Krščansko-socialna unija (CSU) je na svojem tradicionalnem zimskem zasedanju v samostanu Seeon naslovila ključne izzive, ki stranko čakajo pred deželnimi volitvami na Bavarskem leta 2026. Čeprav je stranka še pred letom dni samozavestno napovedovala hiter politični preobrat v Nemčiji, se danes sooča z nepričakovano velikimi težavami pri ohranjanju podpore volivcev in uresničevanju zastavljenih ciljev. Vodstvo stranke se trudi spremeniti politično razpoloženje, saj so prvotni optimizem zamenjale skrbi glede stabilnosti koalicijskih načrtov na zvezni ravni in lokalne specifike bavarske politike. Razpravljali so o strategijah za premostitev trenutnih kriz, pri čemer so poudarili nujnost prilagoditve politične agende novim gospodarskim in socialnim razmeram v Nemčiji, ki neposredno vplivajo na priljubljenost stranke.

Ruske sile protizračne obrambe so v noči na 6. januar 2026 preprečile napad ukrajinskih brezpilotnih letal na pet okrožij v Rostovski oblasti. Po navedbah guvernerja regije Jurija Sljusarja so droni delovali nad mestom Kamensk ter v okrožjih Čertkovo, Tarasov, Bokov in Šolohov. Ruska stran je poročala, da so bila vsa vpletena letala bodisi uničena bodisi elektronsko onemogočena, kar je preprečilo večjo škodo na tleh. Dogodek predstavlja nadaljevanje stopnjevanja ukrajinskih napadov na rusko ozemlje, s katerimi Kijev cilja na logistična in energetska vozlišča v bližini meje. Gre za že drugi večji incident v tej regiji v zadnjih dneh, kar kaže na povečano intenzivnost zračnih operacij na obmejnih območjih. Lokalni organi so potrdili, da so enote Ministrstva za obrambo Ruske federacije uspešno nevtralizirale grožnjo, medtem ko o morebitnih žrtvah ali poškodbah kritične infrastrukture v uradnih izjavah niso poročali.

Nekdanji direktor francoske službe za zunanje obveščevalne dejavnosti (DGSE) Bernard Bajolet je bil na sodišču v Bobignyju obsojen na enoletno pogojno zaporno kazen zaradi pomoči pri poskusu izsiljevanja poslovneža Alaina Duménila. Sodišče je v četrtek, 8. januarja, razsodilo, da je Bajolet odobril nezakonito operacijo, s katero so obveščevalci leta 2016 skušali od poslovneža pridobiti finančna sredstva. Operacija je vključevala metode, ki jih je sodišče označilo za šokantne in nesprejemljive za državno institucijo. Spor izvira iz prepričanja obveščevalne službe, da jih je Duménil v preteklosti ogoljufal pri upravljanju njihovih tajnih skladov. Agentje so marca 2016 na pariškem letališču na poslovneža izvajali pritisk in od njega zahtevali vračilo več milijonov evrov. Čeprav je Bajolet trdil, da je deloval v državnem interesu, je sodišče presodilo, da njegova funkcija ne opravičuje uporabe prisilnih sredstev zunaj zakonskih okvirov. Obsodba nekdanjega visokega funkcionarja predstavlja redek pravni epilog v dejavnostih francoskih obveščevalnih krogov. Sodišče je s tem poudarilo pomen nadzora nad državnimi organi in njihovo odgovornost pred zakonom, ne glede na naravo njihovega dela. Alain Duménil je po izreku sodbe izrazil zadovoljstvo, saj primer po njegovem mnenju dokazuje, da nobena institucija ne sme delovati nad pravosodnim sistemom.

Guverner Hersonske oblasti Vladimir Saldo je napovedal postavitev spominskega obeležja v naselju Horli v spomin na osebe, ki so izgubile življenje v napadu ukrajinskih oboroženih sil. Saldo je dogodek označil za teroristično dejanje, vendar neodvisnih potrditev o naravi napada ali natančnem številu žrtev trenutno ni na voljo. Spomenik bo po besedah lokalnih oblasti stal v samem naselju, ki se nahaja na obali Črnega morja. Gradnja memoriala je del širših prizadevanj proruske administracije za obeleževanje dogodkov med trajajočimi spopadi v regiji. Kot poročajo ruski viri, vključno z agencijo RIA Novosti, bo projekt financiran s strani regionalnih oblasti. Gre za nadaljevanje politike vzpostavljanja simbolnih obeležij na območjih pod ruskim nadzorom, s katerimi oblasti krepijo svoj narativ o naravi vojne v Ukrajini.

V prestolnici Venezuele, Caracasu, so v zgodnjih jutranjih urah poročali o intenzivnem streljanju v bližini predsedniške palače Miraflores. Po navedbah prič in virov, blizu venezuelski vladi, so v neposredni bližini rezidencije zaznali tudi prisotnost neznanih brezpilotnih letalniki, kar je sprožilo ugibanja o morebitnem napadu na državni vrh. Varnostne sile so na območju nemudoma okrepile svojo prisotnost, medtem ko uradnih informacij o morebitnih žrtvah ali storilcih za zdaj še ni. Incident se je zgodil v času povečanih političnih napetosti v državi. Agencija AFP poroča, da so očividci slišali rafalno streljanje, ki je trajalo dlje časa. Čeprav nekateri lokalni mediji dogodek opisujejo kot poskus napada z droni na palačo, venezuelske oblasti še niso podale končne izjave o naravi dogodka ali o tem, kje se je v času incidenta nahajal predsednik Nicolás Maduro. Razmere v prestolnici ostajajo napete, nadzor nad zračnim prostorom nad palačo pa je poostren.

Ruski napadi z droni so začasno prekinili oskrbo z električno energijo v celotni regiji Zaporožje in pustili več kot 600.000 gospodinjstev v regiji Dnipropetrovsk brez elektrike. Ukrajinske obrambne sile vzdržujejo obrambne linije okoli Pokrovska, medtem ko Rusija povečuje napade.

Tajska vojska je obtožila Kambodžo, da je kršila prekinitev ognja in streljala na tajsko ozemlje. Kambodža je trdila, da je šlo za nenameren strel.

V regiji Lipeck na zahodu Rusije je v ponedeljek, 6. januarja 2025, na enem izmed industrijskih objektov izbruhnil požar. Po navedbah guvernerja regije Igorja Artamonova je bil vzrok za požar padec brezpilotnega letalnika v okrožju Usman. Na prizorišče so bile nemudoma napotene interventne službe, ki so se spopadle z ognjem. Po prvotnih podatkih v incidentu ni bilo žrtev ali ranjenih. Gre za drugi zaporedni napad v tej regiji, saj je bil podoben incident v industrijski coni zabeležen že prejšnji dan. Čeprav ruski uradniki niso neposredno navedli izvora letalnika, dogodek sovpada s povečano aktivnostjo ukrajinskih sil, ki s tovrstnimi napadi ciljajo na rusko logistično in industrijsko infrastrukturo, povezano z vojaškimi operacijami. Incident poudarja vse večjo ranljivost ruskih zalednih regij na napade iz zraka.

Uradna govornica ruskega ministrstva za zunanje zadeve Marija Zaharova je izjavila, da načrti Zahoda za nadaljnjo militarizacijo Ukrajine niso povezani z mirno rešitvijo konflikta. Po navedbah ruskega ministrstva so tovrstne namere usmerjene v stopnjevanje in širitev spopadov, kar naj bi onemogočilo prizadevanja za diplomacijo. Rusija je v uradnem odzivu poudarila, da bi morebitna namestitev evropskih vojaških sil v Ukrajini pomenila neposredno intervencijo. Zaharova je dodala, da Zahod s svojo politiko zgolj podaljšuje krizo in povečuje tveganje za širši spopad v regiji. Moskva takšne poteze interpretira kot namerno dejanje, ki vodi k dodatni eskalaciji napetosti. Izjave prihajajo v času, ko Rusija pozorno spremlja razprave v zahodnih prestolnicah o prihodnji vojaški pomoči Kijevu. Moskva vztraja, da bo vsakršna povečana prisotnost zahodnih sil ali orožja le še bolj destabilizirala razmere na terenu in povečala neposredno grožnjo ruski nacionalni varnosti.

Medijsko središče iranske zakonodajne oblasti je uradno demantiralo trditve novinarja televizijske mreže Euronews, ki so se nanašale na visokega uradnika Islamske republike Iran, predvsem na predsednika parlamenta Mohammada Bagherja Ghalibafa. Po uradnih navedbah parlamenta so bile informacije, ki jih je razširil omenjeni medij, neresnične in neutemeljene. Odziv parlamenta poudarja napetosti med iranskimi državnimi institucijami in zahodnimi medijskimi hišami. Predstavniki parlamenta so izpostavili, da gre pri poročanju za poskus širjenja dezinformacij o ključnih političnih osebnostih v državi. Ghalibaf, ki velja za vplivno figuro v iranski politiki, se je v preteklosti že večkrat znašel v središču medijskih poročanj o notranjepolitičnih dogajanjih. Uradni Teheran v zadnjem obdobju poostreno spremlja poročanje tujih dopisnikov in medijev o delovanju iranskega državnega vrha. Zavrnitev trditev Euronewsa s strani medijskega središča zakonodajne oblasti služi kot uradni odgovor na domnevno pristransko ali napačno podajanje informacij o najvišjih predstavnikih države.

Dnevna stopnja umorov v Mehiki se je od oktobra 2024, ko je predsedniški položaj zasedla Claudia Sheinbaum, znižala za skoraj 40 odstotkov, so v četrtek sporočili vladni uradniki. Podatki, ki temeljijo na predhodnih vladnih statistikah, kažejo na znaten upad nasilnih dejanj v prvih mesecih nove administracije. Predsednica Sheinbaumova je ob predstavitvi številk poudarila pomen nove strategije, ki se osredotoča na obravnavo vzrokov kriminala in boljšo koordinacijo varnostnih sil. Kljub spodbudnim statistikam kritiki opozarjajo, da gre za začetne podatke, ki morda še ne odražajo dolgoročnega trenda stabilizacije varnostnih razmer v državi. Mehika se že dlje časa spopada z visoko stopnjo nasilja, povezanega z delovanjem narkokartelov in organiziranim kriminalom. Vlada napoveduje nadaljevanje okrepljenih varnostnih ukrepov na najbolj kritičnih območjih države, kjer je prisotnost kriminalnih združb še vedno močno izražena. Analitiki poudarjajo, da bo za vzdrževanje tega trenda potreben dolgotrajen napor pri reformi pravosodnega sistema in policijskih sil. Sheinbaumova, ki je prva ženska na čelu države, je varnost postavila za eno izmed prednostnih nalog svojega mandata. Javnost bo v prihodnje pozorno spremljala, ali bodo ti začetni uspehi vodili do trajnejšega miru v državi, ki jo je v zadnjih desetletjih zaznamovalo ekstremno nasilje.

Francija in Združeno kraljestvo načrtujeta namestitev do 15.000 vojaških oseb v Ukrajini v primeru sklenitve mirovnega sporazuma z Rusijo, je poročal časnik The Times. Po navedbah virov naj bi vsaka država prispevala približno 7.500 vojakov, ki bi bili zadolženi za usposabljanje ukrajinskih sil, vzdrževanje vojaške opreme ter nadzor nad gradnjo obrambne infrastrukture in skladišč. Ta številka je znatno nižja od prvotnih načrtov, ki so predvidevali širšo koalicijo s 64.000 vojaki, vendar so bili ti ocenjeni kot logistično neizvedljivi. Britanski premier Keir Starmer je poudaril, da bo o morebitni napotitvi enot po prekinitvi ognja odločal parlament. Načrt predvideva vzpostavitev vojaških baz po vsej državi, s čimer bi zagotovili varnostna jamstva in stabilnost po končanju aktivnih spopadov. Kljub uradnim napovedim nekateri analitiki opozarjajo, da bi bila dejanska številka razpoložljivih vojakov lahko še nižja od napovedanih 15.000, medtem ko nemški politiki, kot je Friedrich Merz, opozarjajo, da takšna napotitev brez soglasja Rusije ne bo mogoča. Operacija bi temeljila na določilih pariške deklaracije, ki državam omogoča pošiljanje vojaškega osebja za podporne naloge. Glavni namen prisotnosti evropskih sil bi bil preprečiti ponoven izbruh sovražnosti in zagotoviti tehnično podporo ukrajinski vojski pri upravljanju s sodobnim zahodnim orožjem. Trenutno sta le London in Pariz uradno potrdila pripravljenost za sodelovanje v tej pobudi.

Sodišče v Parizu je deset oseb spoznalo za krive spletnega nadlegovanja francoske prve dame Brigitte Macron. Obsojenci so prek spleta širili lažne in žaljive trditve o njeni spolni identiteti, vključno z navedbami, da se je rodila kot moški in je transspolna oseba. Sodišče je v obrazložitvi izpostavilo, da so bili komentarji obsojenih posebej ponižujoči, žaljivi in zlonamerni, kar je močno poseglo v zasebnost in dostojanstvo soproge francoskega predsednika. Eden izmed obtožencev je bil obsojen na šest mesecev zaporne kazni, medtem ko je preostalih osem prejelo pogojne kazni v trajanju od štirih do osmih mesecev. Poleg kazni je sodišče vsem desetim odredilo obvezno udeležbo na izobraževanju o ozaveščanju glede spletnega nadlegovanja. Primer poudarja vse večja prizadevanja pravosodnih organov za pregon sovražnega govora in dezinformacij na družbenih omrežjih, ki ciljajo na javne osebnosti.

Češki predsednik Petr Pavel se je ostro odzval na izjave ministra za zunanje zadeve in predsednika stranke Motoristi Petra Macinke, ki je javno podvomil v neodvisnost ustavnih sodnikov. Macinka je v oddaji Interview ČT24 na češki nacionalni televiziji izrazil dvom o nepristranskosti sodstva, kar je urad predsednika republike v uradni izjavi označil za skrajno neprimerno in za t. i. politično napako (faul). Predsednik Pavel je poudaril, da je spodkopavanje zaupanja v ključne državne institucije s strani člana vlade nesprejemljivo za stabilnost demokratičnega reda. Odnosi med predsedniško palačo in Macinko so se dodatno zaostrili, ko je Macinka v odgovoru na kritike predsednika obtožil ustavnih kršitev. Po njegovih besedah bi predsednikovo domnevno zavračanje imenovanja določenih kandidatov, kot je Filip Turek, lahko razumeli kot kršenje ustavnih protokolov. Macinka vztraja pri svojem stališču, da ima pravico kritično presojati delo senatorjev in ustavnih sodnikov, medtem ko Hrad poudarja, da postopek imenovanja sodnikov vključuje strogo preverjanje v senatu in končno potrditev predsednika. Spor odražajo globoka politična nesoglasja v Češki republiki glede neodvisnosti sodstva in vloge izvršilne oblasti pri nadzoru ustavnih institucij. Analitiki opozarjajo, da tovrstne javne polemike med najvišjimi predstavniki države zmanjšujejo zaupanje javnosti v pravno državo. Čeprav so napetosti med vlado in predsednikom občasen pojav, neposredno vpletanje zunanjega ministra v vprašanja ustavnega sodstva predstavlja precedens v sodobni češki politiki.

