prevzel vodenje ministrstva za energijo in vodo. Poleg zamenjave v ministrskem svetu so bili imenovani tudi novi uradniki na ministrstvu za javna dela, v nacionalnem elektroenergetskem podjetju Da Afghanistan Breshna Sherkat (DABS) ter na ministrstvu za zunanje zadeve. Gre za strateške premike v strukturi oblasti, s katerimi želi vrhovni vodja po navedbah uradnih virov v Kabulu izboljšati učinkovitost delovanja državne uprave in upravljanja z viri. Rekonstrukcija kabineta odraža centralizirano naravo odločanja v Afganistanu, kjer o vseh ključnih kadrovskih vprašanjih odloča vrhovni vodja v Kandaharju. Takšne poteze so v Islamskem emiratu razmeroma pogoste, saj oblast redno premešča visoke uradnike med različnimi resorji z namenom ohranjanja lojalnosti in preprečevanja kopičenja moči v posameznih rokah.

Srbska ministrica za varstvo okolja Sara Pavkov je sporočila, da je Srbija v leto 2026 vstopila z 10,73 odstotka državnega ozemlja pod uradno zaščito. Ta mejnik predstavlja pomemben korak v prizadevanjih države za ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih virov. Po besedah ministrice so v zadnjem obdobju štiri nova naravna območja pridobila poseben status zaščite, kar je prispevalo k povečanju skupnega deleža zavarovanih površin. Strategija povečevanja zaščitenih območij je del širšega načrta srbske vlade za prilagajanje okoljskim standardom in zagotavljanje trajnostnega razvoja. Ministrica je poudarila, da pridobitev posebnega statusa za nova naravna dobra ne pomeni le formalnega priznanja, temveč prinaša tudi strožje protokole upravljanja in nadzora nad temi ekosistemi. Cilj teh ukrepov je preprečiti degradacijo narave ter omogočiti dolgoročno ohranitev redkih rastlinskih in živalskih vrst. Okoljske politike v Srbiji so v zadnjih letih postale ključni del približevanja države evropskim standardom. Čeprav se delež zaščitenega ozemlja povečuje, strokovnjaki opozarjajo na pomen učinkovitega izvajanja zaščite v praksi. Povečanje na 10,73 odstotka odraža zavezanost k ohranjanju naravne dediščine, kar je strateškega pomena za celotno regijo Zahodnega Balkana.

Turško veleposlaništvo v Teheranu je demantiralo nedavne navedbe na družbenih omrežjih, da Ankara načrtuje ali izvaja evakuacijo svojih državljanov iz Irana. Kot poročajo lokalni mediji in tiskovna agencija ISNA, so se v javnosti pojavile dezinformacije o domnevnem umiku turških državljanov iz večjih iranskih mest, kar pa so uradni diplomatski viri označili za neresnično. Turško veleposlaništvo je po preverjanju potrdilo, da takšnih ukrepov niso sprejeli. Novica o domnevni evakuaciji se je hitro razširila v luči povečanih regionalnih napetosti, vendar turška stran poudarja, da njihovo diplomatsko predstavništvo in državljani ostajajo v državi. Gre za klasičen primer dezinformacij, ki so se pojavile v digitalnem prostoru in zahtevale uradni odziv diplomatskih predstavništev za pomiritev javnosti. Zaenkrat ni nobenih uradnih navodil turškim državljanom, naj zapustijo Iran. Službe za odnose z javnostmi pri veleposlaništvu so še dodatno pojasnile, da se dejavnosti turških državljanov v Iranu nadaljujejo brez motenj. Poudarili so, da je treba informacije o varnostnih ukrepih spremljati zgolj prek uradnih državnih kanalov in ne prek nepreverjenih objav na socialnih omrežjih, ki bi lahko povzročile nepotrebno paniko med prebivalci obeh držav.

Grški parlament je v razpravi o novem zakonu o oboroženih silah, imenovanem "Zemljevid prehoda oboroženih sil v novo dobo", zavrnil ugovor o neustavnosti, ki sta ga vložili opozicijski stranki PASOK in SYRIZA. Reforma, ki jo predlaga ministrstvo za narodno obrambo, uvaja nov okvir za karierno pot, napredovanje in hierarhijo v vojski. Vladajoča večina meni, da so spremembe nujne za modernizacijo vojske, medtem ko opozicija opozarja na negativne posledice za vojake. Predstavniki opozicije, med njimi poslanec PASOK-a Dimitris Mantzos, so trdili, da zakon nasilno posega v poklicno pot in življenja tisočev aktivnih vojaških uslužbencev. Po njihovem mnenju so določila o ocenjevanju in napredovanju podčastnikov v nasprotju z ustavnimi načeli. Opozicijske stranke, vključno s KKE in Novo levico, so zahtevale umik zakonskega predloga, saj naj bi ta povzročil negotovost znotraj obrambnih struktur. Kljub ostrim kritikam in vloženim ugovorom je plenarno zasedanje parlamenta nadaljevalo z obravnavo. Ministrstvo vztraja, da bo nova zakonodaja omogočila bolj učinkovito vodenje in prilagoditev sodobnim varnostnim izzivom. Razprava v parlamentu se nadaljuje, pri čemer ostajajo stališča glede pravičnosti novega sistema napredovanja močno deljena.

Sorodnik 11-letne Hamse Housou je sporočil, da je deklico v Gazi ubil izraelski ogenj, skoraj tri mesece po začetku prekinitve ognja. Družina se je vrnila na območje, ki je bilo označeno kot varno.

General brigadir Golamreza Džalali, vodja iranske Organizacije za pasivno obrambo, je opozoril, da tuji nasprotniki svojo strategijo usmerjajo v motenje nacionalne oskrbovalne verige z osnovnimi dobrinami in storitvami. Po njegovih besedah so morebitni napadi na logistične poti in sisteme za razdeljevanje blaga eden ključnih scenarijev, s katerimi se želi povzročiti nezadovoljstvo med prebivalstvom. Džalali je pozval vse državne institucije k takojšnji pripravi in posodobitvi načrtov za zagotavljanje neprekinjenega delovanja kritične infrastrukture. Poudaril je, da morajo biti sistemi pripravljeni na delovanje tudi v izrednih razmerah, saj bi vsakršen daljši izpad storitev neposredno vplival na stabilnost države. Organizacija za pasivno obrambo bo v prihodnje izvajala strožji nadzor nad izvajanjem teh varnostnih protokolov. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti in kibernetskih groženj, ki so v preteklosti že povzročile težave v iranskem energetskem in prometnem sektorju. Iranske oblasti poudarjajo, da je odpornost oskrbovalnih verig ključna za nacionalno varnost, saj se država spopada z zunanjimi pritiski, ki ciljajo na vsakodnevno življenje državljanov.

Guvernerka zvezne države New York Kathy Hochul in župan mesta New York Zohran Mamdani sta v četrtek predstavila ambiciozen načrt za širitev brezplačnega in subvencioniranega otroškega varstva. Osrednja točka pobude je uvedba pilotnega programa univerzalnega varstva za otroke, stare dve leti, kar predstavlja eno prvih večjih političnih potez novega župana Mamdanija. Program je bil ključni del njegove predvolilne kampanje in odraža prizadevanja mestnih oblasti za zmanjšanje finančnih obremenitev mladih družin. Guvernerka Hochulova je ob predstavitvi načrta obljubila dodatno podporo zvezne države pri izvajanju te strategije, ki vključuje tudi širši načrt za dostopnost varstva v celotnem mestu. Na skupni tiskovni konferenci sta demokratska politika poudarila, da bo nova uredba staršem omogočila lažjo vrnitev na trg dela in izboljšala zgodnji razvojni proces otrok. Načrt predvideva postopno širitev kapacitet, ki bodo v prihodnje vključevale večje število otrok iz različnih socialnih okolij. Projekt velja za pomemben korak v smeri socialne politike, ki New York postavlja v ospredje ameriških mest pri zagotavljanju javnih storitev za predšolske otroke. Podrobnosti o financiranju in časovnici polne implementacije bodo predmet nadaljnjih pogajanj med mestnim svetom in državno upravo v Albaniju, vendar politična podpora obeh voditeljev kaže na visoko stopnjo prioritete tega vprašanja v njunih mandatih.