V več mestih po Združenih državah Amerike so izbruhnili množični protesti, potem ko je agent zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) v Minneapolisu ustrelil Renee Nicole Good. Administracija predsednika Donalda Trumpa je kljub naraščajočim napetostim odločno podprla ravnanje zveznih organov in hkrati blokirala poskuse zvezne države Minnesota, da bi neodvisno raziskala dogodek. Podpredsednik JD Vance je javno stopil v bran agenciji ICE, medtem ko so vladni uradniki kritizirali pokojno žensko, kar je dodatno razvnelo strasti med protestniki. Dogodek je povzročil globok spor med lokalnimi voditelji Minnesote in zvezno oblastjo. Lokalni predstavniki zavračajo trditve zveznih oblasti o samoobrambi in jih označujejo za dezinformacije, medtem ko je ministrica za pravosodje Pam Bondi protestnike v Minnesoti opozorila, naj se ne približujejo zveznim agentom. Razmere ostajajo napete, saj se protesti širijo po celotni državi, pričevanja očividcev pa so v neposrednem nasprotju z uradno razlago dogodka. Streljanje se je zgodilo v času že tako povečanih družbenih trenj, povezanih z delovanjem zveznih agencij pod novo administracijo. Odločitev Trumpove vlade, da prepreči državno preiskavo, je sprožila ustavno-pravne razprave o pristojnostih zveznih in državnih organov. Številni kritiki poudarjajo, da takšna poteza spodkopava zaupanje javnosti v pravosodni sistem in povečuje tveganje za nadaljnje nasilje na ulicah ameriških mest.

Namestnik vodje kabineta Bele hiše Stephen Miller je v nedavni izjavi podal trditev, da realni svet temeljito upravljata sila in moč. Miller je poudaril, da so tovrstna načela »železni zakoni sveta«, ki prevladujejo nad mednarodnimi pravili in diplomatskimi vljudnostmi. Po njegovih besedah razprave o mednarodnem bontonu ne odražajo dejanskega stanja globalne politike, temveč so v ospredju predvsem zmogljivosti posameznih držav za uveljavljanje lastnih interesov. Takšna retorika odraža premik v zunanji politiki Združenih držav Amerike proti bolj realistični ali celo transakcijski doktrini, ki daje prednost nacionalni moči pred večstranskimi dogovori. Izjava je sprožila odzive v diplomatskih krogih, saj nakazuje na zmanjševanje pomena mednarodnih institucij in norm, ki so bile vzpostavljene po drugi svetovni vojni. Millerjeve besede potrjujejo usmeritev trenutne administracije k politiki moči kot primarnemu sredstvu za doseganje geopolitičnih ciljev.

Venezuelske oblasti so po poročanju tamkajšnjega nacionalnega sindikata novinarskih delavcev (SNTP) iz države izgnale kolumbijskega novinarja Jeffa Martíneza in mehiškega novinarja Juliána Mazoya. Medijska delavca sta bila pred deportacijo pridržana deset ur, potem ko sta poskušala prečkati mejo med Kolumbijo in Venezuelo. Incident se je zgodil v času poostrenega nadzora nad tujimi poročevalci v tej južnoameriški državi. Novinarja sta bila po navedbah sindikata pridržana brez jasne pravne podlage takoj po vstopu v državo, kjer sta nameravala opravljati svoje poklicno delo. SNTP je prek družbenega omrežja X sporočil, da so jima oblasti preprečile nadaljnje gibanje in ju po dolgotrajnem zaslišanju vrnile na kolumbijsko stran meje. Podrobnosti o uradnih razlogih za njuno pridržanje venezuelske oblasti javnosti niso posredovale. Dogodek odraža nadaljevanje pritiska na svobodo tiska v Venezueli, kjer se tuji dopisniki pogosto srečujejo z administrativnimi ovirami in samovoljnimi odločitvami varnostnih organov. Organizacije za človekove pravice opozarjajo, da takšni izgoni služijo predvsem omejevanju neodvisnega poročanja o političnih in socialnih razmerah v državi, ki jo že več let pretresa globoka kriza.

Grška prestolnica Atene in bližnje pristaniško mesto Pirej sta se ob praznovanju Gospodovega razglasu oziroma teofanije 6. januarja srečala s številnimi spremembami v prometnem režimu. Zaradi tradicionalnih verskih obredov in procesij so oblasti uvedle začasne zapore cest ter prepovedi parkiranja v bližini pomembnih cerkva in mestnih središč. V Atenah so osrednje slovesnosti potekale v cerkvi svetega Dionizija Areopagita in pri mestnem zbiralniku vode (Deksameni), kar je povzročilo popolno zaporo prometa na okoliških ulicah, kot so Skoufa, Dimokritou in Lykavittou, med 6. in 13. uro. Podobne omejitve so veljale tudi v Pireju, kjer so verniki obeležili praznik ob cerkvi svetega Spiridona in v tamkajšnjem pristanišču. Poleg cestnih zaprtij so javna prevozna sredstva delovala po spremenjenih voznih redih, nekatere linije pa so bile skrajšane ali preusmerjene. Grška prometna policija je voznike in prebivalce pozvala k upoštevanju navodil ter prilagoditvi potovalnih načrtov, saj so bile omejitve nujne za nemoteno izvedbo verskih procesij, ki vsako leto privabijo veliko število ljudi. Praznik teofanije velja za enega najpomembnejših krščanskih praznikov v Grčiji, ko se tradicionalno blagoslavljajo vode.

Na meji med Tajsko in Kambodžo so se ponovno razplamteli spopadi, ko so kamboške sile s topniškim ognjem domnevno kršile desetdnevno premirje. V incidentu na območju Chong Bok je bil ranjen tajski vojak, kamboška stran pa je pozneje sporočila, da je šlo za nenameren dogodek oziroma komunikacijsko napako. Konflikt med državama glede 800 kilometrov dolge meje sega v kolonialno obdobje, zadnji val nasilja pa je zahteval že 47 življenj in povzročil selitev milijona civilistov. Istočasno so o streljanju poročali iz okolice predsedniške palače v venezuelskem Caracasu, kjer so varnostne sile posredovale proti neznanim dronom le dva dni po ameriški vojaški operaciji in zajetju Nicolása Madura. V Sudanu se razmere prav tako zaostrujejo; v napadu z dronom na mesto El Obeid je bilo ubitih deset ljudi, med njimi sedem otrok. O smrtnih žrtvah poročajo tudi iz Nigra, kjer so domnevni džihadisti umorili lokalnega župana in njegovo družino, medtem ko Združeni narodi poročajo o previdnem upanju na napredek pri reševanju ciprskega vprašanja po izvolitvi novega voditelja ciprskih Turkov.

Washingtonski think-tank je v svojem najnovejšem poročilu podrobno analiziral posledice morebitne neuspešne kitajske invazije na Tajvan. Študija ocenjuje, da bi se kitajska stran v primeru stopnjevanja konflikta v obsežno vojno spoprijela z ogromnimi izgubami, pri čemer naj bi število ubitih vojakov Ljudske osvobodilne vojske doseglo okoli 100.000. Takšen vojaški neuspeh bi po mnenju analitikov povzročil tudi nepopravljivo škodo kitajskemu mednarodnemu ugledu in vplivu, ki bi se lahko vrnil za več desetletij nazaj. Poročilo izpostavlja, da bi mednarodna skupnost v primeru agresije verjetno sprejela ostre kazenske ukrepe. Ti bi lahko vključevali množične izgone kitajskih diplomatov, prekinitev diplomatskih odnosov s Pekingom in celo uradno priznanje neodvisnosti Tajvana s strani številnih držav. Avtorji poročila poudarjajo, da bi takšen scenarij za Kitajsko pomenil ne le vojaški poraz, temveč tudi popolno diplomatsko in geopolitično osamitev na svetovnem prizorišču. Dokument služi kot opozorilo pred tveganji, ki bi jih prinesla odločitev za vojaško rešitev tajvanskega vprašanja.

Generalna sekretarka nemške stranke FDP v zvezni deželi Baden-Württemberg, Nicole Büttner, je javno napovedala, da si bo v primeru neuspeha stranke na prihajajočih deželnih volitvah obrila glavo. Političarka je v pogovoru za časnik Schwäbische Zeitung izrazila trdno prepričanje, da bodo liberalci (FDP) ponovno vstopili v deželni parlament, zato je pripravljena tvegati svojo pričesko kot dokaz zaupanja v volilni rezultat. Navedla je, da se stranka v anketah običajno odreže bolje kot v napovedih, zato pričakuje, da bo na volilni večer slavila s »polno pričesko«. Kljub njenemu optimizmu so javnomnenjske raziskave za FDP v tej zvezni deželi manj spodbudne, saj se podpora stranki giblje med petimi in sedmimi odstotki, kar je blizu praga za vstop v parlament. Vodilni kandidat stranke Hans-Ulrich Rülke je prihajajoče volitve označil za ključne za prihodnost celotne stranke na zvezni ravni. Če liberalcem ne bi uspelo zadržati sedežev v Baden-Württembergu, bi to lahko pomenilo resno krizo za stranko tudi v drugih delih države. Nenavadna stava Büttnerjeve je v nemških medijih sprožila precejšnjo pozornost, saj politiki redko sprejemajo tako osebne in vizualno izrazite zaveze. Političarka je ob tem poudarila, da ima svoje lase zelo rada, a da verjame v uspeh svoje politične opcije. Volitve bodo v marcu in bodo služile kot pomemben indikator političnega razpoloženja v Nemčiji pred morebitnimi zveznimi preizkušnjami.

Podpredsednik hrvaške vlade in vidni član stranke HDZ Branko Bačić je ostro kritiziral predsednika opozicijske stranke SDP Sinišo Hajdaša Dončića zaradi očitkov o domnevno spornih pogojih pri imenovanju sodnikov. Spor se je razplamtel, ko je Hajdaš Dončić izjavo premierja Andreja Plenkovića o vezanem imenovanju predsednika vrhovnega sodišča in treh sodnikov ustavnega sodišča označil za skandalozno in nerazumno. Bačić je v odzivu na družbenih omreži opozicijo obtožil dvoličnosti, saj naj bi SDP leta 2017 uporabila identično taktiko pogojevanja pri izbiri ustavnih sodnikov. HDZ trdi, da SDP namerno pozablja na lastne pretekle politične manevre, medtem ko poskuša sedanjo vladno strategijo prikazati kot spodkopavanje pravosodnega sistema. Bačić je Hajdaša Dončića označil za "šampiona hinavščine" in poudaril, da so dvojna merila največja težava največje opozicijske stranke. Po mnenju vladajoče koalicije gre pri predlaganem postopku za zagotavljanje stabilnosti ključnih pravosodnih institucij, ne pa za politično izsiljevanje. Napetosti med vodilnima strankama dodatno obremenjujejo hrvaški politični prostor v času, ko se SDP spopada tudi z notranjimi odhodi članov, kar slabi njeno pozicijo pred prihajajočimi institucionalnimi odločitvami. Razprava o imenovanju sodnikov ostaja osrednja točka političnega obračunavanja, ki razkriva globoko nezaupanje med vlado Andreja Plenkovića in levo-sredinsko opozicijo.

Pakistan je v najnovejšem prizadevanju za zagotovitev nacionalne varnosti od afganistanskih oblasti zahteval uradna in pisna zagotovila, da se njihovo ozemlje ne bo uporabljalo za teroristične dejavnosti proti Pakistanu. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Tahir Andrabi je poudaril, da terorizem, ki izvira iz afganistanskih tal, ostaja edini resen bilateralni spor med državama. Islamabad vztraja pri konkretnih in preverljivih ukrepih proti skupini Tehreek-i-Taliban Pakistan (TTP), ki jo pakistanske oblasti označujejo z izrazom Fitna-al-Khawarij. Vzporedno z diplomatskimi pritiski so pakistanske oblasti v Islamabadu izvedle obsežno varnostno operacijo, v kateri so pridržale več kot 19.500 afganistanskih državljanov brez urejenega statusa. Po uradnih podatkih so do torka v domovino vrnili že skoraj 10.000 oseb. Operacija poteka po navodilih notranjega ministrstva in je del širše strategije obvladovanja varnostnih tveganj, ki jih Pakistan pripisuje nestabilnim razmeram v sosednji državi. Kljub zaostrenim odnosom Pakistan ostaja zavezan sodelovanju v trilateralnem mehanizmu s Kitajsko in Afganistanom. Po navedbah zunanjega ministrstva Islamabad ne želi sovražnega odnosa s Kabulom, temveč si prizadeva za izkoriščanje gospodarskega potenciala regije, ki pa je pogojeno z odpravo terorističnih groženj. Afganistanska stran je pakistanske obtožbe o uporabi ozemlja za terorizem že večkrat označila za neutemeljene.

V ljudski bolnišnici v okrožju Xuyi v kitajski provinci Jiangsu se je med porodom z carskim rezom zgodil hud zdravniški incident. Babica je med opravljanjem rutinskega posega rezanja popkovine novorojenčku nenamerno odrezala del sredinca na levi roki. Oče otroka, gospod Sheng, je dogodek javno razkril na družbenih omrežjih, kjer je izrazil ogorčenje nad po njegovem mnenju nedopustno napako osebja v tako veliki zdravstveni ustanovi. Bolnišnica se je na obtožbe odzvala s pojasnilom, da se je dojenček med posegom nenadoma premaknil, kar naj bi povzročilo nesrečo. Kljub takojšnji operativni oskrbi prsta starši poročajo, da ima otrok težave z gibanjem roke in se ponoči pogosto zbuja v bolečinah in krčih. Družina zahteva odgovornost in ustrezno odškodnino, medtem ko primer sproža širšo razpravo o varnostnih protokolih v kitajskih porodnišnicah in strokovnosti tamkajšnjega medicinskega osebja.