Medtem ko številne občine uvajajo brezplačna šolska kosila, strokovnjaki pozivajo k sprejetju zakona o šolski prehrani na državni ravni, da bi odpravili velike razlike med občinami. Opozarjajo, da pomanjkanje enotnih standardov vpliva na kakovost prehrane otrok. Prav tako se pojavljajo dvomi o tem, ali sama brezplačna kosila resnično zagotavljajo zaščito pravic učencev in ali ne izpodrivajo drugih pomembnih izobraževalnih sredstev. Poudarjeno je, da bi morala vlada posredovati za zagotovitev zdravja učencev.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da bodo predčasne parlamentarne volitve v Srbiji potekale v oktobru, novembru ali decembru letošnjega leta. Vučić je izrazil upanje, da sam ne bo kandidat za predsednika vlade, vendar je končno odločitev pogojeval z rezultati javnomnenjskih raziskav. Poudaril je, da bo vodenje vlade prevzel le v primeru, če bi raziskave kazale na nevarnost, da bi država skrenila v napačno smer, sicer pa si želi ohraniti svetovalno vlogo z manj neposrednimi obveznostmi. Kot nosilec liste vladajoče večine namerava oblikovati široko gibanje, ki bo vključevalo vrhunske intelektualce. Obenem je srbski predsednik povzročil precejšnje razburjenje z izjavo glede afere Generalštab. Napovedal je, da bo nemudoma pomilostil sedanjega ministra za kulturo Nikolo Selakovića in druge vpletene, če bo Tožilstvo za organizirani kriminal (TOK) proti njim – ali celo proti njemu samemu – vložilo obtožnico. Ta poteza kaže na stopnjevanje napetosti med predsednikom in neodvisnimi pravosodnimi organi, saj Vučić vnaprej napoveduje uporabo predsedniških pooblastil za zaščito svojih tesnih političnih sodelavcev. Aktualno dogajanje se umešča v širši okvir političnih pritiskov in pravosodnih sporov v državi. Vučićeva napoved o pomilostitvah sledi nedavnim kritikam javnosti zaradi njegovih preteklih odločitev o pomilostitvah oseb, vpletenih v nasilna dejanja. Napovedane volitve in retorika glede pravosodja nakazujejo na utrjevanje oblasti v času, ko se srbska opozicija in del javnosti spopadata z vprašanji pravne države in predsedniške imunitete.

Evropska unija pripravlja več scenarijev kot odgovor na grožnje Donalda Trumpa glede Grenlandije. Možni odgovori vključujejo povečanje financiranja Grenlandije s strani EU in kompromise z ZDA prek zveze NATO. Razpravljajo tudi o možnosti, da bi EU sprejela večjo vlogo ZDA na Grenlandiji v zameno za trdnejša zagotovila glede varnosti Ukrajine.

V sirskem mestu Alep so izbruhnili siloviti spopadi med sirskimi vladnimi silami, Sirskimi demokratičnimi silami (SDF) in pripadniki skupine Hajat Tahrir al-Šam pod vodstvom Abuja Mohameda al-Džolanija, v katerih je bilo ubitih najmanj pet oseb, 55 pa je ranjenih. Zaradi zaostrenih razmer in neprekinjenega obstreljevanja, ki traja že tretji zaporedni dan, je svoje domove zapustilo več kot 3000 civilistov. Konflikt se je razširil predvsem na severne dele mesta, kjer prihaja do neposrednih spopadov za nadzor nad ključnimi soseskami. Napetosti med vpletenimi stranmi so povzročile obsežno humanitarno krizo v mestu, ki je že v preteklosti utrpelo ogromno škodo. Lokalne sirske sile poročajo o kaotičnih razmerah, saj se prebivalstvo umika z območij spopadov, kjer prevladujejo kurdske enote SDF in oborožene skupine pod Džolanijevim poveljstvom. Vojaške operacije so ohromile življenje v Alepu, število žrtev pa bi se po pričakovanjih lahko še povečalo. Najnovejše stopnjevanje nasilja predstavlja eno najresnejših kršitev premirja v zadnjem obdobju, kar dodatno destabilizira severni del Sirije. Spopadi med sirsko vojsko in silami SDF na eni strani ter islamističnimi milicami na drugi strani potrjujejo zapletenost varnostne situacije, kjer se interesi različnih vojaških frakcij znova krhajo na račun civilnega prebivalstva. Mednarodni opazovalci opozarjajo na nujnost zaustavitve sovražnosti, da se prepreči še večja begunska katastrofa.

Direktor Granične policije Bosne in Hercegovine je v četrtek izjavil, da so prejete informacije o možnem napadu na enega od mejnih prehodov s Hrvaško netočne. Po prejemu sporočila o 34 osebah iz Afganistana, ki naj bi napadle Orašje, so preverili navedbe in ugotovili, da so lažne.

Novi članki so razkrili, da si je ameriški predsednik Donald Trump prizadeval za prevzem nadzora nad Grenlandijo, tudi z vojaško intervencijo, pri čemer je kot razlog navajal potrebo ZDA po zagotavljanju lastne varnosti. Njegovo zanimanje za Grenlandijo je povezano tudi s strateškimi minerali, ki jih skriva ozemlje. Te poteze so povzročile napetosti med grenlandskimi in danskimi politiki, kar je povzročilo razpoke v njunih odnosih. Obenem se pojavljajo tudi informacije, da Trump išče načine za opremljanje Bele hiše.

Libanonska vojska je sporočila, da je zaključila prvo fazo načrta za razorožitev Hezbolaha, ki zajema območje med izraelsko mejo in reko Litani.

Somalijska vlada je zanikala obtožbe Združenih držav Amerike, da so oblasti v Mogadišu uničile skladišče Svetovnega programa za hrano (WFP), ki ga financirajo ZDA. Vlada trdi, da je pomoč WFP še vedno pod nadzorom agencije ZN.

Izraelska nacionalna televizija je na podlagi najnovejših obveščevalnih ocen poročala, da Iran trenutno ne pripravlja neposrednega napada na Izrael. Po navedbah izraelskih virov v regiji niso zaznali neobičajnih premikov ali vojaških dejavnosti, ki bi kazale na skorajšnjo agresijo s strani teheranskega režima. Poročilo prihaja v času povečanih napetosti, vendar izraelski obrambni sektor ocenjuje, da se razmere trenutno ne stopnjujejo v smeri takojšnjega vojaškega spopada. Analitiki v Tel Avivu poudarjajo, da kljub ostri retoriki iranskih oblasti dejansko stanje na terenu ne potrjuje priprav na obsežno ofenzivo. Izraelski mediji so v svojih analizah priznali, da so trenutne varnostne razmere stabilnejše, kot je bilo sprva pričakovano, kar zmanjšuje neposredno nevarnost za prebivalstvo v kratkoročnem obdobju. Kljub umirjenim poročilom izraelske varnostne sile ostajajo v stanju pripravljenosti, saj se zavedajo možnosti hitrih sprememb v regionalni dinamiki. Poudarek obveščevalnih služb ostaja na spremljanju morebitnih premikov raketnih enot in brezpilotnih letalnikov znotraj Irana, ki bi lahko pomenili spremembo strategije Islamske republike.

Berlinski župan Kai Wegner (CDU) se kljub nadaljnji kritiki ne namerava opravičiti za igranje tenisa med izpadom električne energije, ki je prizadel 100.000 Berlinčanov. Priznal je, da je lagal o svoji lokaciji med izpadom, a meni, da je bila komunikacija glede dogodka samokritična. Kljub temu je prejel podporo zveznega kanclerja Friedricha Merza, ki ocenjuje, da je bilo krizno upravljanje uspešno, čeprav sam ni komentiral županovega igranja tenisa. SPD, koalicijski partner, je izrazil kritiko.