Nigerijska vladajoča stranka Vsenigerijski napredni kongres (APC) je v torek odločno zavrnila trditve nekdanjega podpredsednika države Atikuja Abubakarja, da je demokracija v Nigeriji pod resno grožnjo. Abubakar je prek svojega tiskovnega predstavnika Paula Ibeja obtožil administracijo predsednika Bola Tinubuja namernega slabljenja opozicijskih strank in krčenja demokratičnega prostora v državi. Po njegovih besedah naj bi takšno ravnanje vodilo v enostrankarski sistem, kar predstavlja eksistencialno grožnjo nigerijskemu političnemu sistemu. Predstavniki stranke APC so Abubakarjeve navedbe označili za alarmistične in ironične ter poudarili, da nigerijska demokracija ostaja stabilna in v polnem razcvetu. Vladajoča stranka trdi, da so obtožbe neutemeljene in da so namenjene zgolj nabiranju političnih točk, medtem ko vlada izvaja potrebne reforme pod vodstvom predsednika Tinubuja. Spor odraža poglobljene napetosti med trenutno oblastjo in opozicijskimi voditelji v najbolj poseljeni afriški državi. Politična situacija v Nigeriji ostaja napeta, saj se država spopada z gospodarskimi izzivi in varnostnimi vprašanji, kar opozicija pogosto uporablja kot dokaz za neučinkovitost trenutne vlade. Kljub ostrim besedam Abubakarja vladajoča koalicija vztraja, da so vsi postopki v skladu z ustavo in da opozicijske stranke niso sistemsko zatirane, temveč se spopadajo z lastnimi notranjimi težavami.

Po razpadu koalicije SPD in BSW v Brandenburgu se je frakcija BSW odločila, da bo v deželnem zboru podprla predlog AfD za predčasne volitve. To označuje spremembo smeri za BSW in nakazuje, da stranka ne zavrača sodelovanja z AfD, medtem ko premier Woidke (SPD) išče koalicijo s CDU.

Načelnik štaba nigerijskih letalskih sil, letalski maršal Sunday Kelvin Aneke, je med 5. in 6. januarjem 2026 v San Diegu vodil strateške pogovore z visokimi predstavniki vlade Združenih držav Amerike in podjetja Bell Textron. Osrednji namen srečanja v Kaliforniji je bil pospešitev postopkov za dobavo 12 bojnih helikopterjev tipa AH-1Z Viper, ki jih Nigerija kupuje za posodobitev svoje vojaške flote. Delegacija je v okviru pregleda vodenja programa podrobno preučila logistične in tehnične vidike prevzema plovil. Projekt nabave helikopterjev predstavlja ključni del nigerijskih prizadevanj za krepitev varnostnih zmogljivosti v boju proti notranjim grožnjam in terorizmu. Srečanje je služilo usklajevanju časovnih okvirov dobave in zagotavljanju, da bodo vsi tehnični standardi izpolnjeni v skladu s pogodbenimi določili. Nigerijska stran je poudarila nujnost hitre integracije teh zračnih zmogljivosti v operativno uporabo. Sodelovanje med Abujo in Washingtonom na področju obrambe se s tem obiskom dodatno poglablja, saj helikopterji AH-1Z Viper veljajo za eno najsodobnejših platform za neposredno zračno podporo. Pogovori so vključevali tudi vprašanja dolgoročnega vzdrževanja in usposabljanja nigerijskih pilotov ter tehničnega osebja, kar bo zagotovilo učinkovito uporabo nove opreme v zahtevnih varnostnih razmerah v regiji.

Španski predsednik vlade Pedro Sanchez je v četrtek napovedal, da bo španskemu parlamentu predlagal napotitev mirovnih sil v Palestino takoj, ko bodo za to izpolnjeni ustrezni politični in diplomatski pogoji. Sanchez je svojo namero razkril med nagovorom španskih veleposlanikov v Madridu, kjer je poudaril, da je Španija pripravljena aktivno sodelovati pri prizadevanjih za pacifikacijo regije. Predlog je del širše španske zunanjepolitične strategije, ki vključuje tudi morebitno napotitev vojakov v Ukrajino za zagotavljanje varnosti po zgledu nekaterih drugih evropskih držav. Premier je poudaril, da bi bila tovrstna misija smiselna v trenutku, ko bi bil viden dejanski napredek v mirovnem procesu in ko bi se odprla realna pot proti rešitvi dveh držav, torej priznanju neodvisne Palestine ob Izraelu. Sanchez je izrazil upanje, da bi do tega prišlo v srednjeročnem ali celo krajšem obdobju, pri čemer Španija želi igrati vlogo posrednika in stabilizatorja v Sredozemlju. Njegove izjave odražajo ambicijo Madrida po večjem vplivu na mednarodnem parketu, zlasti v kriznih žariščih, ki neposredno vplivajo na evropsko varnost. Napovedana pobuda vključuje oblikovanje sil za vzdrževanje miru, ki bi delovale po vzoru mednarodnih misij za stabilizacijo. Čeprav podrobnosti o številu vojakov ali natančnem mandatu še niso znane, Sanchezova napoved predstavlja pomemben diplomatski signal. Španska vlada s tem krepi svojo pozicijo zagovornice palestinske državnosti znotraj Evropske unije, kar pa bi lahko sprožilo različne odzive med drugimi članicami EU in mednarodnimi partnerji, glede na kompleksnost bližnjevzhodnega konflikta.

Rusko ministrstvo za obrambo je 8. januarja sporočilo, da so njihove sile zavzele naselje Bratske v ukrajinski Dnipropetrovski oblasti. Operacijo so izvedle enote skupine Vostok, natančneje pripadniki 36. ločene gardne motorizirane brigade 29. armade, ki so po navedbah Moskve zasedli obsežno obrambno območje ukrajinskih sil, ki se razteza na več kot devetih kvadratnih kilometrih. Ruska stran trdi, da so s tem napredovanjem razširili svoje oporišče v regiji in zadali udarce enotam ukrajinske vojske na obrobju sosednje Zaporoške oblasti. Zasedba vasi Bratske predstavlja nadaljevanje ruskih ofenzivnih prizadevanj na južnem delu fronte, kjer sile pod poveljstvom skupine Vostok skušajo prebiti ukrajinske obrambne linije in se utrditi v strateško pomembnih delih Dnipropetrovske regije. Ruski vojaški viri ob tem izpostavljajo pomen zavzetja tega naselja za nadaljnje logistične in taktične operacije v smeri zahoda. Ukrajinska stran uradnih navedb o padcu naselja v času poročanja ni potrdila, vendar so neodvisni opazovalci opazili povečano aktivnost na tem območju. Dogodek odraža stopnjevanje spopadov na mejah med Zaporoško in Dnipropetrovsko oblastjo, pri čemer ruska vojska uporablja zračne in topniške napade za podporo pehoti. Ministrstvo za obrambo Ruske federacije je ob napovedi objavilo tudi videoposnetke, ki naj bi prikazovali potek bojev in dvigovanje zastav nad zavzetim območjem, kar služi kot propagandno sredstvo za potrditev uspehov na terenu.

Vrhovno sodišče Kanade je ugodilo prošnji koalicije civilne družbe za obravnavo pritožbe glede ustavnosti zakonodaje, ki omogoča obsežno prenovo priljubljenega obalnega parka Ontario Place v Torontu. Skupina nasprotnikov trdi, da je deželna vlada Ontaria s sprejetjem novega zakona kršila ustavna načela, ko je zaobšla obstoječe okoljske predpise in omejila možnost pravnega izpodbijanja projekta. Odločitev najvišjega sodišča v državi predstavlja pomemben mejnik v dolgoletnem sporu med oblastmi in aktivisti. Ontario Place, ki so ga odprli leta 1971, velja za kultni spomenik moderne arhitekture in vključuje prvo stalno kinodvorano IMAX na svetu ter otroška igrišča na vodi. Načrtovana prenova, ki vključuje gradnjo luksuznega termalnega zdravilišča in vodnega parka zasebnega investitorja, je v javnosti sprožila ostre od razprave o ohranjanju javnih površin. Nasprotniki opozarjajo, da bi projekt uničil dediščino parka in omejil dostop do obale Toronta za širšo javnost. Sodni postopek bo osredotočen na vprašanje, ali lahko deželna vlada z izredno zakonodajo retroaktivno legalizira posege, ki bi bili sicer v nasprotju s predpisi o varstvu okolja. Razsodba vrhovnega sodišča bo imela daljnosežne posledice za prihodnost upravljanja z javnim zemljiščem in moč izvršilne oblasti v Kanadi. Datum začetka ustnih obravnav še ni bil določen, vendar pravni strokovnjaki pričakujejo, da bo primer pritegnil veliko pozornost kanadske javnosti.

V indijskem mestu Ambernath v zvezni državi Maharaštra je dvanajst svetnikov stranke Kongres prestopilo v opozicijsko stranko BJP, potem ko so propadli načrti za oblikovanje lokalnega zavezništva. Svetniki, ki so bili izvoljeni na listi stranke Kongres, so se za ta korak odločili po obdobju suspenza, kar je sprožilo oster odziv njihove nekdanje matične stranke. Vodstvo stranke Kongres je že napovedalo pravne postopke za njihov odpoklic oziroma diskvalifikacijo s svetniških funkcij. Lokalna izpostava stranke Kongres v Maharaštri je v četrtek uradno potrdila, da bo sprožila postopke pred pristojnimi organi, saj naj bi svetniki s prestopom kršili pravila o prestopih med strankami. Po navedbah strankarskih predstavnikov so bili svetniki izvoljeni pod njihovim simbolom, zato njihov prehod v drugo stranko brez odstopa z mesta svetnika ni legitimen. Incident dodatno stopnjuje politične napetosti v regiji pred prihajajočimi volitvami. Prestop svetnikov v Bharatiya Janata Party (BJP) predstavlja pomemben premik v lokalni politični moči Ambernatha. BJP je z novimi člani okrepila svoj položaj v mestnem svetu, medtem ko se stranka Kongres trudi ohraniti svojo bazo v zvezni državi, kjer so politična zavezništva pogosto nestabilna in podvržena nenadnim spremembam.

Tožilstvo v Seulu je v četrtek zahtevalo nalog za aretacijo konservativnega aktivista in pastorja Jeona Kwang-hoona, ki je obtožen spodbujanja nasilnih nemirov pred sodiščem v podporo nekdanjemu predsedniku Yoonu Suk Yeolu. Jeon, ki vodi cerkev Sarang Jeil, naj bi januarja lani aktivno pozival k vdoru v prostore okrožnega sodišča v zahodnem Seulu ter oviral uradne osebe pri opravljanju dolžnosti. Preiskovalci trdijo, da je bila njegova vloga ključna pri organizaciji protestnikov, ki so nasprotovali podaljšanju pripora za nekdanjega voditelja države. Nasilni dogodki so se odvili 19. januarja lani, ko je sodišče odločalo o usodi Yoona Suk Yeola zaradi njegove razglasitve izrednih razmer decembra 2024. Protestniki so po navedbah tožilstva pod pastorjevim vplivom izvajali pritisk na pravosodne organe in povzročali materialno škodo. Pastor Jeon se je v preteklosti že večkrat spopadal s pravnim sistemom zaradi svoje politične dejavnosti in organiziranja množičnih shodov, ki so pogosto presegali zakonske okvire. Postopek proti pastorju predstavlja nadaljevanje pravosodnih prizadevanj za razjasnitev odgovornosti za destabilizacijo države po neuspeli razglasitvi vojnega stanja. Če bo nalog za aretacijo potrjen, bo to pomemben korak v smeri kaznovanja radikalnih skupin, ki so s silo poskušale vplivati na delo neodvisnih sodišč. Primer še naprej močno deli južnokorejsko javnost, kjer so napetosti med privrženci nekdanjega predsednika in zagovorniki pravne države še vedno prisotne.

V tajvanski opozicijski stranki Kuomintang (KMT) se je zaostrila tekma za nominacijo za župana mesta Taichung pred prihajajočimi lokalnimi volitvami leta 2026. Poslanka Yang Qiongying je v začetku leta sprožila intenzivno kampanjo na terenu, pri čemer je obiskala tržnico v okraju Shalu. Pri tem jo je javno podprl vplivni poslanec Yan Kuanheng, kar nakazuje na prve resne delitve znotraj strankarskih vrst v tem ključnem mestu. Njen glavni tekmec za strankarsko nominacijo ostaja podpredsednik zakonodajnega juana Jiang Qichen, s katerim se Yangova ne more zediniti niti glede časovnega okvira usklajevanja kandidature. Analitiki opozarjajo, da bi lahko notranji spori med tako imenovanima »sestro in bratom« stranke KMT resno ogrozili možnosti opozicije za ohranitev oblasti v mestu. Trenutna županja Lu Shiow-yen ohranja nevtralno držo, medtem ko predsednica stranke Zheng Liwen zagotavlja pošten postopek izbire. Kljub temu obstaja bojazen, da bi razkol znotraj KMT omogočil zmago vladajoči Demokratični progresivni stranki (DPP), če stranka ne bo dosegla notranjega konsenza. Yang Qiongying svojo kampanjo gradi na dolgoletnem delu za razvoj regije, kar je v svojem nagovoru izpostavil tudi Yan Kuanheng.

Neznani storilci so v zgodnjih jutranjih urah podtaknili požar na stranskih vratih katoliške cerkve Imena Marijinega v Novem Sadu. Župan Žarko Mićin in minister za človekove in manjšinske pravice ter družbeni dialog Demo Beriša sta dejanje ostro obsodila in ga označila za nedopusten akt vandalizma ter nasilja. Po njunih besedah gre za nezaslišan napad na versko svobodo, varnost in temeljne vrednosti srbske družbe. Policijska preiskava dogodka že poteka, javnost pa je bila o incidentu obveščena preko uradnih izjav mestnih in državnih oblasti. Predstavniki lokalne samouprave so poudarili, da takšna dejanja ne bodo spodkopala mednacionalnega sožitja v mestu. Cerkev Imena Marijinega, ki je ena izmed osrednjih znamenitosti Novega Sada, sicer predstavlja pomembno stičišče za lokalno katoliško skupnost. Incident se je zgodil v času, ko se srbska družba spopada z vprašanji varovanja verskih objektov in zagotavljanja varnosti vsem etničnim skupinam. Oblast obljublja hitro izsleditev storilcev, da bi preprečili nadaljnje stopnjevanje napetosti v multikulturni Vojvodini. Ministrstvo je v izjavi za javnost še posebej izpostavilo pomen strpnosti in medsebojnega spoštovanja med različnimi verskimi skupnostmi v državi.

Nizozemski medij AD je v svoji redni rubriki in podkastu spodbudil javno razpravo o vprašanju, ali Združene države Amerike še vedno predstavljajo vzor demokracije v sodobnem svetu. Prispevek izpostavlja dilemo med tistimi, ki menijo, da je ameriški sistem zaradi politične polarizacije izgubil svojo kredibilnost, in tistimi, ki trdijo, da se Evropa od ameriškega modela še vedno lahko marsikaj nauči. Razprava se odvija v luči naraščajočih vprašanj o stabilnosti ameriških institucij in vplivu tamkajšnjega političnega dogajanja na globalne demokratične standarde. Uporabniki in poslušalci so pozvani k podajanju lastnih mnenj o tem, ali so ZDA v očeh mednarodne javnosti že izgubile status vodilne demokratične sile ali pa so njihove izkušnje dragocene za razvoj drugih demokracij. Prispevek ne podaja dokončnih zaključkov, temveč služi kot platforma za analizo javnega mnenja o stanju čezatlantskih odnosov in vrednot. Poudarek je predvsem na vprašanju, kako so se percepcije ameriške ureditve spremenile v zadnjem obdobju in kakšen pomen ima to za prihodnost zahodnega liberalnega reda.

Predsednik Argentine Javier Milei je v četrtek v predsedniški palači Casa Rosada sprejel predsednico madridske avtonomne skupnosti Isabel Díaz Ayuso. Srečanje, ki je bilo del zasebnega obiska Ayusove v Argentini, je predstavljalo že četrti uradni pogovor med voditeljema od nastopa Mileijevega mandata. Glavne teme pogovorov so bile usmerjene v krepitev političnih vezi in razpravljanje o trenutni mednarodni situaciji. Posebno pozornost sta voditelja namenila zaostrenim razmeram v Venezueli, ki so se v zadnjem času stopnjevale zaradi mednarodnega pritiska na režim Nicolása Madura. Srečanje je potekalo v senci ameriških ukrepov v regiji, oba akterja pa sta ponovno potrdila usklajenost svojih stališč glede latinskoameriške krize. Poleg zunanjepolitičnih vprašanj sta se dotaknila tudi notranjepolitičnega dogajanja v Španiji, kjer sta oba znana kot ostra kritika vlade Pedra Sáncheza in leve politike. Odnosi med Mileijem in Ayusovo so že dlje časa označeni kot tesni, saj oba zagovarjata liberalne gospodarske reforme in nasprotujeta socialističnim usmeritvam. Obisk v Buenos Airesu je tako služil kot utrditev zavezništva med argentinsko vlado in vplivno špansko regionalno voditeljico, kar dodatno vpliva na diplomatsko dinamiko med Argentino in Španijo, ki so jo v preteklosti zaznamovala določena trenja na ravni državnih vlad.

Sirska vojska je izvedla povračilne napade na položaje organizacije PKK/YPG, ki deluje v okviru Sirskih demokratičnih sil (SDF), v bližini kraja Dejr Hafir na vzhodu province Alep. Po uradnih navedbah so sirske sile ciljale izstrelišča brezpilotnih letalnikov, ki so jih kurdske sile uporabljale za napade na vladne položaje. V operaciji je bilo ranjenih več kot šest oseb, uničena pa je bila tudi infrastruktura za upravljanje dronov. Najnovejša zaostritev sledi daljšemu obdobju spopadov na tem območju, kjer se sirska vojska in sile pod vodstvom Kurdov spopadajo za nadzor nad strateškimi točkami. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti, ki so se v regiji okrepile po seriji kurdskih napadov na civilna območja v Alepu decembra lani. Sirsko obrambno ministrstvo je operacijo označilo za nujno obrambno dejanje proti terorističnim grožnjam, medtem ko se razmere na terenu v vzhodnem delu države še naprej zaostrujejo.

Grški premier Kyriakos Mitsotakis je v četrtek, 8. januarja 2026, uradno odprl devet prenovljenih, vrhunsko opremljenih operacijskih dvoran v atenski onkološki bolnišnici Agios Savvas, ki velja za največjo tovrstno ustanovo v državi. Projekt celovite prenove, ki bo v polnem obsegu zaživel v ponedeljek, 12. januarja, vključuje posodobitev prostorov v drugem in tretjem nadstropju ter nadgradnjo ključnih strojnih instalacij, kot so klimatizacija in kotlovnice. Investicija je bila v celoti financirana s sredstvi iz evropskega Sklada za okrevanje in odpornost (RRF). Z novo pridobitvijo bo bolnišnica več kot podvojila svoje operacijske zmogljivosti, saj bo po novem razpolagala z 11 dvoranami, kar bo omogočilo izvedbo približno 550 operacij mesečno. Minister za zdravje Adonis Georgiadis je ob tem poudaril, da so sodobne zmogljivosti ključne za obvladovanje bolnišničnih okužb in zagotavljanje kakovostne oskrbe bolnikov v prihodnjih desetletjih. Vlada pričakuje, da bodo s povečano kapaciteto v treh mesecih popolnoma odpravili trenutne čakalne vrste za onkološke posege. Obisk premierja Mitsotakisa je služil tudi kot simbolna potrditev reforme nacionalnega zdravstvenega sistema (ESY). Premier je ob ogledu prostorov poudaril, da se leto 2026 začenja z optimističnimi obeti za javno zdravstvo, saj se sredstva evropskega sklada učinkovito uporabljajo za modernizacijo infrastrukture po celotni državi. To neposredno naslavlja pretekle kritike o zastarelih bolnišničnih pogojih, ki so bili v preteklosti predmet delavskih in študentskih protestov.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je v Ankari srečal z omanskim kolegom Sayyidom Badrom Hamadom Al Busaidijem, s katerim sta v okviru uradnega obiska obravnavala ključna vprašanja dvostranskega sodelovanja in trenutne geopolitične razmere v regiji. Po poročanju turških medijev sta se diplomata osredotočila na krepitev gospodarskih vezi ter usklajevanje stališč glede varnostne situacije na Bližnjem vzhodu. Fidan je po srečanju poudaril pomen stabilnosti v Zalivu in širši regiji, kar predstavlja skupni interes obeh držav. Poleg srečanja z omanskim predstavnikom je minister Fidan opravil tudi ločen pogovor s pakistanskim zunanjim ministrom, kar nakazuje na intenzivno turško diplomatsko aktivnost v smeri islamskega sveta. Na skupni tiskovni konferenci z Al Busaidijem je Fidan podal izjave o napredku pri uresničevanju predhodnih dogovorov in napovedal nadaljnje investicijske projekte, ki bodo povezali gospodarstvi Turčije in Omana. Razpravljala sta tudi o humanitarni krizi v Gazi in potrebi po trajnejši rešitvi palestinskega vprašanja. Diplomatska srečanja potekajo v času, ko Turčija aktivno poskuša utrditi svojo vlogo regionalnega posrednika in stabilizatorja. Obisk omanskega ministra potrjuje strateško naravnanost Ankare k diverzifikaciji zavezništev in krepitvi vpliva v arabskem svetu. Turška diplomacija tako nadaljuje z vrsto visokih srečanj, ki vključujejo vprašanja od energetske varnosti do mirovnih pogajanj v sosednjih regijah, kar je bilo opazno tudi pri nedavnih prizadevanjih v kavkaškem konfliktu.

V Hanoju je potekala državna slovesnost ob 80. obletnici prvih splošnih volitev v Vietnamu, ki so potekale 6. januarja 1946. Takrat so vietnamski državljani prvič uveljavljali svojo volilno pravico, ne glede na spol, premoženje, etnično pripadnost, vero ali družbeno poreklo.

Britanska vlada pod vodstvom premierja Keira Starmerja je danes predstavila predlog zakona, s katerim bo odpravila omejitev socialne pomoči za več kot dva otroka. Ukrep, ki ga je prvotno uvedla konservativna vlada, naj bi po vladnih ocenah iz revščine rešil skoraj 500.000 otrok, kar predstavlja enega najobsežnejših ukrepov za boj proti revščini otrok v sodobni zgodovini države. Odločitev predstavlja pomemben preobrat v politiki laburistov, saj je Starmer še pred letom dni zavračal odpravo te omejitve zaradi potrebe po proračunski vzdržnosti. Uvedba nove zakonodaje je sprožila oster besedni spopad med finančno ministrico Rachel Reeves in voditeljem stranke Reform UK Nigelom Farageem. Farage je napovedal, da bo njegova stranka glasovala proti predlogu, saj meni, da bodo od odprave omejitve imele koristi predvsem družine tujih državljanov. Ministrica Reeves je te navedbe ostro obsodila in Farageu očitala, da njegovo nasprotovanje temelji na barvi kože, ter poudarila, da noben otrok ne bi smel živeti v pomanjkanju ne glede na svoje poreklo. Kritike na račun Reevesove so se pojavile tudi z druge strani, saj so nekateri predstavniki stranke Reform UK njene izjave označili za etnonacionalistične. Zia Yusuf iz omenjene stranke je ministrico obtožil, da napačno interpretira njihovo stališče, ki se zavzema za prednostno obravnavo britanskih državljanov. Finančni vpliv odprave omejitve bo britanski proračun do leta 2030 stal približno tri milijarde funtov letno, vlada pa vztraja, da je stabilnost trgov zdaj dovolj trdna za izvedbo te socialne reforme.

V Ruski federaciji so 9. januarja začele veljati spremembe zakonika o upravnih prekrških, ki omogočajo kaznovanje voznikov zaradi nepravilne zatemnitve avtomobilskih stekel na vseh vozilih. Nova zakonodaja vključuje tudi vozila, ki so v državo uvožena začasno, kar odpravlja dosedanje pravne vrzeli. Po besedah Jevgenija Mašarova, člana ruske javne zbornice, so te vrzeli predhodno izkoriščali predvsem lastniki vozil, registriranih v državah zunaj Evrazijske ekonomske unije (EAEU). Ukrep je usmerjen v izenačitev pravil za vse udeležence v prometu, ne glede na državo registracije vozila. Ruski organi pregona bodo odslej dosledno preverjali prepustnost svetlobe skozi vetrobranska in stranska stekla, pri čemer morajo vsi vozniki ob vstopu v državo ali vožnji po njej upoštevati predpisane tehnične standarde. Globe so del širših prizadevanj za povečanje varnosti v cestnem prometu in poenotenje nadzora nad tehnično brezhibnostjo motornih vozil na ruskih cestah.

V Iranu so ponovno izbruhnili množični protesti, ki jih spremljajo poročila o domnevnem prestopu nekaterih policijskih enot na stran protestnikov. Posnetki, ki krožijo po družbenih omrežjih, prikazujejo stopnjevanje upora proti tamkajšnjim oblastem, medtem ko se varnostne sile soočajo z vse večjim pritiskom nezadovoljnega prebivalstva. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj demonstranti zahtevajo korenite sistemske spremembe in konec represije. Istočasno se na Tajvanu poglablja politični razkol v parlamentu, kjer opozicija zavrača obravnavo državnega proračuna. Takšno ravnanje je sprožilo val kritik v javnosti, saj državljani opozarjajo na negativne posledice za delovanje države in javnih služb. Ankete na ulicah kažejo na naraščajočo jezo nad politiki, ki po mnenju volivcev prejemajo plačo, a ne opravljajo svojega dela, kar ohromlja tajvansko demokracijo v kritičnem času. Na področju zunanje politike pa je tajvanski predsednik Lai Ching-te zavzel neposredno držo pri zaščiti tajvanske suverenosti, kar je sprožilo ostre odzive nekaterih opozicijskih poslancev. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da so retorični napadi opozicije v prid kitajskim interesom, saj Kitajsko označujejo za sovražno državo, ki ogroža stabilnost v regiji. Politična razhajanja glede varnostnih vprašanj še dodatno zapletajo notranjo stabilnost otoka.

Nekdanji uslužbenec avstralskega parlamenta Bruce Lehrmann je na najvišje sodišče v državi vložil zadnjo pritožbo, s katero želi razveljaviti ugotovitev civilnega sodišča, da je posilil Brittany Higgins. Njegova pravna ekipa trdi, da je bila sodba okužena s procesno nepravilnostjo, saj naj bi sodnik prve stopnje izvajal lastne raziskave zunaj predloženih dokazov. Lehrmann v pritožbi izpostavlja, da je bila ugotovitev o spolnem napadu na močno vinjeno sodelavko v prostorih parlamenta leta 2019 pravno sporna in nepravična. Primer, ki je sprožil obsežne razprave o varnosti žensk v avstralski politiki, se tako nadaljuje na najvišji sodni ravni. Lehrmann vztrajno zanika vse obtožbe o spolnem odnosu, medtem ko njegovi zagovorniki poskušajo izpodbiti verodostojnost prejšnjih ugotovitev na podlagi procesnih napak. Odločitev vrhovnega sodišča bo ključna za končni razplet dolgoletne pravne bitke, ki je močno zaznamovala avstralsko javno življenje in politično krajino.

Iranski zunanji minister Abbas Araqchi je med obiskom v Libanonu izjavil, da si Iran ne želi vojne, vendar je nanjo v celoti pripravljen, hkrati pa dopušča možnost smiselnih pogajanj z Združenimi državami Amerike. Araqchi je poudaril, da bi se pogovori lahko začeli le na podlagi vzajemnega spoštovanja in skupnih interesov, kar po njegovih besedah izključuje politiko diktiranja pogojev s strani Washingtona. Po navedbah iranskega ministra so pretekli poskusi Izraela in ZDA, da bi napadli Iran, doživeli strateški neuspeh. Minister je v Bejrutu pojasnil, da je Iran pripravljen na kakršen koli razvoj dogodkov v regiji. Izpostavil je razliko med pogajanji in sprejemanjem tujih diktatov ter poudaril, da bodo diplomatska prizadevanja mogoča le, ko bodo Združene države Amerike priznale suverenost in interese Teherana. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer Iran utrjuje svojo diplomatsko in vojaško držo. Besede zunanjega ministra odražajo uradno stališče Teherana, ki želi s kombinacijo vojaške pripravljenosti in diplomatske odprtosti zmanjšati pritisk mednarodne skupnosti. Araqchi je ponovil, da iranska strategija temelji na odvračanju, a da vrata za diplomacijo ostajajo odprta, če so izpolnjeni kriteriji enakopravnega obravnavanja obeh strani v procesu.