Evropski komisar za notranje zadeve in migracije Magnus Brunner je pozval nemško vlado k čimprejšnji odpravi nadzora na kopenskih mejah z vsemi sosednjimi državami. Nemčija je poostren nadzor uvedla maja 2025 z namenom zmanjšanja števila nezakonitih prehodov in krepitve nacionalne varnosti, vendar Brunner poudarja, da morajo biti takšni ukrepi le časovno omejeni in izjemni naravi. Bruselj v luči teh dogodkov vztraja pri polnem delovanju schengenskega sistema, ki temelji na prostem pretoku oseb znotraj Unije. Namesto nadzora na notranjih mejah Evropska komisija pod vodstvom Brunnerja zagovarja močnejšo zaščito zunanjih meja Evropske unije. Po komisarjevih besedah bi se morala Nemčija v doglednem času vrniti k standardnim schengenskim pravilom, saj trenutni režim predstavlja odstopanje od temeljnih načel povezave. Nemška vlada zaenkrat vztraja pri svojih ukrepih, saj meni, da so nujni za obvladovanje migracijskih pritiskov. Kljub temu se pritisk evropskih institucij stopnjuje, saj bi dolgotrajni nadzori lahko povzročili gospodarsko škodo in logistične težave v celotni regiji. Poziv komisarja Brunnerja tako nakazuje na vse večje razhajanje med interesi držav članic po večji varnosti in prizadevanji Bruslja za ohranitev svobode gibanja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da ne izključuje možnosti konca vojne z Rusijo do sredine leta 2026. Ta izjava prihaja v času, ko se Ukrajina spoprijema z intenzivnimi ruskimi napadi in hkrati poskuša okrepiti svoje obrambne zmogljivosti. Zelenski je ob tem poudaril, da so pogajanja z zavezniki dosegla nov mejnik, kar bi lahko prispevalo k hitrejšemu zaključku konflikta. Medtem ko se odvijajo diplomatske dejavnosti, se na terenu nadaljujejo spopadi. Ruske sile so nedavno izvedle nove napade z droni na Odeso, pri čemer so po ukrajinskih navedbah umrli najmanj dve osebi. Hkrati se Ukrajina spopada z izzivi pri novačenju vojakov, kar je predsednika Zelenskega privedlo do podpisa zakona, ki omogoča prostovoljno vojaško službo za državljane, starejše od 60 let. To kaže na resnost situacije na fronti in potrebo po dodatni delovni sili. Izjave Zelenskega o morebitnem koncu vojne do sredine leta 2026 so optimistične, a hkrati opozarjajo na dolgotrajnost konflikta. Kljub temu Ukrajina aktivno išče rešitve in krepi svojo obrambo, med drugim z razvojem programa dronov, ki se je izkazal za ključnega pri obrambi in napadih na ruske cilje, kot je bil nedavni uničujoči napad na ruski vojaški objekt v Stavropolu.

Ekipa kampanje Kennedyja Agyaponga v okviru tekme za predsedniškega kandidata Nove domoljubne stranke (NPP) v Gani napoveduje njegovo zmago v šestih ključnih regijah. Direktor volitev v kampanji Joojo Rocky Obeng je v pogovoru za Asempa FM izrazil močno zaupanje v uspeh v regijah Greater Accra, Centralna regija, Zahodna regija in Western North. Obeng je ob tem poudaril, da je zmaga Agyaponga praktično zagotovljena, saj naj bi kandidat užival široko podporo med člani stranke pred splošnimi volitvami leta 2024. Vodstvo kampanje je hkrati zavrnilo očitke o domnevnih napadih na protikandidate. Po njihovih besedah Agyapong vodi kampanjo, ki temelji na vsebinskih vprašanjih in spodbujanju enotnosti znotraj stranke, poročila o domnevnih konfrontacijah pa so označili za neutemeljena. Poudarili so, da se kandidat osredotoča na reševanje konkretnih problemov državljanov in ne na osebne spore s tekmeci znotraj NPP. Nekdanji regionalni minister Joojo Rocky Obeng je izpostavil, da rezultati s terena kažejo na močno prednost Agyaponga, kar naj bi mu omogočilo prevzem vloge uradnega nosilca liste NPP. Kljub poročanjem o notranjih napetostih v stranki, ekipa vztraja, da njihov pristop ostaja konstruktiven in usmerjen v prihodnost Gane. Proces izbire predsedniškega kandidata velja za ključen korak stranke pri pripravah na prihajajoči volilni cikel.

Namestnik iranskega ministra za zdravje, pristojen za študentske in kulturne zadeve, je sporočil, da so med nedavnimi nemiri zunaj univerzitetnih prostorov pridržali le enega študenta medicinske fakultete. Po uradnih navedbah ministrstva so se protesti odvijali predvsem izven izobraževalnih ustanov, medtem ko naj bi na večini univerz razmere ostale mirne in brez večjih incidentov. Predstavnik ministrstva je poudaril, da so vodstvom univerz naročili, naj ostanejo v tesnem stiku s študenti in zagotavljajo stabilno okolje. Kljub poročilom o širših družbenih nemirih v državi, uradni viri vztrajajo pri trditvi, da je bil v povezavi s protesti na enem izmed mestnih območij aretiran le posameznik, ki obiskuje študij v okviru zdravstvenega resorja. S takšnimi izjavami poskušajo oblasti v Teheranu zmanjšati pomen študentskega sodelovanja v protestnem gibanju in prikazati razmere v akademski sferi kot nadzorovane. Službe ministrstva za zdravje, zdravljenje in medicinsko izobraževanje sicer še naprej spremljajo dejavnosti študentov, vendar uradna retorika ostaja osredotočena na minimaliziranje števila vpletenih oseb iz vrst bodočih zdravstvenih delavcev.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je prispel v Bejrut na svojo četrto potovanje po prevzemu funkcije. Namen obiska je srečanje in pogovori z libanonskimi uradniki. Med obiskom, ki se je začel danes, bo minister Aragči razpravljal o različnih temah, vključno z regionalnimi vprašanji in dvostranskimi odnosi med Iranom in Libanonom. Poseben poudarek bo na razpravah o morebitnih grožnjah, ki jih predstavlja izraelski režim, kot je sam napovedal. To kaže na Iranovo zaskrbljenost glede varnostne situacije v regiji in njegovega vpliva na Libanon. Pričakuje se, da bodo pogovori vključevali tudi širše regionalne izzive, saj Iran aktivno spremlja dogajanje na Bližnjem vzhodu. Obisk poudarja kontinuirano diplomatsko dejavnost Irana v regiji in njegovo željo po krepitvi odnosov z Libanonom.

V severnem delu območja Gaze je bila v četrtek zjutraj ubitih 11-letna palestinska deklica Hamsa Nidal Huso, na katero so streljala izraelska vojaška vozila. Incident se je zgodil na območju Al Faluja, zahodno od begunskega taborišča Džabalija, kjer so izraelske sile izvajale vojaške operacije. Lokalni viri poročajo, da je bila deklica ustreljena zunaj neposrednega območja namestitve izraelske vojske, kar sproža dodatna vprašanja o okoliščinah dogodka. Izraelske obrambne sile so pred tem sporočile, da so na severu enklave izvedle napade, katerih tarča naj bi bil visoki poveljnik gibanja Hamas. Vojaške operacije v Džabaliji in okolici se sicer nadaljujejo s povečano intenzivnostjo, pri čemer poročila s terena navajajo nenehne zračne napade in prisotnost oklepnih enot. Humanitarne razmere na severu Gaze ostajajo kritične, saj so civilisti ujeti sredi spopadov med izraelsko vojsko in palestinskimi oboroženimi skupinami. Smrt deklice predstavlja nov primer civilnih žrtev v dolgotrajnem konfliktu, ki se je ponovno razplamtel po oktobrskih dogodkih prejšnjega leta. Medtem ko Izrael trdi, da so njegovi napadi usmerjeni proti infrastrukturnim in vodstvenim strukturam Hamasa, palestinska stran opozarja na nesorazmerno uporabo sile v gosto naseljenih območjih, kjer največjo ceno plačujejo otroci in drugi neborečni prebivalci.

Sirske oblasti so pozvale civiliste k evakuaciji spornih območij v severnem Alepu in odprle koridor za evakuacijo že drugi dan zapored, medtem ko se spopadi med vojsko in kurdskimi silami nadaljujejo. Sirska vojska se je spopadla z borci Sirskih demokratičnih sil (SDF) v delih Alepa.

Nekdanji podpredsednik Združenih držav Amerike Mike Pence se je v sredo zvečer v pogovoru za televizijsko hišo CNN zavzel za sklenitev finančnega dogovora, s katerim bi ZDA pridobile nadzor nad strateško pomembnim otokom Grenlandija. Pence je s tem predlogom ubral drugačno pot od predsednika Donalda Trumpa, ki v svojih razmišljanjih o prihodnosti otoka ni izrecno izključil niti vojaških možnosti. Pence je poudaril, da bi morebitna vojaška opcija za prevzem otoka lahko povzročila globoko krizo znotraj zveze NATO, saj je Grenlandija sestavni del Kraljevine Danske, ki je ključna zaveznica ZDA. Namesto tega predlaga pragmatičen finančni prevzem, ki bi po njegovem mnenju utrdil ameriške strateške interese na Arktiki, ne da bi pri tem ogrozil stabilnost mednarodnih zavezništev. Vprašanje Grenlandije postaja v krogih Bele hiše vse pogostejša tema pogovorov, predvsem zaradi njene geopolitične lege in bogatih naravnih virov. Razhajanja med Trumpom in Pencem glede načina pridobitve otoka kažejo na različne pristope znotraj ameriške administracije do vprašanja ozemeljske širitve in odnosov z evropskimi zaveznicami.

Indijska uprava za izvršbo (ED) je v četrtek izvedla racijo v uradih podjetja Indian Political Action Committee (I-PAC) in na domu njegovega ustanovitelja Prateeka Jaina v Kalkuti. Po poročanju agencije so preiskave del širšega postopka, pri čemer so poudarili, da njihovo delovanje ni politično motivirano. Dogajanje je sprožilo buren odziv lokalnih oblasti, saj se je na prizorišču preiskave osebno zglasila predsednica vlade Zahodne Bengalije Mamata Banerjee. Banerjejeva je agencijo javno obtožila poskusa kraje občutljivih podatkov in trdih diskov njene stranke Trinamool Congress (TMC), ki s podjetjem I-PAC tesno sodeluje pri političnih strategijah. Po njenih besedah so preiskovalci skušali zaseči notranjo organizacijsko dokumentacijo, ki ni povezana s finančnimi preiskavami. Na drugi strani je agencija ED sporočila, da je prav Banerjejeva med svojim obiskom nepooblaščeno odnesla ključne dokumente, ki so bili predmet preiskave. Opozicijska stranka BJP je dejanja predsednice vlade ostro obsodila in jih označila za zlorabo oblasti brez primere. Po mnenju BJP njeno posredovanje na kraju dogodka potrjuje, da želi stranka TMC prikriti dokaze o morebitnih nepravilnostih. Politična napetost v Zahodni Bengaliji se po tem dogodku stopnjuje, saj obe strani obtožujeta druga drugo spodkopavanja demokratičnih institucij in oviranja pravosodja.

Češki premier Andrej Babiš se je v Bratislavi srečal s slovaškim premierjem Robertom Ficom in predsednikom Petrom Pellegrinijem. Dogovorila sta se o obnovitvi skupnih medvladnih posvetovanj, pri čemer bo naslednje srečanje gostila Češka. Poleg tega bo Češka pomagala Slovaški pri dobavi plina. Fico namerava na ravni Evropske unije predstaviti iniciativo glede cen energije, ki izhaja iz primera zaustavitve proizvodnje aluminija v Žiaru nad Hronom.

Republikanska stranka v Združenih državah Amerike izgublja upanje, da bo vrhovno sodišče pravočasno sprejelo odločitev v primeru Louisiana proti Callais, ki bi vplivala na novembrske volitve. Stranka si prizadeva za razveljavitev določb zakona o volilnih pravicah, kar bi republikanskim zakonodajalcem omogočilo ponovno risanje meja volilnih okrajev na način, ki bi zmanjšal politično moč temnopoltih in latinoameriških skupnosti. Analitiki ob tem opozarjajo, da trendi gerrymanderinga in avtoritarni pritiski resno ogrožajo poštenost volitev leta 2026, saj se konkurenca zožuje le na peščico okrajev. Medtem je romunski predsednik Nicușor Dan v Parizu poudaril pomen postopnih sprememb in stabilnosti vladne koalicije. Po njegovih besedah trenutne mednarodne razmere niso primerne za revolucije ali destabilizacijo države. Dan je izrazil zaupanje v sodelovanje med svojo Nacionalno liberalno stranko in Socialdemokratsko stranko (PSD), čeprav ostajajo odprta vprašanja glede reforme pravosodja in imenovanja vodij obveščevalnih služb. Opazovalci ocenjujejo, da se predsednik izogiba neposrednim konfliktom s socialdemokrati, da bi ohranil politično stabilnost. V Združenih državah Amerike strokovnjaki opozarjajo, da decentraliziran volilni sistem, ki vključuje 3.000 okrajev, postaja vse bolj ranljiv za strankarsko vmešavanje. Čas za morebitno uveljavitev novih volilnih zemljevidov pred letošnjimi volitvami se hitro izteka, saj zvezne države potrebujejo čas za prilagoditev volilnih koledarjev in tiskanje glasovnic. Če vrhovno sodišče odločitve ne bo podalo do junija ali julija, bodo republikanci primorani volitve izpeljati po obstoječih pravilih.

Premier Anthony Albanese je po pritisku javnosti in lastne stranke napovedal ustanovitev zvezne kraljeve komisije za preiskavo terorističnega napada na plaži Bondi. Komisija bo preiskovala antisemitizem in družbeno kohezijo v povezavi z napadom.

Poljska je izrazila pripravljenost na morebitno napotitev nemških vojakov na svoje ozemlje, da bi s tem podprla prizadevanja za dosego premirja v Ukrajini. To izjavo je podal poljski zunanji minister Radosław Sikorski, kar nakazuje na morebitno novo fazo v mednarodnih prizadevanjih za stabilizacijo razmer na vzhodu Evrope. Čeprav podrobnosti o naravi in obsegu te morebitne napotitve niso bile navedene, odločitev Varšave odraža njeno zavezanost k iskanju rešitev za konflikt in zagotavljanju varnosti v regiji. Ta poteza je del širših razprav o prihodnosti ukrajinskih beguncev in vojaško sposobnih moških, ki so se zatekli v Evropo, vključno z Nemčijo in Poljsko. Hkrati potekajo intenzivne razprave o finančni pomoči ukrajinskim moškim, ki so zmožni za vojaško službo. Nemčija namreč razmišlja o ukinitvi državljanske pomoči za več kot 150.000 ukrajinskih moških, starih od 18 do 63 let, ki so v Nemčiji in so vojaško sposobni. Ta pobuda sledi prejšnjim prizadevanjem za okrepitev ukrajinske obrambe in dolgoročnejše varnostne ureditve v Evropi. Poleg tega se ta odločitev Poljske nanaša tudi na širšo geopolitično sliko, vključno z naraščajočimi napetostmi in opozorili o ranljivosti zveze NATO. Nedavni napadi z droni na rusko ozemlje in sprejetje zakona v Ukrajini o dvigu starostne meje za vstop v vojsko poudarjajo resnost situacije. Medtem ko se številni ukrajinski begunci želijo vrniti domov, so takšne odločitve ključne za oblikovanje stabilne in varne prihodnosti v regiji.