Družine in prijatelji žrtev so v Kanadi obeležili šesto obletnico sestrelitve potniškega letala družbe Ukraine International Airlines na letu PS752, ki so ga iranske sile sestrelile nad Teheranom. Spominske slovesnosti so potekale v provincah Ontario in Britanska Kolumbija, kjer so se poklonili 176 ljudem, ki so izgubili življenje v tragičnem dogodku leta 2020. Med žrtvami je bilo 55 kanadskih državljanov in 30 oseb s stalnim prebivališčem v Kanadi. Letalo je bilo tarča dveh iranskih raket le nekaj minut po vzletu z letališča v Teheranu. Iranske oblasti so kasneje priznale, da so letalo sestrelile pomotoma, kar so pripisale človeški napaki v času povečanih napetosti z Združenimi državami Amerike. Svojci žrtev še vedno zahtevajo polno odgovornost in transparentnost s strani iranskega režima glede okoliščin napada. Dogodki v Kanadi služijo kot opomin na nerešena vprašanja glede mednarodne pravičnosti in varnosti v civilnem letalstvu. Kanadska vlada in mednarodni partnerji si še naprej prizadevajo za odškodnine in kazensko pregon odgovornih, medtem ko se družine spopadajo z dolgotrajno izgubo in pomanjkanjem dokončnih odgovorov o dogodku, ki je pretresel svetovno javnost.

Vrhovni vodja Islamskega emirata Afganistan je v četrtek izvedel obsežno preoblikovanje v vrhu vlade, ki je vključevalo zamenjavo položajev med dvema ključnima ministroma in nove imenovanja na več visoki položajih. Po navedbah glavnega tiskovnega predstavnika talibanov Zabihulaha Mudžahida je Abdul Latif Mansur, dosedanji minister za energijo in vodo, prevzel vodenje ministrstva za obnovo in razvoj podeželja. Njegov predhodnik na tem položaju, Mohamad Junus Ahundzada, je po novem prevzel vodenje ministrstva za energijo in vodo. Poleg zamenjave v ministrskem svetu so bili imenovani tudi novi uradniki na ministrstvu za javna dela, v nacionalnem elektroenergetskem podjetju Da Afghanistan Breshna Sherkat (DABS) ter na ministrstvu za zunanje zadeve. Gre za strateške premike v strukturi oblasti, s katerimi želi vrhovni vodja po navedbah uradnih virov v Kabulu izboljšati učinkovitost delovanja državne uprave in upravljanja z viri. Rekonstrukcija kabineta odraža centralizirano naravo odločanja v Afganistanu, kjer o vseh ključnih kadrovskih vprašanjih odloča vrhovni vodja v Kandaharju. Takšne poteze so v Islamskem emiratu razmeroma pogoste, saj oblast redno premešča visoke uradnike med različnimi resorji z namenom ohranjanja lojalnosti in preprečevanja kopičenja moči v posameznih rokah.

Srbska ministrica za varstvo okolja Sara Pavkov je sporočila, da je Srbija v leto 2026 vstopila z 10,73 odstotka državnega ozemlja pod uradno zaščito. Ta mejnik predstavlja pomemben korak v prizadevanjih države za ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih virov. Po besedah ministrice so v zadnjem obdobju štiri nova naravna območja pridobila poseben status zaščite, kar je prispevalo k povečanju skupnega deleža zavarovanih površin. Strategija povečevanja zaščitenih območij je del širšega načrta srbske vlade za prilagajanje okoljskim standardom in zagotavljanje trajnostnega razvoja. Ministrica je poudarila, da pridobitev posebnega statusa za nova naravna dobra ne pomeni le formalnega priznanja, temveč prinaša tudi strožje protokole upravljanja in nadzora nad temi ekosistemi. Cilj teh ukrepov je preprečiti degradacijo narave ter omogočiti dolgoročno ohranitev redkih rastlinskih in živalskih vrst. Okoljske politike v Srbiji so v zadnjih letih postale ključni del približevanja države evropskim standardom. Čeprav se delež zaščitenega ozemlja povečuje, strokovnjaki opozarjajo na pomen učinkovitega izvajanja zaščite v praksi. Povečanje na 10,73 odstotka odraža zavezanost k ohranjanju naravne dediščine, kar je strateškega pomena za celotno regijo Zahodnega Balkana.

Turško veleposlaništvo v Teheranu je demantiralo nedavne navedbe na družbenih omrežjih, da Ankara načrtuje ali izvaja evakuacijo svojih državljanov iz Irana. Kot poročajo lokalni mediji in tiskovna agencija ISNA, so se v javnosti pojavile dezinformacije o domnevnem umiku turških državljanov iz večjih iranskih mest, kar pa so uradni diplomatski viri označili za neresnično. Turško veleposlaništvo je po preverjanju potrdilo, da takšnih ukrepov niso sprejeli. Novica o domnevni evakuaciji se je hitro razširila v luči povečanih regionalnih napetosti, vendar turška stran poudarja, da njihovo diplomatsko predstavništvo in državljani ostajajo v državi. Gre za klasičen primer dezinformacij, ki so se pojavile v digitalnem prostoru in zahtevale uradni odziv diplomatskih predstavništev za pomiritev javnosti. Zaenkrat ni nobenih uradnih navodil turškim državljanom, naj zapustijo Iran. Službe za odnose z javnostmi pri veleposlaništvu so še dodatno pojasnile, da se dejavnosti turških državljanov v Iranu nadaljujejo brez motenj. Poudarili so, da je treba informacije o varnostnih ukrepih spremljati zgolj prek uradnih državnih kanalov in ne prek nepreverjenih objav na socialnih omrežjih, ki bi lahko povzročile nepotrebno paniko med prebivalci obeh držav.

General brigadir Golamreza Džalali, vodja iranske Organizacije za pasivno obrambo, je opozoril, da tuji nasprotniki svojo strategijo usmerjajo v motenje nacionalne oskrbovalne verige z osnovnimi dobrinami in storitvami. Po njegovih besedah so morebitni napadi na logistične poti in sisteme za razdeljevanje blaga eden ključnih scenarijev, s katerimi se želi povzročiti nezadovoljstvo med prebivalstvom. Džalali je pozval vse državne institucije k takojšnji pripravi in posodobitvi načrtov za zagotavljanje neprekinjenega delovanja kritične infrastrukture. Poudaril je, da morajo biti sistemi pripravljeni na delovanje tudi v izrednih razmerah, saj bi vsakršen daljši izpad storitev neposredno vplival na stabilnost države. Organizacija za pasivno obrambo bo v prihodnje izvajala strožji nadzor nad izvajanjem teh varnostnih protokolov. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti in kibernetskih groženj, ki so v preteklosti že povzročile težave v iranskem energetskem in prometnem sektorju. Iranske oblasti poudarjajo, da je odpornost oskrbovalnih verig ključna za nacionalno varnost, saj se država spopada z zunanjimi pritiski, ki ciljajo na vsakodnevno življenje državljanov.

Guvernerka zvezne države New York Kathy Hochul in župan mesta New York Zohran Mamdani sta v četrtek predstavila ambiciozen načrt za širitev brezplačnega in subvencioniranega otroškega varstva. Osrednja točka pobude je uvedba pilotnega programa univerzalnega varstva za otroke, stare dve leti, kar predstavlja eno prvih večjih političnih potez novega župana Mamdanija. Program je bil ključni del njegove predvolilne kampanje in odraža prizadevanja mestnih oblasti za zmanjšanje finančnih obremenitev mladih družin. Guvernerka Hochulova je ob predstavitvi načrta obljubila dodatno podporo zvezne države pri izvajanju te strategije, ki vključuje tudi širši načrt za dostopnost varstva v celotnem mestu. Na skupni tiskovni konferenci sta demokratska politika poudarila, da bo nova uredba staršem omogočila lažjo vrnitev na trg dela in izboljšala zgodnji razvojni proces otrok. Načrt predvideva postopno širitev kapacitet, ki bodo v prihodnje vključevale večje število otrok iz različnih socialnih okolij. Projekt velja za pomemben korak v smeri socialne politike, ki New York postavlja v ospredje ameriških mest pri zagotavljanju javnih storitev za predšolske otroke. Podrobnosti o financiranju in časovnici polne implementacije bodo predmet nadaljnjih pogajanj med mestnim svetom in državno upravo v Albaniju, vendar politična podpora obeh voditeljev kaže na visoko stopnjo prioritete tega vprašanja v njunih mandatih.

Tožilstvo za organizirani kriminal zahteva tri leta zapora za ministra za kulturo Nikolo Selakovića zaradi zlorabe uradnega položaja in ponarejanja uradnih dokumentov v aferi "Generalštab". Prav tako zahteva dve leti in pol zapora za vršilko dolžnosti sekretarja Ministrstva za kulturo Slavico Jelačo ter zaporno kazen tudi za vršilca dolžnosti direktorja Republiškega zavoda Gorana Vasića. Selaković naj bi po začetku postopka tožilstvo obtoževal, da deluje po nalogu neimenovanih centrov moči. Sojenje je predvideno za 4. februar.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je potrdil, da je v kopenski operaciji za zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura v Caracasu sodelovalo približno 200 ameriških vojakov. Operacija, ki je bila izvedena v središču venezuelske prestolnice, je potekala ob sodelovanju lokalnih organov pregona. Hegseth je v svojem nagovoru v ladjedelnici Newport News v Virginiji poudaril, da so ameriške sile uspešno izpolnile pravne naloge brez lastnih žrtev. Akcija je bila usmerjena v privedbo osebe, ki so jo ameriške pravosodne oblasti iskale zaradi številnih obtožb. Po besedah Hegsetha so elitne enote vstopile v samo jedro Caracasa, da bi zagotovile spoštovanje pravnih predpisov Združenih držav Amerike. Minister je sodelujoče vojake označil za »velike Američane«, ki so izpolnili tvegano misijo v tujini.

V sirskem mestu Alep so izbruhnili siloviti spopadi med sirskimi vladnimi silami, Sirskimi demokratičnimi silami (SDF) in pripadniki skupine Hajat Tahrir al-Šam pod vodstvom Abuja Mohameda al-Džolanija, v katerih je bilo ubitih najmanj pet oseb, 55 pa je ranjenih. Zaradi zaostrenih razmer in neprekinjenega obstreljevanja, ki traja že tretji zaporedni dan, je svoje domove zapustilo več kot 3000 civilistov. Konflikt se je razširil predvsem na severne dele mesta, kjer prihaja do neposrednih spopadov za nadzor nad ključnimi soseskami. Napetosti med vpletenimi stranmi so povzročile obsežno humanitarno krizo v mestu, ki je že v preteklosti utrpelo ogromno škodo. Lokalne sirske sile poročajo o kaotičnih razmerah, saj se prebivalstvo umika z območij spopadov, kjer prevladujejo kurdske enote SDF in oborožene skupine pod Džolanijevim poveljstvom. Vojaške operacije so ohromile življenje v Alepu, število žrtev pa bi se po pričakovanjih lahko še povečalo. Najnovejše stopnjevanje nasilja predstavlja eno najresnejših kršitev premirja v zadnjem obdobju, kar dodatno destabilizira severni del Sirije. Spopadi med sirsko vojsko in silami SDF na eni strani ter islamističnimi milicami na drugi strani potrjujejo zapletenost varnostne situacije, kjer se interesi različnih vojaških frakcij znova krhajo na račun civilnega prebivalstva. Mednarodni opazovalci opozarjajo na nujnost zaustavitve sovražnosti, da se prepreči še večja begunska katastrofa.

Številni nemški mediji poročajo, da stranka CSU predlaga spremembe glede vozniških dovoljenj, s čimer bi omogočili mladim, da že pri 16 letih opravijo vozniški izpit in vozijo avtomobil v spremstvu izkušenih voznikov. Trenutno je v Nemčiji od leta 2011 dovoljeno voziti avtomobil s 17 leti pod pogojem spremstva.

Ameriška služba za ribe in divje živali (U.S. Fish and Wildlife Service) je zagrozila, da bo zvezna vlada prevzela upravljanje programa za obnovo populacije volkov, ki ga trenutno izvaja kolorada agencija za parke in prostoživeče živali (Colorado Parks and Wildlife). Direktor zvezne agencije Brian Nesvik je 18. decembra poslal uradno pismo direktorici koloraške agencije Lauri Clellan, v katerem je izrazil namero po uveljavljanju zvezne avtoritete nad projektom. Spor izvira iz določil zveznega zakona o ogroženih vrstah (Endangered Species Act), ki ameriški službi za ribe in divje živali podeljuje primarno pristojnost nad ohranjanjem vseh vrst, ki so na zvezni ravni uvrščene med ogrožene ali ranljive. Ker volkovi spadajo v to kategorijo, zvezne oblasti trdijo, da imajo zakonsko podlago za prevzem nadzora, če presodijo, da lokalno upravljanje ni v skladu z nacionalnimi standardi ohranjanja narave. Ta poteza predstavlja pomemben pravni in politični pritisk na zvezno državo Kolorado, ki se spopada z izzivi pri ponovni naselitvi teh zveri. Odločitev o morebitnem uradnem prevzemu programa bi lahko korenito spremenila način, kako se v prihodnje na lokalni ravni upravlja z zaščitenimi živalskimi vrstami v Združenih državah Amerike.

Direktor Granične policije Bosne in Hercegovine je v četrtek izjavil, da so prejete informacije o možnem napadu na enega od mejnih prehodov s Hrvaško netočne. Po prejemu sporočila o 34 osebah iz Afganistana, ki naj bi napadle Orašje, so preverili navedbe in ugotovili, da so lažne.

Vodja Pentagona, Pete Hegseth, je izjavil, da si ZDA prizadevajo zagotoviti nemoten prehod svoje mornarice po vseh pomembnih vodnih poteh po svetu. Izjava je bila podana med govorom na ladjedelnici v Virginiji.

Skupina 118 nekdanjih parlamentarnih kandidatov vladajoče Nove domoljubne stranke (NPP) je uradno napovedala podporo Dr. Mahamuduju Bawumii pred prihajajočimi strankarskimi volitvami za predsedniškega kandidata, ki bodo potekale 31. januarja 2026. Podporo so razglasili na tiskovni konferenci, ki jo je vodil nekdanji poslanec in minister Andrew Egyapa Mercer. Bawumia, nekdanji podpredsednik države, velja za favorita v tekmi za vodstvo stranke pred splošnimi volitvami leta 2028. Andrew Egyapa Mercer je v svojih izjavah izrazil visoka pričakovanja in napovedal, da bo Bawumia na strankarskih volitvah prejel več kot 65 odstotkov glasov. Mercer je poudaril, da bi bil močno presenečen, če bi bil izid glasovanja drugačen, saj Bawumia uživa široko zaupanje znotraj baze in med nekdanjimi kandidati, ki so sodelovali na splošnih volitvah leta 2024. Podpora te skupine velja za ključen signal enotnosti znotraj stranke NPP. Vodja kampanje Frederick Opare-Ansah je prav tako potrdil prepričanje v zmago in izpostavil, da razpoloženje znotraj stranke jasno kaže na Bawumio kot prihodnjega voditelja. Po njegovih besedah ni nobene možnosti, da Bawumia na januarskih volitvah ne bi zmagal, saj naj bi njegova kandidatura predstavljala najboljšo pot za uspeh stranke na nacionalni ravni. Politični analitiki dogajanje ocenjujejo kot pomemben korak pri konsolidaciji moči pred odločilnimi boji za oblast v Gani.