Guverner ameriške zvezne države Pensilvanija Josh Shapiro je uradno napovedal kandidaturo za drugi mandat na čelu te ključne nihajne države. Shapiro, ki velja za enega najvidnejših obrazov Demokratske stranke, je svojo odločitev naznanil na dogodkih v Pittsburghu in Philadelphii. Njegova kampanja se osredotoča na dokazovanje sposobnosti zmagovanja v politično razdeljenem okolju, kar bi lahko služilo kot podlaga za morebitno predsedniško kandidaturo leta 2028. Shapiro se bo v tekmi za guvernerski stolček verjetno spopadel z močnejšim republikanskim nasprotnikom kot v svojem prvem mandatu, vendar njegove ambicije segajo onkraj meja zvezne države. Prvi mandat je izkoristil za utrjevanje podpore med zmernimi volivci, kar ga je postavilo v ožji krog potencialnih kandidatov za Belo hišo v prihodnjem volilnem ciklu. Politični analitiki njegovo napoved vidijo kot strateški korak, s katerim želi potrditi svojo priljubljenost v Pensilvaniji, preden se poda na nacionalno raven. Uradna naznanitev kandidature poudarja pomen Pensilvanije kot odločilnega bojišča v ameriški politiki. Shapirova ekipa načrtuje obsežno kampanjo, ki bo izpostavljala njegove dosedanje dosežke na področju gospodarstva in infrastrukture. Uspeh na teh volitvah bi mu zagotovil trdno izhodišče za prevzem vodilne vloge v stranki na ravni celotnih Združenih držav Amerike.

Kalifornijski guverner Gavin Newsom je v četrtek v prestolnici Sacramento izvedel svoj zadnji nagovor o stanju v zvezni državi, v katerem je poudaril gospodarske in politične dosežke svojega mandata. Newsom, ki se mu izteka zadnje leto na položaju, je v govoru pred zakonodajalci Kalifornijo predstavil kot stabilno nasprotje političnemu razkoraku v Washingtonu. To je bil njegov prvi nagovor v živo pred državno skupščino po letu 2022, saj so bili predhodni govori zaradi različnih okoliščin vnaprej posneti. Demokratski guverner je v nastopu poskušal utrditi svojo politično zapuščino, medtem ko se v javnosti že pojavljajo ugibanja o njegovi morebitni predsedniški kandidaturi leta 2028. Med govorom se je dotaknil ključnih prioritet za prihodnje leto in izpostavil vlogo Kalifornije kot vodilne države na področju okoljske politike in socialnih pravic. Njegov optimističen pogled na stanje države služi kot odgovor na kritike opozicije glede gospodarskih izzivov in brezdomstva. Dogodek se je odvil v senci preteklih sporov z zvezno oblastjo, zlasti glede vprašanj nadzora nad emisijami vozil in napotitve nacionalne garde. Newsom je v svojem nastopu jasno nakazal, da namerava v zadnjem letu mandata nadaljevati z agresivnim uveljavljanjem kalifornijskih standardov, ki pogosto služijo kot model za preostanek Združenih držav Amerike. Njegov zadnji nastop v kapitolu tako predstavlja začetek konca pomembnega obdobja v kalifornijski politiki.

Južnokorejska policija je sprožila obširno preiskavo zaradi sumov nezakonitega zbiranja sredstev za nominacije v Demokratični stranki. Osrednja figura preiskave je nekdanji vodja poslanske skupine Kim Byung-ki, ki naj bi leta 2020 od lokalnih politikov prejel približno 10 milijonov vonov v zameno za politično podporo. Nekdanji svetnik okrožja Dongjak je pred preiskovalci že priznal, da je denar predal Kimovi ekipi in ga kasneje prejel vrnjenega, kar nakazuje na nepravilnosti pri financiranju kampanj. Istočasno je vrhovno sodišče potrdilo razveljavitev poslanskih mandatov za Shin Young-daeja in Lee Byeong-jina zaradi kršitev volilne zakonodaje, vključno z manipulacijo javnomnenjskih raziskav in prikrivanjem premoženja. Škandal se širi tudi na področje korporativnega vpliva, saj je policija zaslišala nekdanjega izvršnega direktorja podjetja Coupang Park Dae-joona glede domnevno dragih kosil in pritiskov na zaposlene, ki so razkrili nepravilnosti. Preiskovalci opozarjajo na sumljivo brisanje digitalnih sledi in menjavo telefonov pri ključnih osumljencih. Politična kriza vpliva tudi na proces potrjevanja novih vladnih funkcionarjev. Zaslišanje ministrske kandidatke Lee Hye-hoon spremljajo vsakodnevne nove obtožbe o korupciji in nepremičninskih malverzacijah, kar stopnjuje napetosti med vladajočo stranko in opozicijo. Medtem ko opozicija zahteva predčasno zaslišanje, da bi čim prej razčistili njeno usodo, vladajoča stran poudarja potrebo po temeljiti preiskavi vseh sumov, vključno z domnevnimi finančnimi ugodnostmi za njene družinske člane.

Sirijska vojska je sprožila obsežne in ciljane napade na položaje kurdske skupine Sirske demokratične sile (SDG), ki je po turških virih označena kot teroristična organizacija, v alepskih okrožjih Ašrafija, Šejk Maksud in Beni Zeid. Operacija se je začela ob 13.30 po lokalnem času in sledi zavrnitvi skupine SDG, da bi se integrirala v sirijsko vojsko v skladu z dogovorom z dne 10. marca. Ta dogovor je bil predviden kot del prizadevanj za stabilizacijo regije in preprečevanje nadaljnjih civilnih žrtev. Skupina SDG naj bi, kljub dogovorom, napadala civilno prebivalstvo v Alepu, kar je po navedbah sirskih oblasti sprožilo vojaški odziv. Sirska vojska je okrožja Ašrafija in Šejk Maksud obkolila in pred začetkom spopadov pozvala pripadnike SDG, naj se predajo in opustijo svoje položaje, da bi se izognili nepotrebnemu prelivanju krvi. V spopadih je bilo po začetnih poročilih veliko žrtev in ranjenih na obeh straneh, pri čemer se je nasilje v Alepu močno zaostrilo. Sirija je s to operacijo poskušala ponovno vzpostaviti nadzor nad omenjenimi območji in zaščititi civiliste pred domnevnimi napadi s strani SDG. Ta eskalacija konflikta v Alepu predstavlja pomemben razvoj dogodkov v že tako zapleteni sirski državljanski vojni, kjer se prepletajo interesi različnih akterjev, vključno s sirsko vlado, kurdskimi silami in regionalnimi silami. Dogajanje kaže na nadaljevanje nestabilnosti in neuspešnost prizadevanj za dolgoročno rešitev konflikta v regiji. Izbruh novih spopadov potencialno destabilizira že tako krhko ravnotežje moči in povečuje trpljenje civilnega prebivalstva, ki je že desetletje ujeto med različnimi frakcijami. To dejanje sirske vojske je bilo neposreden odgovor na neupoštevanje prejšnjih sporazumov in napade na civiliste, kar odraža naraščajoče napetosti in pomanjkanje zaupanja med različnimi skupinami v Siriji. Nadaljnji razvoj dogodkov v Alepu bo ključen za oceno dolgoročnih posledic te operacije in morebitnega vpliva na širšo regionalno stabilnost. Mednarodna skupnost pozorno spremlja razmere, saj ima vsaka večja vojaška operacija v Siriji potencial za prelivanje čez meje in vpliv na regionalno varnost.

Nemška zvezna vlada je sporočila, da so številke prostovoljnih odhodov tujcev iz države stabilne. V letu 2023 je več kot 30.000 oseb zapustilo Nemčijo s tako imenovanim dokazilom o prehodu meje, kar je dokument, ki potrjuje prostovoljni odhod in prehod državne meje. To število je ostalo stabilno v primerjavi s prejšnjimi leti, kar nakazuje na dosleden trend pri reševanju vprašanj prebivalcev brez dovoljenja za bivanje. Ti podatki so bili predstavljeni v odgovoru vlade na vprašanje, ki ga je vložila stranka Levica. Stranka Levica je poudarila, da bi morala ta stabilnost prostovoljnih odhodov biti dodaten razlog, da se v javnosti manj govori o deportacijah. Po njihovem mnenju bi se morala politika osredotočiti na bolj humane in prostovoljne rešitve za osebe, ki nimajo urejenega bivalnega statusa, namesto da se poudarjajo prisilni ukrepi, kot so deportacije. Ta stališča odražajo širšo razpravo v Nemčiji o migracijski politiki in ravnotežju med nadzorom meja ter človekovimi pravicami. Dokazilo o prehodu meje je pomemben instrument, saj omogoča osebam, ki se odločijo za prostovoljni odhod, določen status in potencialno olajša ponovni vstop v primeru, da se v prihodnosti izpolnijo pogoji za zakonito bivanje. Podatki kažejo na učinkovitost obstoječih programov za podporo prostovoljnim odhodom, hkrati pa odpirajo vprašanja o prihodnji usmeritvi nemške migracijske politike in vplivu na integracijo in socialno kohezijo.

Nekdanji hollywoodski producent Harvey Weinstein se je v četrtek vrnil v dvorano newyorškega sodišča, kjer je sodnik odločal o njegovi zahtevi za razveljavitev zadnje obsodbe zaradi spolnih prestopkov. Weinsteinova obramba trdi, da je bil proces nepravičen, saj naj bi bili porotniki med lanskoletnim odločanjem podvrženi ustrahovanju in pritiskom, česar sodnik po mnenju odvetnikov ni ustrezno obravnaval. Obramba izpostavlja predvsem napetosti in strahove, ki so se med člani porote pojavili v zaključni fazi sojenja. Tožilstvo po drugi strani vztraja, da je prvostopenjski sodnik postopke vodil primerno in da mora obsodba za kaznivo dejanje spolnega napada ostati v veljavi. Na istem sojenju preteklo leto je bila porota glede obtožb o posilstvu neodločena, medtem ko je bil Weinstein v drugi točki obtožnice, ki se je nanašala na spolni napad, spoznan za krivega. Obtoženec vse očitke o kaznivih dejanjih vztrajno zanika in se bori za oprostitev. Primer, ki velja za enega ključnih mejnikov gibanja #MeToo, se na ameriških sodiščih vleče že sedem let. Današnja obravnava predstavlja nov zaplet v kompleksni pravni bitki nekdanjega filmskega mogotca, ki je bil pred tem že pravnomočno obsojen v ločenih postopkih. Odločitev sodišča o morebitni razveljavitvi obsodbe bo pomembno vplivala na nadaljnji potek prestajanja zaporne kazni in morebitna ponovna sojenja.

Ameriška pevka Katy Perry je na svojem profilu na Instagramu objavila niz fotografij s prazničnih počitnic, med katerimi je tudi posnetek, na katerem poljublja nekdanjega kanadskega premierja Justina Trudeauja. Objava, ki jo je pevka pospremila z naslovom "holidaze", vključuje 20 fotografij njenih nedavnih pustolovščin, s čimer je zvezdnica dokončno potrdila ugibanja o njuni romanci. Na slikah je moč videti par v sproščenem vzdušju pred vodno kuliso, kar je v javnosti sprožilo nemalo zanimanja zaradi njunih preteklih razmerij. Kljub novi zvezi je Perryjeva pokazala, da ohranja tesne stike z nekdanjim partnerjem, igralcem Orlandom Bloomom. Praznične utrinke so namreč zaznamovali tudi skupni trenutki drsanja in praznična večerja, pri kateri sta se jima pridružila njuna hčerka Daisy in Bloomov sin Flynn. Takšen prikaz sodobne družinske dinamike v objavi poudarja pevkino prizadevanje za ohranjanje prijateljskih odnosov z bivšim zaročencem, kljub temu da je zdaj njeno srce osvojil kanadski politik. Prve govorice o njunem razmerju so se v javnosti pojavile poleti 2025, le nekaj tednov po tem, ko se je pevka razšla z Orlandom Bloomom. Par so v preteklem letu večkrat opazili na javnih dogodkih, vendar sta svojo zvezo uradno potrdila šele prejšnji mesec na družbenih omrežjih. Današnja objava fotografij s poljubom tako predstavlja le še dodatno potrditev njune resne zveze, ki še naprej polni stolpce svetovnih tabloidov.

V sredo je devet republikanskih poslancev v ameriškem predstavniškem domu glasovalo skupaj z demokrati za pospešitev postopka o podaljšanju subvencij v okviru zakona o dostopni oskrbi, znanega kot Obamacare. S tem so omogočili glasovanje o zakonu, ki bi oživil finančno pomoč za zavarovance, potem ko so te subvencije potekle z novim letom. Med republikanci, ki so podprli ta korak, so bili med drugim Mike Lawler, Nick LaLota in Brian Fitzpatrick, pri čemer so nekateri od njih že pred tem podprli peticijo za prisilno glasovanje o tem vprašanju. Končno glasovanje o zakonu je predvideno za četrtek, poteza upornih republikancev pa predstavlja pomemben razkol znotraj stranke, ki se je v preteklosti večinoma zavzemala za ukinitev ali omejitev omenjenih subvencij. Poslanec Lawler je svojo odločitev utemeljil z nujnostjo dvostrankarskega pristopa k reševanju težav v zdravstvenem sistemu. Poudaril je, da morata obe strani prenehati z vzajemnim obtoževanjem in se osredotočiti na zagotavljanje cenovno dostopnih zdravstvenih storitev za državljane. Demokrati so predlog označili za ključnega za preprečitev eksponentnega naraščanja stroškov zdravstvenega varstva, medtem ko večina republikanskega vodstva predlogu še naprej nasprotuje. Politična razdrobljenost v kongresu kaže na težave pri doseganju konsenza o usodi zakona Obamacare, ki ostaja ena najbolj spornih točk ameriške notranje politike. Dogajanje v predstavniškem domu sledi neuspehu sorodnih republikanskih rešitev v senatu, kar dodatno stopnjuje pritisk na zakonodajalce pred prihajajočimi odločitvami.

V Franciji so s številnimi spominskimi slovesnostmi in razpravami obeležili trideseto obletnico smrti Françoisa Mitterranda, ki je umrl 8. januarja 1996 v Parizu po dolgotrajni bolezni. Mitterrand je bil prvi socialistični predsednik pete republike, ki je državo vodil dva sedemletna mandata med letoma 1981 in 1995. Njegova politična zapuščina ostaja kompleksna in predmet številnih interpretacij, saj vključuje tako velike socialne reforme kot tudi ključne korake pri gradnji sodobne Evropske unije. Nekdanji sodelavci in nasledniki, med njimi tudi nekdanji predsednik François Hollande, so ob obletnici poudarili Mitterrandovo vzdržljivost in globoko povezanost s francosko identiteto. Hollande se je v spominih osredotočil na predsednikovo formulo vztrajanja, medtem ko so drugi analitiki izpostavili težave pri definiranju njegovega političnega lega znotraj sodobne socialistične stranke. Kljub časovni oddaljenosti Mitterrand ostaja ena najbolj markantnih osebnosti v francoski politični zgodovini, ki je močno zaznamovala diplomacijo in notranjo ureditev države. Ob obletnici so bili objavljeni tudi številni osebni spomini njegovih najožjih sodelavcev, kot je nekdanji vodja kabineta Jean Glavany. Razprave so zajele širok spekter tem, od njegovega prispevka k evropski integraciji do vprašanj o tem, kaj danes sploh še ostaja od njegove politične filozofije. Spomin na Mitterranda je še vedno prisoten v francoski kolektivni zavesti, kar potrjujejo obsežna medijska pokritost in analize njegovega delovanja tri desetletja po njegovem odhodu.