Somalijska vlada je zanikala obtožbe ZDA, da so oblasti v Mogadišu uničile skladišče Svetovnega programa za hrano (WFP), ki ga financirajo ZDA. Vlada trdi, da je pomoč WFP še vedno pod nadzorom agencije ZN.

Izraelska nacionalna televizija je na podlagi najnovejših obveščevalnih ocen poročala, da Iran trenutno ne pripravlja neposrednega napada na Izrael. Po navedbah izraelskih virov v regiji niso zaznali neobičajnih premikov ali vojaških dejavnosti, ki bi kazale na skorajšnjo agresijo s strani teheranskega režima. Poročilo prihaja v času povečanih napetosti, vendar izraelski obrambni sektor ocenjuje, da se razmere trenutno ne stopnjujejo v smeri takojšnjega vojaškega spopada. Analitiki v Tel Avivu poudarjajo, da kljub ostri retoriki iranskih oblasti dejansko stanje na terenu ne potrjuje priprav na obsežno ofenzivo. Izraelski mediji so v svojih analizah priznali, da so trenutne varnostne razmere stabilnejše, kot je bilo sprva pričakovano, kar zmanjšuje neposredno nevarnost za prebivalstvo v kratkoročnem obdobju. Kljub umirjenim poročilom izraelske varnostne sile ostajajo v stanju pripravljenosti, saj se zavedajo možnosti hitrih sprememb v regionalni dinamiki. Poudarek obveščevalnih služb ostaja na spremljanju morebitnih premikov raketnih enot in brezpilotnih letalnikov znotraj Irana, ki bi lahko pomenili spremembo strategije Islamske republike.

Libanonska vojska je sporočila, da je zaključila prvo fazo načrta za razorožitev Hezbolaha, ki zajema območje med izraelsko mejo in reko Litani.

Berlinski župan Kai Wegner (CDU) se kljub nadaljnji kritiki ne namerava opravičiti za igranje tenisa med izpadom električne energije, ki je prizadel 100.000 Berlinčanov. Priznal je, da je lagal o svoji lokaciji med izpadom, a meni, da je bila komunikacija glede dogodka samokritična. Kljub temu je prejel podporo zveznega kanclerja Friedricha Merza, ki ocenjuje, da je bilo krizno upravljanje uspešno, čeprav sam ni komentiral županovega igranja tenisa. SPD, koalicijski partner, je izrazil kritiko.

Evropski komisar za notranje zadeve in migracije Magnus Brunner je pozval nemško vlado k čimprejšnji odpravi nadzora na kopenskih mejah z vsemi sosednjimi državami. Nemčija je poostren nadzor uvedla maja 2025 z namenom zmanjšanja števila nezakonitih prehodov in krepitve nacionalne varnosti, vendar Brunner poudarja, da morajo biti takšni ukrepi le časovno omejeni in izjemni naravi. Bruselj v luči teh dogodkov vztraja pri polnem delovanju schengenskega sistema, ki temelji na prostem pretoku oseb znotraj Unije. Namesto nadzora na notranjih mejah Evropska komisija pod vodstvom Brunnerja zagovarja močnejšo zaščito zunanjih meja Evropske unije. Po komisarjevih besedah bi se morala Nemčija v doglednem času vrniti k standardnim schengenskim pravilom, saj trenutni režim predstavlja odstopanje od temeljnih načel povezave. Nemška vlada zaenkrat vztraja pri svojih ukrepih, saj meni, da so nujni za obvladovanje migracijskih pritiskov. Kljub temu se pritisk evropskih institucij stopnjuje, saj bi dolgotrajni nadzori lahko povzročili gospodarsko škodo in logistične težave v celotni regiji. Poziv komisarja Brunnerja tako nakazuje na vse večje razhajanje med interesi držav članic po večji varnosti in prizadevanji Bruslja za ohranitev svobode gibanja.

V ameriški zvezni državi Minnesota se obeta obsežna operacija zveznih organov, saj v somestje Minneapolis in Saint Paul (Twin Cities) prihaja približno 2.000 agentov Ministrstva za domovinsko varnost. Po informacijah virov, na katere se sklicuje mreža ABC News, bodo agenti, ki prihajajo iz različnih uradov po celotni državi, sodelovali pri izvajanju ukrepov na področju priseljevanja in preiskovanju obsežnih goljufij v socialnih programih. Ministrstvo za domovinsko varnost natančnega števila napotenih uslužbencev zaradi zagotavljanja njihove varnosti ni želelo potrditi, vendar so navedli, da je število podvrženo spremembam glede na operativne potrebe. Zvezna država Minnesota se je v zadnjih mesecih znašla pod strogim nadzorom zvezne vlade tako zaradi vprašanj nezakonitega priseljevanja kot tudi zaradi obtožb o razširjenih finančnih prevarah v okviru socialnih storitev. Decembra lani je urad za priseljevanje in carine (ICE) že sprožil operacijo Metro Surge, ki je bila v veliki meri usmerjena proti tamkajšnji somalijski skupnosti. Nova napotitev agentov predstavlja nadgradnjo teh prizadevanj in odziv na kritike o pomanjkljivem nadzoru nad porabo javnih sredstev v zvezni državi, kar je v zadnjem času postalo predmet nacionalne razprave v Združenih državah Amerike.

Papež Leo XIV. se je v četrtek v Vatikanu srečal s kardinali iz celotnega sveta na dvodnevnem vrhu, kjer je vrhovne cerkvene dostojanstvenike pozval, naj se izogibajo notranjim delitvam v Katoliški cerkvi, ki šteje 1,4 milijarde vernikov. Sveti oče je poudaril, da se mora Cerkev namesto na notranje spore osredotočiti na privabljanje novih vernikov in večjo inkluzivnost. Srečanje velja za pomemben korak pri oblikovanju prihodnje smeri katoliške skupnosti v sodobnem svetu. Ob tem je papež napovedal pomembno spremembo v načinu upravljanja Cerkve, saj namerava srečanja svetovnega kardinalskega zbora organizirati vsako leto. Takšen pristop bi po njegovih besedah omogočil rednejše posvetovanje o ključnih vprašanjih in okrepil vezi med najvišjimi predstavniki Cerkve. Kardinali so napoved pozdravili kot priložnost za boljše medsebojno spoznavanje in tesnejše sodelovanje pri reševanju globalnih izzivov. Nova strategija vodenja kaže na papeževo željo po bolj kolegialnem in odprtem delovanju rimske kurije. Redna letna srečanja bodo po mnenju analitikov zmanjšala občutek odtujenosti med Vatikanom in lokalnimi škofijami ter omogočila hitrejši odziv na družbene spremembe. Papež je ob koncu prvega dne vrha izpostavil, da je enotnost ključna za verodostojnost cerkvenega poslanstva.

Namestnik iranskega ministra za zdravje, pristojen za študentske in kulturne zadeve, je sporočil, da so med nedavnimi nemiri zunaj univerzitetnih prostorov pridržali le enega študenta medicinske fakultete. Po uradnih navedbah ministrstva so se protesti odvijali predvsem izven izobraževalnih ustanov, medtem ko naj bi na večini univerz razmere ostale mirne in brez večjih incidentov. Predstavnik ministrstva je poudaril, da so vodstvom univerz naročili, naj ostanejo v tesnem stiku s študenti in zagotavljajo stabilno okolje. Kljub poročilom o širših družbenih nemirih v državi, uradni viri vztrajajo pri trditvi, da je bil v povezavi s protesti na enem izmed mestnih območij aretiran le posameznik, ki obiskuje študij v okviru zdravstvenega resorja. S takšnimi izjavami poskušajo oblasti v Teheranu zmanjšati pomen študentskega sodelovanja v protestnem gibanju in prikazati razmere v akademski sferi kot nadzorovane. Službe ministrstva za zdravje, zdravljenje in medicinsko izobraževanje sicer še naprej spremljajo dejavnosti študentov, vendar uradna retorika ostaja osredotočena na minimaliziranje števila vpletenih oseb iz vrst bodočih zdravstvenih delavcev.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da ne izključuje možnosti konca vojne z Rusijo do sredine leta 2026. Ta izjava prihaja v času, ko se Ukrajina spoprijema z intenzivnimi ruskimi napadi in hkrati poskuša okrepiti svoje obrambne zmogljivosti. Zelenski je ob tem poudaril, da so pogajanja z zavezniki dosegla nov mejnik, kar bi lahko prispevalo k hitrejšemu zaključku konflikta. Medtem ko se odvijajo diplomatske dejavnosti, se na terenu nadaljujejo spopadi. Ruske sile so nedavno izvedle nove napade z droni na Odeso, pri čemer so po ukrajinskih navedbah umrli najmanj dve osebi. Hkrati se Ukrajina spopada z izzivi pri novačenju vojakov, kar je predsednika Zelenskega privedlo do podpisa zakona, ki omogoča prostovoljno vojaško službo za državljane, starejše od 60 let. To kaže na resnost situacije na fronti in potrebo po dodatni delovni sili. Izjave Zelenskega o morebitnem koncu vojne do sredine leta 2026 so optimistične, a hkrati opozarjajo na dolgotrajnost konflikta. Kljub temu Ukrajina aktivno išče rešitve in krepi svojo obrambo, med drugim z razvojem programa dronov, ki se je izkazal za ključnega pri obrambi in napadih na ruske cilje, kot je bil nedavni uničujoči napad na ruski vojaški objekt v Stavropolu.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je javno izpostavil neučinkovitost ruskih sistemov zračne obrambe, ki so nameščeni v Venezueli. Po nedavnem ameriškem letalskem napadu na cilje v tej latinskoameriški državi je Hegseth poudaril, da ruska tehnologija, ki bi morala varovati venezuelski zračni prostor, ni izpolnila pričakovanj oziroma ni preprečila operacije sil Združenih držav Amerike. Minister je v svojih izjavah neposredno naslovil kakovost ruske vojaške opreme in dejal, da se omenjeni sistemi niso izkazali za učinkovite. Njegovi komentarji so sledili analizi operativnih podatkov po napadu, ki so potrdili, da venezuelska obramba ni uspela pravočasno zaznati ali nevtralizirati ameriških zračnih sil. S tem je Washington poslal jasno sporočilo o tehnološki premoči zahodnega orožja nad ruskimi obrambnimi sistemi, ki jih Ruska federacija prodaja svojim zaveznikom po svetu. Dogodek dodatno zaostruje odnose med Washingtonom in Caracasom ter hkrati postavlja pod vprašaj zanesljivost ruske vojaške pomoči v regiji.

Ekipa kampanje Kennedyja Agyaponga v okviru tekme za predsedniškega kandidata Nove domoljubne stranke (NPP) v Gani napoveduje njegovo zmago v šestih ključnih regijah. Direktor volitev v kampanji Joojo Rocky Obeng je v pogovoru za Asempa FM izrazil močno zaupanje v uspeh v regijah Greater Accra, Centralna regija, Zahodna regija in Western North. Obeng je ob tem poudaril, da je zmaga Agyaponga praktično zagotovljena, saj naj bi kandidat užival široko podporo med člani stranke pred splošnimi volitvami leta 2024. Vodstvo kampanje je hkrati zavrnilo očitke o domnevnih napadih na protikandidate. Po njihovih besedah Agyapong vodi kampanjo, ki temelji na vsebinskih vprašanjih in spodbujanju enotnosti znotraj stranke, poročila o domnevnih konfrontacijah pa so označili za neutemeljena. Poudarili so, da se kandidat osredotoča na reševanje konkretnih problemov državljanov in ne na osebne spore s tekmeci znotraj NPP. Nekdanji regionalni minister Joojo Rocky Obeng je izpostavil, da rezultati s terena kažejo na močno prednost Agyaponga, kar naj bi mu omogočilo prevzem vloge uradnega nosilca liste NPP. Kljub poročanjem o notranjih napetostih v stranki, ekipa vztraja, da njihov pristop ostaja konstruktiven in usmerjen v prihodnost Gane. Proces izbire predsedniškega kandidata velja za ključen korak stranke pri pripravah na prihajajoči volilni cikel.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je prispel v Bejrut na svojo četrto potovanje po prevzemu funkcije. Namen obiska je srečanje in pogovori z libanonskimi uradniki. Med obiskom, ki se je začel danes, bo minister Aragči razpravljal o različnih temah, vključno z regionalnimi vprašanji in dvostranskimi odnosi med Iranom in Libanonom. Poseben poudarek bo na razpravah o morebitnih grožnjah, ki jih predstavlja izraelski režim, kot je sam napovedal. To kaže na Iranovo zaskrbljenost glede varnostne situacije v regiji in njegovega vpliva na Libanon. Pričakuje se, da bodo pogovori vključevali tudi širše regionalne izzive, saj Iran aktivno spremlja dogajanje na Bližnjem vzhodu. Obisk poudarja kontinuirano diplomatsko dejavnost Irana v regiji in njegovo željo po krepitvi odnosov z Libanonom.

V severnem delu območja Gaze je bila v četrtek zjutraj ubitih 11-letna palestinska deklica Hamsa Nidal Huso, na katero so streljala izraelska vojaška vozila. Incident se je zgodil na območju Al Faluja, zahodno od begunskega taborišča Džabalija, kjer so izraelske sile izvajale vojaške operacije. Lokalni viri poročajo, da je bila deklica ustreljena zunaj neposrednega območja namestitve izraelske vojske, kar sproža dodatna vprašanja o okoliščinah dogodka. Izraelske obrambne sile so pred tem sporočile, da so na severu enklave izvedle napade, katerih tarča naj bi bil visoki poveljnik gibanja Hamas. Vojaške operacije v Džabaliji in okolici se sicer nadaljujejo s povečano intenzivnostjo, pri čemer poročila s terena navajajo nenehne zračne napade in prisotnost oklepnih enot. Humanitarne razmere na severu Gaze ostajajo kritične, saj so civilisti ujeti sredi spopadov med izraelsko vojsko in palestinskimi oboroženimi skupinami. Smrt deklice predstavlja nov primer civilnih žrtev v dolgotrajnem konfliktu, ki se je ponovno razplamtel po oktobrskih dogodkih prejšnjega leta. Medtem ko Izrael trdi, da so njegovi napadi usmerjeni proti infrastrukturnim in vodstvenim strukturam Hamasa, palestinska stran opozarja na nesorazmerno uporabo sile v gosto naseljenih območjih, kjer največjo ceno plačujejo otroci in drugi neborečni prebivalci.