V zadnjih desetih dneh so opozicijske skupine v Iranu naletele na izzive pri pridobivanju podpore iranske družbe. Hkrati se je v taboru protirevolucionarnih sil, predvsem med Rezo Pahlavijem in Marjam Radžavi, razplamtel spor glede vodenja prihodnjega Irana, kar je povzročilo notranje napetosti in ustvarilo ironično situacijo. Ta notranji boj za oblast in vpliv, ki poteka vzporedno s poskusi mobilizacije javnosti, kaže na razdeljenost in pomanjkanje enotne strategije znotraj opozicijskih gibanj. Medtem ko se v Iranu dogajajo nemiri, se glavna opozicijska akterja osredotočata na medsebojne obračune namesto na skupen pristop.

Ostanki brezpilotnega letalnika so v četrtek, 8. januarja, padli na streho zasebne hiše v zaselku Trudobelikovski v Krasnodarskem okraju. Regionalni operativni štab je potrdil, da so bili v incidentu poškodovani streha hiše in nadstrešek. Drugi incident se je zgodil v mestu Gulkeviči, kjer so deli drona padli neposredno na cestišče. Podrobnosti o morebitnih poškodbah na cestišču ali drugih strukturah niso bile navedene, vendar oba dogodka poudarjata tveganja, ki jih predstavljajo zračni napadi in obrambne operacije v regiji. Oblasti so sprožile preiskavo za ugotovitev natančnih okoliščin in izvora dronov. Regija Krasnodar je bila v preteklosti že tarča podobnih incidentov, kar kaže na povečane napetosti v bližini konfliktih območij. Takšni dogodki pogosto povzročajo materialno škodo in vplivajo na življenje lokalnega prebivalstva, čeprav v tem primeru ni bilo poročil o žrtvah.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izrazil pripravljenost na pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom glede boja proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelske nafte. Poudaril je pripravljenost Venezuele na sprejem ameriških investicij v naftnem sektorju in sodelovanje v boju proti trgovini z drogami. Prav tako je Trumpova 'diplomacija z vojaškimi ladjami' povzročila močan padec v venezuelski proizvodnji nafte.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v nedavnem intervjuju izjavil, da je njegova država pripravljena na pogovore z Združenimi državami Amerike o preprečevanju trgovine z drogami, sprejemu ameriških investicij v venezuelski naftni sektor in sodelovanju v boju proti trgovini z drogami. Maduro je že v preteklosti izrazil željo po dialogu z Donaldom Trumpom, kljub zaostrenim pritiskom ZDA na Venezuelo.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za resne pogovore z ZDA, vključno s sprejemanjem ameriških naložb v venezuelskem naftnem sektorju in usklajevanjem boja proti trgovini z drogami. Kljub temu je ameriška 'diplomacija topnjač' povzročila močan upad venezuelske proizvodnje nafte, saj naj bi preprečevala pretok venezuelske nafte v Azijo.

Vodstvo univerze Texas A&M v College Stationu je profesorje obvestilo, da bo treba zaradi novih sistemskih pravil spremeniti približno 200 predmetov na Fakulteti za umetnost in znanost. Nova politika močno omejuje razprave o rasi in spolu v predavalnicah, kar je povzročilo takojšnje prilagoditve učnih načrtov le teden dni pred začetkom novega semestra. Nekateri predmeti so bili zaradi novih omejitev že odstranjeni iz obveznega jedrnega kurikuluma ali pa so bili prerazporejeni. Izvajanje te politike je sprožilo nemir med akademskim osebjem, saj so administratorji začeli s hitrim pregledom vseh vsebin, ki bi lahko kršile nova določila. Ukrepi so del širšega političnega trenda v zvezni državi Teksas, kjer zakonodajalci vse pogosteje posegajo v avtonomijo univerzitetnega izobraževanja, zlasti na področjih, ki obravnavajo socialno pravičnost in identiteto. Kritiki opozarjajo, da takšne omejitve krnijo akademsko svobodo in študentom onemogočajo celostno razumevanje sodobnih družbenih vprašanj. Profesorji so zdaj pod pritiskom, da v izjemno kratkem času preoblikujejo svoja predavanja ali tvegajo sankcije. Študentska skupnost in del javnosti izražata zaskrbljenost nad hitrostjo in obsegom sprememb, ki neposredno vplivajo na kakovost in objektivnost študija na eni največjih javnih univerz v Združenih državah Amerike.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost na pogovore z ZDA o sporazumu za preprečevanje trgovine z mamili in sprejem ameriških naložb v venezuelski naftni sektor. Kljub temu pa se leta 2026 pričakujejo ameriški zračni napadi na Venezuelo.

Nekdanji visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell je v intervjuju za španski časnik El País poudaril, da Združene države Amerike niso več ključna zaveznica evropskega bloka. Borrell je svojo oceno podal po objavi nove strategije nacionalne varnosti Bele hiše 5. decembra 2025, ki po njegovih besedah prinaša spremenjene zahteve in prioritete Washingtona. Izjave nekdanjega prvega diplomata Unije odražajo vse večje razhajanje v strateških interesih med Brusljem in Washingtonom. Borrell je v pogovoru izpostavil, da se mora Evropa v prihodnje bolj zanašati na lastne sile in razvijati svojo strateško avtonomijo. Njegove besede prihajajo v času, ko se čezatlantski odnosi spopadajo z novimi pritiski, povezanimi z varnostno politiko in gospodarskimi vprašanji. Čeprav so ZDA desetletja veljale za neomajnega partnerja, nekdanji zunanjepolitični predstavnik meni, da so se geopolitična razmerja nepopravljivo spremenila, kar zahteva korenit premik v evropski zunanji politiki in manjše zanašanje na ameriško podporo.

Kitajski veleposlanik pri Združenih narodih je na nujni seji Varnostnega sveta ZN ostro obsodil vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli. Po poročanju kitajske medijske skupine CMG je Peking izrazil globoko nasprotovanje zunanji vojaški intervenciji v latinskoameriški državi, ki bi po njihovem mnenju lahko dodatno destabilizirala regijo in kršila načela mednarodnega prava. Kitajski predstavnik je v svojem nagovoru pozval k mirnemu reševanju notranjepolitičnih vprašanj Venezuele brez zunanjega vmešavanja. Dogajanje v Varnostnem svetu odraža zaostrovanje odnosov med velikimi silami glede vprašanja suverenosti in humanitarne krize v Venezueli. Združene države Amerike po drugi strani svoja dejanja utemeljujejo z zaščito demokratičnih procesov in varnostnih interesov, kar pa Kitajska označuje za kršitev listine Združenih narodov. Napetost med državami ostaja visoka, saj se vprašanje Venezuele spreminja v širše polje geostrateškega merjenja moči.

Nicolás Maduro je ZDA ponudil pogovore o boju proti trgovini z mamili in dostop ameriškim podjetjem do venezuelskega olja. Trump je izjavil, da bodo ZDA vodile Venezuelo med prehodnim obdobjem po zajetju Madura in njegove žene. CNN poroča, da naj bi bil Maduro pred prevozom v New York odpeljan v Guantanamo. Ameriška državna tožilka Pam Bondi je sporočila, da bosta Maduro in njegova žena kazensko preganjana v New Yorku.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je ob praznovanju badnjega dne vsem državljanom pravoslavne veroizpovedi namenil praznično poslanico. V svojem nagovoru je izrazil željo, da bi praznik vsem prinesel mir v srcih in spodbudil slogu znotraj skupnosti. Ob tem je poudaril pomen osebne in kolektivne odgovornosti, ki bi se morala odražati tako v besedah kot v dejanjih posameznikov. Vučić je v voščilu izpostavil, da se najtežja obdobja premagajo takrat, ko ljudje ohranijo svojo človečnost. Njegove besede so bile usmerjene k utrjevanju narodne enotnosti in verske tradicije, ki v srbskem prostoru predstavlja pomemben steber družbenega življenja. Praznovanje badnjega dne tradicionalno naznanja pričakovanje božiča, enega najpomembnejših praznikov v pravoslavnem koledarju.