Nekdanji podpredsednik Združenih držav Amerike Mike Pence se je v sredo zvečer v pogovoru za televizijsko hišo CNN zavzel za sklenitev finančnega dogovora, s katerim bi ZDA pridobile nadzor nad strateško pomembnim otokom Grenlandija. Pence je s tem predlogom ubral drugačno pot od predsednika Donalda Trumpa, ki v svojih razmišljanjih o prihodnosti otoka ni izrecno izključil niti vojaških možnosti. Pence je poudaril, da bi morebitna vojaška opcija za prevzem otoka lahko povzročila globoko krizo znotraj zveze NATO, saj je Grenlandija sestavni del Kraljevine Danske, ki je ključna zaveznica ZDA. Namesto tega predlaga pragmatičen finančni prevzem, ki bi po njegovem mnenju utrdil ameriške strateške interese na Arktiki, ne da bi pri tem ogrozil stabilnost mednarodnih zavezništev. Vprašanje Grenlandije postaja v krogih Bele hiše vse pogostejša tema pogovorov, predvsem zaradi njene geopolitične lege in bogatih naravnih virov. Razhajanja med Trumpom in Pencem glede načina pridobitve otoka kažejo na različne pristope znotraj ameriške administracije do vprašanja ozemeljske širitve in odnosov z evropskimi zaveznicami.

Indijska uprava za izvršbo (ED) je v četrtek izvedla racijo v uradih podjetja Indian Political Action Committee (I-PAC) in na domu njegovega ustanovitelja Prateeka Jaina v Kalkuti. Po poročanju agencije so preiskave del širšega postopka, pri čemer so poudarili, da njihovo delovanje ni politično motivirano. Dogajanje je sprožilo buren odziv lokalnih oblasti, saj se je na prizorišču preiskave osebno zglasila predsednica vlade Zahodne Bengalije Mamata Banerjee. Banerjejeva je agencijo javno obtožila poskusa kraje občutljivih podatkov in trdih diskov njene stranke Trinamool Congress (TMC), ki s podjetjem I-PAC tesno sodeluje pri političnih strategijah. Po njenih besedah so preiskovalci skušali zaseči notranjo organizacijsko dokumentacijo, ki ni povezana s finančnimi preiskavami. Na drugi strani je agencija ED sporočila, da je prav Banerjejeva med svojim obiskom nepooblaščeno odnesla ključne dokumente, ki so bili predmet preiskave. Opozicijska stranka BJP je dejanja predsednice vlade ostro obsodila in jih označila za zlorabo oblasti brez primere. Po mnenju BJP njeno posredovanje na kraju dogodka potrjuje, da želi stranka TMC prikriti dokaze o morebitnih nepravilnostih. Politična napetost v Zahodni Bengaliji se po tem dogodku stopnjuje, saj obe strani obtožujeta druga drugo spodkopavanja demokratičnih institucij in oviranja pravosodja.

Češki premier Andrej Babiš se je v Bratislavi srečal s slovaškim premierjem Robertom Ficom in predsednikom Petrom Pellegrinijem. Dogovorila sta se o obnovitvi skupnih medvladnih posvetovanj, pri čemer bo naslednje srečanje gostila Češka. Poleg tega bo Češka pomagala Slovaški pri dobavi plina. Fico namerava na ravni Evropske unije predstaviti iniciativo glede cen energije, ki izhaja iz primera zaustavitve proizvodnje aluminija v Žiaru nad Hronom.

V Phoenixu so v ponedeljek evakuirali stavbo vrhovnega sodišča zvezne države Arizona, potem ko so v prostorih za sprejem pošte odkrili sumljiv paket. Po navedbah lokalnih oblasti in zveznega urada za alkohol, tobak, strelno orožje in eksplozive (ATF) je preliminarni preizkus vsebine paketa pokazal prisotnost doma izdelanih eksplozivnih snovi. Zaradi incidenta so vse zaposlene preventivno napotili domov, območje pa so zavarovali strokovnjaki za eksplozivna sredstva. Preiskavo dogodka vodi urad ATF v sodelovanju z lokalno policijo v Phoenixu. Organi pregona trenutno preverjajo izvor pošiljke in morebitne motive za napad na pravosodno institucijo. Do zdaj o poškodovanih ne poročajo, stavba pa ostaja zaprta za javnost, dokler pristojne službe ne opravijo temeljitega varnostnega pregleda vseh prostorov. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti glede varnosti pravosodnih funkcionarjev v Združenih državah Amerike.

Sojenje nekdanjemu predsedniku Yoon Suk-yeolu zaradi obtožb o notranji vstaji se bo nadaljevalo, z izrekom sodbe pričakovano februarja. Sojenje vključuje osem kazenskih postopkov, pri čemer bo prva sodba v zvezi z oviranjem aretacije uradnika visokega ranga izrečena 16. januarja. Medtem je kandidatko za ministrico Lee Hye-hoon obremenila obtožba o lažni prijavi za stanovanje v Seulu, kar je sprožilo pozive k umiku njene kandidature in preiskavi.

Kalifornijski guverner Gavin Newsom je v četrtek v prestolnici Sacramento izvedel svoj zadnji nagovor o stanju v zvezni državi, v katerem je poudaril gospodarske in politične dosežke svojega mandata. Newsom, ki se mu izteka zadnje leto na položaju, je v govoru pred zakonodajalci Kalifornijo predstavil kot stabilno nasprotje političnemu razkoraku v Washingtonu. To je bil njegov prvi nagovor v živo pred državno skupščino po letu 2022, saj so bili predhodni govori zaradi različnih okoliščin vnaprej posneti. Demokratski guverner je v nastopu poskušal utrditi svojo politično zapuščino, medtem ko se v javnosti že pojavljajo ugibanja o njegovi morebitni predsedniški kandidaturi leta 2028. Med govorom se je dotaknil ključnih prioritet za prihodnje leto in izpostavil vlogo Kalifornije kot vodilne države na področju okoljske politike in socialnih pravic. Njegov optimističen pogled na stanje države služi kot odgovor na kritike opozicije glede gospodarskih izzivov in brezdomstva. Dogodek se je odvil v senci preteklih sporov z zvezno oblastjo, zlasti glede vprašanj nadzora nad emisijami vozil in napotitve nacionalne garde. Newsom je v svojem nastopu jasno nakazal, da namerava v zadnjem letu mandata nadaljevati z agresivnim uveljavljanjem kalifornijskih standardov, ki pogosto služijo kot model za preostanek Združenih držav Amerike. Njegov zadnji nastop v kapitolu tako predstavlja začetek konca pomembnega obdobja v kalifornijski politiki.

Premier Anthony Albanese je po pritisku javnosti in lastne stranke napovedal ustanovitev zvezne kraljeve komisije za preiskavo terorističnega napada na plaži Bondi. Komisija bo preiskovala antisemitizem in družbeno kohezijo v povezavi z napadom.

Argentinski zvezni tožilec Carlos Stornelli je uradno zahteval izročitev venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovega tesnega sodelavca Diosdada Cabella Argentini. Zahteva temelji na obtožbah o storjenih zločinih proti človečnosti, ki jih argentinsko pravosodje obravnava na podlagi načela univerzalne jurisdikcije. Tožilec se je s to potezo pridružil zahtevam zasebnih tožnikov, ki si prizadevajo, da bi Maduru in drugim visokim predstavnikom venezuelskega režima sodili pred sodiščem v Buenos Airesu. Postopek se je stopnjeval po tem, ko je argentinsko sodstvo že septembra 2024 odredilo mednarodno tiralico in pripor za venezuelskega voditelja. Stornelli je v svoji utemeljitvi poudaril nujnost privedbe obtožencev pred roko pravice, da bi odgovorili na očitke o sistematičnem kršenju človekovih pravic, mučenju in nezakonitih pridržanjih v Venezueli. Ta pravna pobuda še dodatno zaostruje že tako napete odnose med Argentino in Venezuelo, hkrati pa predstavlja pomemben mednarodni precedens pri pregonu domnevnih avtokratov.

V Združenih državah Amerike so izbruhnili množični protesti po tistem, ko je agent zvezne službe za priseljevanje in carino (ICE) v Minneapolisu v sredo ustrelil in ubil 37-letno Renee Nicole Good. Incident se je zgodil, ko je agent streljal na žensko, ki je bila v svojem avtomobilu, kasneje pa se je izkazalo, da je bila žrtev neoborožena državljanka ZDA in mati treh otrok. Dogodek je sprožil ogorčenje javnosti ter zahteve po takojšnji zvezni preiskavi in večji odgovornosti varnostnih organov. Demonstracije so se iz Minnesote hitro razširile v številna ameriška mesta, vključno s Phoenixom, Milwaukeejem, Richmondom, Detroitom in območjem zaliva San Francisco. V Phoenixu so se zagovorniki človekovih pravic in nekateri zakonodajalci zbrali pred uradom agencije ICE, medtem ko so v Salisburyju organizirali bdenje v spomin na pokojno. Protestniki opozarjajo na pretirano uporabo sile in zahtevajo reformo delovanja služb za priseljevanje. Odzivi javnosti so po državi mešani, vendar prevladuje zahteva po transparentnosti preiskave. V nekaterih mestih so shodi potekali mirno z bdenji ob svečah, drugod pa so protestniki zasedli ulice in neposredno naslovili kritike na delovanje zveznih agentov. Lokalne oblasti in voditelji skupnosti spremljajo razmere, saj se pričakuje, da se bodo napetosti v prihodnjih dneh še stopnjevale.

Poljska je izrazila pripravljenost na morebitno napotitev nemških vojakov na svoje ozemlje, da bi s tem podprla prizadevanja za dosego premirja v Ukrajini. To izjavo je podal poljski zunanji minister Radosław Sikorski, kar nakazuje na morebitno novo fazo v mednarodnih prizadevanjih za stabilizacijo razmer na vzhodu Evrope. Čeprav podrobnosti o naravi in obsegu te morebitne napotitve niso bile navedene, odločitev Varšave odraža njeno zavezanost k iskanju rešitev za konflikt in zagotavljanju varnosti v regiji. Ta poteza je del širših razprav o prihodnosti ukrajinskih beguncev in vojaško sposobnih moških, ki so se zatekli v Evropo, vključno z Nemčijo in Poljsko. Hkrati potekajo intenzivne razprave o finančni pomoči ukrajinskim moškim, ki so zmožni za vojaško službo. Nemčija namreč razmišlja o ukinitvi državljanske pomoči za več kot 150.000 ukrajinskih moških, starih od 18 do 63 let, ki so v Nemčiji in so vojaško sposobni. Ta pobuda sledi prejšnjim prizadevanjem za okrepitev ukrajinske obrambe in dolgoročnejše varnostne ureditve v Evropi. Poleg tega se ta odločitev Poljske nanaša tudi na širšo geopolitično sliko, vključno z naraščajočimi napetostmi in opozorili o ranljivosti zveze NATO. Nedavni napadi z droni na rusko ozemlje in sprejetje zakona v Ukrajini o dvigu starostne meje za vstop v vojsko poudarjajo resnost situacije. Medtem ko se številni ukrajinski begunci želijo vrniti domov, so takšne odločitve ključne za oblikovanje stabilne in varne prihodnosti v regiji.

Faustin-Archange Touadéra je bil ponovno izvoljen za predsednika Srednjeafriške republike, s čimer si je zagotovil tretji mandat po večinski zmagi na predsedniških volitvah prejšnji mesec. Začasni rezultati so to potrdili, kljub temu da je glavna opozicijska koalicija volitve bojkotirala. Touadéra je znan kot eden izmed najbližjih zaveznikov Rusije v Afriki.

Guverner ameriške zvezne države Pensilvanija Josh Shapiro je uradno napovedal kandidaturo za drugi mandat na čelu te ključne nihajne države. Shapiro, ki velja za enega najvidnejših obrazov Demokratske stranke, je svojo odločitev naznanil na dogodkih v Pittsburghu in Philadelphii. Njegova kampanja se osredotoča na dokazovanje sposobnosti zmagovanja v politično razdeljenem okolju, kar bi lahko služilo kot podlaga za morebitno predsedniško kandidaturo leta 2028. Shapiro se bo v tekmi za guvernerski stolček verjetno spopadel z močnejšim republikanskim nasprotnikom kot v svojem prvem mandatu, vendar njegove ambicije segajo onkraj meja zvezne države. Prvi mandat je izkoristil za utrjevanje podpore med zmernimi volivci, kar ga je postavilo v ožji krog potencialnih kandidatov za Belo hišo v prihodnjem volilnem ciklu. Politični analitiki njegovo napoved vidijo kot strateški korak, s katerim želi potrditi svojo priljubljenost v Pensilvaniji, preden se poda na nacionalno raven. Uradna naznanitev kandidature poudarja pomen Pensilvanije kot odločilnega bojišča v ameriški politiki. Shapirova ekipa načrtuje obsežno kampanjo, ki bo izpostavljala njegove dosedanje dosežke na področju gospodarstva in infrastrukture. Uspeh na teh volitvah bi mu zagotovil trdno izhodišče za prevzem vodilne vloge v stranki na ravni celotnih Združenih držav Amerike.

Nemška zvezna vlada je sporočila, da so številke prostovoljnih odhodov tujcev iz države stabilne. V letu 2023 je več kot 30.000 oseb zapustilo Nemčijo s tako imenovanim dokazilom o prehodu meje, kar je dokument, ki potrjuje prostovoljni odhod in prehod državne meje. To število je ostalo stabilno v primerjavi s prejšnjimi leti, kar nakazuje na dosleden trend pri reševanju vprašanj prebivalcev brez dovoljenja za bivanje. Ti podatki so bili predstavljeni v odgovoru vlade na vprašanje, ki ga je vložila stranka Levica. Stranka Levica je poudarila, da bi morala ta stabilnost prostovoljnih odhodov biti dodaten razlog, da se v javnosti manj govori o deportacijah. Po njihovem mnenju bi se morala politika osredotočiti na bolj humane in prostovoljne rešitve za osebe, ki nimajo urejenega bivalnega statusa, namesto da se poudarjajo prisilni ukrepi, kot so deportacije. Ta stališča odražajo širšo razpravo v Nemčiji o migracijski politiki in ravnotežju med nadzorom meja ter človekovimi pravicami. Dokazilo o prehodu meje je pomemben instrument, saj omogoča osebam, ki se odločijo za prostovoljni odhod, določen status in potencialno olajša ponovni vstop v primeru, da se v prihodnosti izpolnijo pogoji za zakonito bivanje. Podatki kažejo na učinkovitost obstoječih programov za podporo prostovoljnim odhodom, hkrati pa odpirajo vprašanja o prihodnji usmeritvi nemške migracijske politike in vplivu na integracijo in socialno kohezijo.

Sirijska vojska je sprožila obsežne in ciljane napade na položaje kurdske skupine Sirske demokratične sile (SDG), ki je po turških virih označena kot teroristična organizacija, v alepskih okrožjih Ašrafija, Šejk Maksud in Beni Zeid. Operacija se je začela ob 13.30 po lokalnem času in sledi zavrnitvi skupine SDG, da bi se integrirala v sirijsko vojsko v skladu z dogovorom z dne 10. marca. Ta dogovor je bil predviden kot del prizadevanj za stabilizacijo regije in preprečevanje nadaljnjih civilnih žrtev. Skupina SDG naj bi, kljub dogovorom, napadala civilno prebivalstvo v Alepu, kar je po navedbah sirskih oblasti sprožilo vojaški odziv. Sirska vojska je okrožja Ašrafija in Šejk Maksud obkolila in pred začetkom spopadov pozvala pripadnike SDG, naj se predajo in opustijo svoje položaje, da bi se izognili nepotrebnemu prelivanju krvi. V spopadih je bilo po začetnih poročilih veliko žrtev in ranjenih na obeh straneh, pri čemer se je nasilje v Alepu močno zaostrilo. Sirija je s to operacijo poskušala ponovno vzpostaviti nadzor nad omenjenimi območji in zaščititi civiliste pred domnevnimi napadi s strani SDG. Ta eskalacija konflikta v Alepu predstavlja pomemben razvoj dogodkov v že tako zapleteni sirski državljanski vojni, kjer se prepletajo interesi različnih akterjev, vključno s sirsko vlado, kurdskimi silami in regionalnimi silami. Dogajanje kaže na nadaljevanje nestabilnosti in neuspešnost prizadevanj za dolgoročno rešitev konflikta v regiji. Izbruh novih spopadov potencialno destabilizira že tako krhko ravnotežje moči in povečuje trpljenje civilnega prebivalstva, ki je že desetletje ujeto med različnimi frakcijami. To dejanje sirske vojske je bilo neposreden odgovor na neupoštevanje prejšnjih sporazumov in napade na civiliste, kar odraža naraščajoče napetosti in pomanjkanje zaupanja med različnimi skupinami v Siriji. Nadaljnji razvoj dogodkov v Alepu bo ključen za oceno dolgoročnih posledic te operacije in morebitnega vpliva na širšo regionalno stabilnost. Mednarodna skupnost pozorno spremlja razmere, saj ima vsaka večja vojaška operacija v Siriji potencial za prelivanje čez meje in vpliv na regionalno varnost.

Ameriška pevka Katy Perry je na svojem profilu na Instagramu objavila niz fotografij s prazničnih počitnic, med katerimi je tudi posnetek, na katerem poljublja nekdanjega kanadskega premierja Justina Trudeauja. Objava, ki jo je pevka pospremila z naslovom "holidaze", vključuje 20 fotografij njenih nedavnih pustolovščin, s čimer je zvezdnica dokončno potrdila ugibanja o njuni romanci. Na slikah je moč videti par v sproščenem vzdušju pred vodno kuliso, kar je v javnosti sprožilo nemalo zanimanja zaradi njunih preteklih razmerij. Kljub novi zvezi je Perryjeva pokazala, da ohranja tesne stike z nekdanjim partnerjem, igralcem Orlandom Bloomom. Praznične utrinke so namreč zaznamovali tudi skupni trenutki drsanja in praznična večerja, pri kateri sta se jima pridružila njuna hčerka Daisy in Bloomov sin Flynn. Takšen prikaz sodobne družinske dinamike v objavi poudarja pevkino prizadevanje za ohranjanje prijateljskih odnosov z bivšim zaročencem, kljub temu da je zdaj njeno srce osvojil kanadski politik. Prve govorice o njunem razmerju so se v javnosti pojavile poleti 2025, le nekaj tednov po tem, ko se je pevka razšla z Orlandom Bloomom. Par so v preteklem letu večkrat opazili na javnih dogodkih, vendar sta svojo zvezo uradno potrdila šele prejšnji mesec na družbenih omrežjih. Današnja objava fotografij s poljubom tako predstavlja le še dodatno potrditev njune resne zveze, ki še naprej polni stolpce svetovnih tabloidov.

V Franciji so s številnimi spominskimi slovesnostmi in razpravami obeležili trideseto obletnico smrti Françoisa Mitterranda, ki je umrl 8. januarja 1996 v Parizu po dolgotrajni bolezni. Mitterrand je bil prvi socialistični predsednik pete republike, ki je državo vodil dva sedemletna mandata med letoma 1981 in 1995. Njegova politična zapuščina ostaja kompleksna in predmet številnih interpretacij, saj vključuje tako velike socialne reforme kot tudi ključne korake pri gradnji sodobne Evropske unije. Nekdanji sodelavci in nasledniki, med njimi tudi nekdanji predsednik François Hollande, so ob obletnici poudarili Mitterrandovo vzdržljivost in globoko povezanost s francosko identiteto. Hollande se je v spominih osredotočil na predsednikovo formulo vztrajanja, medtem ko so drugi analitiki izpostavili težave pri definiranju njegovega političnega lega znotraj sodobne socialistične stranke. Kljub časovni oddaljenosti Mitterrand ostaja ena najbolj markantnih osebnosti v francoski politični zgodovini, ki je močno zaznamovala diplomacijo in notranjo ureditev države. Ob obletnici so bili objavljeni tudi številni osebni spomini njegovih najožjih sodelavcev, kot je nekdanji vodja kabineta Jean Glavany. Razprave so zajele širok spekter tem, od njegovega prispevka k evropski integraciji do vprašanj o tem, kaj danes sploh še ostaja od njegove politične filozofije. Spomin na Mitterranda je še vedno prisoten v francoski kolektivni zavesti, kar potrjujejo obsežna medijska pokritost in analize njegovega delovanja tri desetletja po njegovem odhodu.

Iranski predsednik Masud Pezeškjan je po nedavnih nemirih in incidentih v provinci Ilam ministru za notranje zadeve ukazal ustanovitev posebne komisije za celovito preiskavo dogodkov. Predsednik je ob tem poudaril nujnost ohranjanja javnega miru in zagotavljanja trajne varnosti v regiji. Po navedbah uradnih virov morajo strokovnjaki natančno in večplastno preučiti vzroke ter okoliščine, ki so privedle do destabilizacije razmer v tej obmejni provinci. Preiskovalna ekipa pod okriljem notranjega ministrstva bo zadolžena za pripravo podrobnega poročila o incidentih, ki so v zadnjih dneh pretresli Ilam. Odločitev predsednika Pezeškjana odraža prizadevanja teheranske administracije za hitro umiritev napetosti na obrobju države, kjer se oblasti pogosto spopadajo z varnostnimi izzivi. Za zdaj podrobnosti o žrtvah ali gmotni škodi v uradnih izjavah niso bile razkrite, vendar ukrep nakazuje na resnost situacije na terenu.

Sodnik v New Yorku je zavrnil zahtevo Harveyja Weinsteina za novo sojenje. Weinstein razmišlja o priznanju krivde za nerešeno obtožbo posilstva, da bi se izognil tretjemu sojenju v New Yorku.

Novi posebni predstavnik generalnega sekretarja Združenih narodov in vodja misije UNMIK Peter Due je prispel na Kosovo, kjer je uradno prevzel svoje dolžnosti. Kot je sporočila misija Združenih narodov, se bo danski diplomat posvetil predvsem vprašanjem krepitve miru, varnosti in stabilnosti v regiji. Njegov prihod v Prištino so predstavniki misije označili za pomemben korak pri nadaljnjem izvajanju mandata svetovne organizacije v službi vseh prebivalcev Kosova. Due na položaju zamenjuje dosedanjo vodjo Caroline Ziadeh, ki je misijo vodila v obdobju zaostrenih odnosov med Prištino in Beogradom. Njegovo delovanje bo osredotočeno na spodbujanje dialoga in sodelovanje z lokalnimi ter mednarodnimi deležniki, kar je ključno za ohranjanje krhkega miru na Balkanu. Misija UNMIK kljub zmanjšanemu obsegu delovanja še vedno ostaja pomemben dejavnik pri spremljanju politične in varnostne situacije na terenu.

Po poročanju New York Times naj bi ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Podpredsednica Venezuele, Delsy Rodriguez, je na zasedanju Sveta za nacionalno obrambo izjavila, da je Maduro edini zakoniti predsednik in da so ZDA začele vojaško agresijo. Trump je izjavil, da ZDA ne bodo napadle Kube in da ne bodo namestile vojakov v Venezueli, če bo podpredsednica Rodriguez sodelovala z Washingtonom. ZDA naj bi ohranile omejitve na venezuelsko nafto, da bi ohranile vpliv na Caracas.

Po poročilih več nemških medijev je bil Matthias Lieschke izključen iz poslanske skupine AfD v Saški-Anhalt zaradi suma, da je tajno posnel srečanje stranke in posnetek posredoval tretjim osebam.

V zadnjih desetih dneh so opozicijske skupine v Iranu naletele na izzive pri pridobivanju podpore iranske družbe. Hkrati se je v taboru protirevolucionarnih sil, predvsem med Rezo Pahlavijem in Marjam Radžavi, razplamtel spor glede vodenja prihodnjega Irana, kar je povzročilo notranje napetosti in ustvarilo ironično situacijo. Ta notranji boj za oblast in vpliv, ki poteka vzporedno s poskusi mobilizacije javnosti, kaže na razdeljenost in pomanjkanje enotne strategije znotraj opozicijskih gibanj. Medtem ko se v Iranu dogajajo nemiri, se glavna opozicijska akterja osredotočata na medsebojne obračune namesto na skupen pristop.

Trumpova administracija se je redko zahvalila medijem. Sekretar za zunanje zadeve Marco Rubio je pohvalil medije za poročanje o nedavni vojaški akciji ZDA v Venezueli.

Ostanki brezpilotnega letalnika so v četrtek, 8. januarja, padli na streho zasebne hiše v zaselku Trudobelikovski v Krasnodarskem okraju. Regionalni operativni štab je potrdil, da so bili v incidentu poškodovani streha hiše in nadstrešek. Drugi incident se je zgodil v mestu Gulkeviči, kjer so deli drona padli neposredno na cestišče. Podrobnosti o morebitnih poškodbah na cestišču ali drugih strukturah niso bile navedene, vendar oba dogodka poudarjata tveganja, ki jih predstavljajo zračni napadi in obrambne operacije v regiji. Oblasti so sprožile preiskavo za ugotovitev natančnih okoliščin in izvora dronov. Regija Krasnodar je bila v preteklosti že tarča podobnih incidentov, kar kaže na povečane napetosti v bližini konfliktih območij. Takšni dogodki pogosto povzročajo materialno škodo in vplivajo na življenje lokalnega prebivalstva, čeprav v tem primeru ni bilo poročil o žrtvah.

Zvezni sodnik je v ponedeljek izdal razsodbo, ki Ministrstvu za zdravje in socialne zadeve ZDA (HHS) ponovno dovoljuje deljenje osebnih podatkov določenih prejemnikov programa Medicaid z uradniki za deportacijo. Odločitev predstavlja pomemben preobrat v pravnem sporu med več zveznimi državami in administracijo predsednika Trumpa glede vprašanj zasebnosti in zaščite migrantov. Države, ki so vložile tožbo, so opozarjale na resne kršitve zasebnosti in morebitne negativne posledice za javno zdravje, če bi se migranti iz strahu pred deportacijo izogibali zdravstveni oskrbi. Kljub odločitvi v prid administracije je sodnik v razsodbi postavil stroge omejitve glede obsega podatkov, ki jih ministrstvo lahko posreduje službam za priseljevanje. S tem je delno omejil prvotne načrte ministrstva pod vodstvom Roberta F. Kennedyja mlajšega, ki si je prizadevalo za širši dostop do zbirk podatkov o prejemnikih socialne pomoči. Razsodba je razveljavila prejšnjo začasno odredbo, ki je takšno deljenje podatkov popolnoma ustavila zaradi sumov o neustavnosti postopkov.

Inšpektorji Sektorja za izredne razmere srbskega ministrstva za notranje zadeve so v Kragujevcu izvedli obsežen zaseg nelegalnih pirotehničnih sredstev. Med poostrenim nadzorom, ki poteka v času novoletnih in božičnih praznikov, so na improvizirani stojnici odkrili in zasegli natanko 33.636 kosov različne pirotehnike. Skupna teža eksplozivne zmesi v zaseženih predmetih znaša približno 60 kilogramov, kar predstavlja znatno varnostno tveganje za javnost. Akcija je bila usmerjena v zatiranje nelegalne prodaje na mestih, ki za to nimajo ustreznih dovoljenj. Po navedbah ministrstva bodo zoper osebe, ki so pirotehniko prodajale na črno, uvedeni ustrezni pravni postopki. Srbski organi s temi ukrepi skušajo zmanjšati število poškodb in preprečiti kršitve javnega reda in miru, ki so v prazničnem obdobju pogosto povezane z neustrezno uporabo eksplozivnih sredstev. Nadzor se bo po napovedih policije nadaljeval po celotni državi.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je za petek, 9. januarja, v Rimu sklicala spominsko mašo za mlade žrtve tragične nesreče v švicarskem letovišču Crans-Montana. Na žalno slovesnost, ki bo potekala v baziliki svetega Ambroža in Karla na ulici Via del Corso, je premierka povabila najvišje predstavnike države, vključno s predsednikom republike Sergiem Mattarello. Dogodek je zasnovan kot trenutek narodne enotnosti v spomin na preminule mlade osebe. K udeležbi na maši so bili poleg ministrov italijanske vlade povabljeni tudi voditelji opozicijskih strank. Meloni s tem korakom želi povezati italijanske institucije in politično javnost v skupnem žalovanju za žrtvami nedavne tragedije. Izbira lokacije v središču italijanske prestolnice in vključitev vseh vej oblasti poudarjata pomen, ki ga država pripisuje temu dogodku, s čimer se Italija poklanja žrtvam strage, ki je močno pretresla tamkajšnjo javnost.

Ameriška aretacija venezuelskega predsednika Madura je sprožila mednarodno pozornost in razhajanja. Maduro se je na sodišču v New Yorku izrekel za nedolžnega in se označil za »vojnega ujetnika«, s čimer je po mnenju strokovnjakov poskušal izpodbijati Trumpovo razlago operacije kot izvajanje zakona. Poteza ZDA je povzročila razkol v mednarodni skupnosti in sprožila vprašanja o legitimnosti ameriškega posredovanja v Venezueli.