Nemška zvezna pooblaščenka za vzhod države Carsten Schneider (SPD) je podprla razmislek o vložitvi zahtevka za prepoved desničarske stranke Alternativa za Nemčijo (AfD), če bo stranka dokončno izgubila tožbo proti zveznemu uradu za varstvo ustave glede njene uvrstitve med desničarske ekstremistične skupine. Poziv sledi prizadevanjem nemških dežel in zveznih organov, da bi omejili delovanje strank, ki spodkopavajo demokratični red. Do teh razprav prihaja po tem, ko je nemška obveščevalna služba AfD označila za sum desničarskega ekstremizma, kar stranki omogoča operativni nadzor. Napoved morebitnega postopka za prepoved predstavlja pomemben premik v nemški notranji politiki, saj so dežele tiste, ki bi morale v primeru neuspešne tožbe AfD na sodišču prevzeti pobudo za vložitev zahtevka pred zveznim ustavnim sodiščem. Politični vrhovi v Nemčiji se pri tem soočajo z vprašanjem, ali bi takšna poteza stranko dejansko oslabila ali pa bi jo v očeh njenih podpornikov spremenila v žrtev sistema, zlasti v vzhodnih deželah, kjer AfD dosega visoko javnomnenjsko podporo.

Ameriški vojaški analitik Andrej Martjanov je v izjavi za kanal YouTube zatrdil, da za nedavnimi napadi na rusko ozemlje in zasedena območja v Ukrajini stojijo zahodne obveščevalne službe. Po njegovih besedah so te organizacije odgovorne za usmerjanje napadov z brezpilotnimi letalniki, ki so ciljali na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti, ter za obstreljevanje civilnih objektov, vključno s kavarno v naselju Horli v regiji Herson. Martjanov v svojih trditvah poudarja, da akcije, kot je bil domnevni poskus napada na predsedniško rezidenco, ne bi bile mogoče brez neposredne logistične in obveščevalne podpore Zahoda. Ruska stran te dogodke označuje za teroristična dejanja, Martjanov pa s svojimi izjavami utrjuje narativ o neposredni vpletenosti tujih sil v konflikt. Čeprav analitik ni predložil konkretnih dokazov za svoje navedbe, njegove besede odmevajo v ruskih medijih kot potrditev teorij o zunanji agresiji.

Indijske oblasti so v mestu Pathankot v zvezni državi Pandžab pridržale 15-letnega dečka, ki naj bi pakistanskim obveščevalnim službam posredoval zaupne podatke o občutljivih vojaških lokacijah. Po navedbah policije je mladoletnik, sicer prebivalec okrožja Samba v zvezni državi Džamu in Kašmir, prek družbenih omrežij sodeloval z operativci pakistanske obveščevalne službe ISI in predstavniki pakistanske vojske. Preiskovalci so na njegovem mobilnem telefonu odkrili klepete in zapise klicev, ki potrjujejo pošiljanje fotografij in informacij o strateško pomembnih objektih v zadnjem letu dni. Načelnik policije v Pathankotu Daljinder Singh Dhillon je pojasnil, da je bil deček tarča radikalizacije na spletu, pri čemer so tuji akterji izkoristili njegovo čustveno ranljivost. Mladoletnik je namreč verjel, da je bil njegov oče pred letom dni umorjen, čeprav policijska preiskava tega ni potrdila. Ta sum je močno vplival na njegovo duševno stanje, kar so pakistanske agencije izkoristile za vzpostavitev stika. Zaradi incidenta so indijske oblasti izdale opozorilo na ravni celotne zvezne države glede podobnih poskusov novačenja otrok za namene vohunjenja.

Poslanec ruske dume Mihail Šeremet je kritično komentiral nedavne izjave ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega o dveh možnih scenarijih za prihodnost konflikta v Ukrajini. Šeremet, ki je tudi član odbora za varnost, je v pogovoru za ruske medije dejal, da takšna retorika kaže na domnevne panične napade ukrajinskega vodstva zaradi razmer na fronti. Po njegovih navedbah naj bi bila pripravljenost na različne razplete dogodkov zgolj odraz negotovosti in pritiska, s katerim se spopada Kijev. Ruski uradniki so v zadnjih dneh stopnjevali verbalne napade na ukrajinskega predsednika, pri čemer so njegove strateške napovedi označili za iracionalne. Ta odziv se je pojavil v času povečanih napetosti na bojišču, kjer obe strani krepita svoje položaje. Šeremetove izjave, ki prihajajo s Krima, dodatno poudarjajo globoko politično razhajanje in uporabo psiholoških oznak v informacijski vojni med državama. Gre za nadaljevanje vzorca, v katerem Moskva sistematično spodkopava avtoriteto Zelenskega v mednarodni in domači javnosti.

Nemška politična stranka Zveza Sahre Wagenknecht (BSW) je obeležila svojo drugo obletnico ustanovitve v ozračju opazne politične negotovosti. Čeprav je projekt januarja 2024 začel z ambicioznimi cilji in sprva beležil hiter vzpon v anketah ter uspeh na deželnih volitvah, se trenutno spopada z notranjimi in zunanjimi pritiski. Težave niso omejene le na politično zmedo v Brandenburgu, temveč nakazujejo na širšo krizo identitete in organizacijske strukture znotraj stranke. Politični analitiki izpostavljajo, da je pomanjkanje jasne usmeritve pri oblikovanju koalicij na deželni ravni povzročilo razkol med vodstvom in lokalnimi odbori. Stranka, ki temelji na močni osebnosti svoje ustanoviteljice, ima težave pri vzpostavljanju stabilne baze, ki bi presegla zgolj protestne glasove. Namesto praznovanja obletnice se vodstvo stranke ukvarja z vprašanji stabilnosti in prihodnje vloge v nemškem političnem prostoru.

Vojna mornarica Združenih držav Amerike je uvedla nov standardiziran preizkus telesne pripravljenosti, namenjen izključno pripadnikom bojnih enot, vključno z elitnimi tjulnji (SEAL), potapljači in tehnično-podpornim osebjem za odstranjevanje eksplozivnih sredstev. Novi letni preizkus vključuje specifične discipline, kot so plavanje, tek, sklece in vzgibi, ki so prilagojeni zahtevam operativnega delovanja na terenu. Cilj posodobljenega testiranja je zagotoviti najvišjo stopnjo pripravljenosti osebja, ki opravlja najzahtevnejše naloge v mornarici. Zahteve novega preizkusa se razlikujejo glede na specifično vejo enot, pri čemer so za pripadnike SEAL in posadke za specialno bojevanje določeni nekoliko višji standardi v primerjavi s tehnično-podpornimi potapljači in osebjem za odstranjevanje eksplozivov (EOD). Pripadniki bodo morali test uspešno opraviti enkrat letno, kar bo služilo kot merilo za njihovo operativno sposobnost. Ta poteza pomeni odmik od splošnih standardov telesne pripravljenosti mornarice in poudarja pomen specializiranega usposabljanja. Nova ureditev odraža prizadevanja ameriške vojske za modernizacijo fizičnih standardov in njihovo približevanje dejanskim potrebam v boju. S tem mornarica sledi zgledu ostalih vej oboroženih sil, ki so že uvedle specifične bojne teste. Odločitev poudarja visoka pričakovanja do osebja v specialnih operacijah, kjer sta telesna moč in vzdržljivost ključnega pomena za uspeh misij.

V glavnem mestu Venezuele, Karakasu, je ponoči prišlo do incidenta v bližini predsedniške palače Miraflores. Lokalni prebivalci so poročali o intenzivnem streljanju, medtem ko so se v javnosti pojavile informacije o preletih domnevnih brezpilotnih letalnikov nad objektom. Venezuelska vojska naj bi na drone streljala z namenom nevtralizacije morebitne grožnje v varovanem območju. Zaradi stopnjevanja napetosti so oblasti na ključnih prometnicah v mestu razporedile tanke in druga oklepna vozila. Gre za varnostno operacijo, katere namen je zavarovanje predsedniške rezidence in okolice, vendar uradne oblasti za zdaj še niso podale podrobnejših pojasnil o naravi incidenta ali morebitnih žrtvah. Razmere v prestolnici ostajajo napete, vojaška prisotnost pa je vidno povečana.