Mestna uprava Tainana je napovedala začetek prodaje nove turistične vozovnice »Tainan Historical Site Roaming Pass«, ki bo obiskovalcem na voljo od 10. januarja 2026. Vozovnica po ceni 150 tajvanskih dolarjev (TWD) omogoča vstop v dve izmed štirih glavnih zgodovinskih znamenitosti mesta, med katerimi so trdnjava Anping, stolp Chihkan, hiša na drevesu Anping in trdnjava Eternal Golden. Glavna prednost novega paketa je neomejena veljavnost, kar turistom omogoča prilagodljivost pri načrtovanju obiskov. Kljub promocijskim prizadevanjem so lokalni prebivalci in obiskovalci hitro opozorili na nenavadno cenovno politiko mestnih oblasti. Posamezna polna vstopnica za katerokoli izmed omenjenih lokacij namreč stane 70 TWD, kar pomeni, da bi obiskovalec za dva ločena nakupa odštel le 140 TWD. Nova skupna vozovnica je tako za 10 TWD dražja od seštevka posameznih vstopov, kar je sprožilo val kritik in vprašanj o ekonomski smiselnosti nakupa za tiste, ki ne nameravajo izkoristiti dodatnih popustov. Da bi upravičili višjo ceno, so uradniki poudarili, da vozovnica vključuje tudi dodatne ugodnosti in popuste na šestih drugih turističnih točkah v mestu. Namen projekta je spodbuditi turizem v času prihajajočega kitajskega novega leta in obiskovalcem ponuditi trajen spominek, vendar kritiki vztrajajo, da osnovna matematika paketa ne spodbuja varčevanja, ki ga mesto obljublja v svojih oglasih.

Češka republika in Ukrajina sta na petkovem srečanju v Pragi dosegli dogovor o podaljšanju češke pobude za dobavo artilerijskega streliva, ki ostaja ključna za ukrajinsko obrambo. Češki zunanji minister Petr Macinka je potrdil, da je nova vlada po analizi programa dosegla konsenz za njegovo nadaljevanje, kar je ukrajinski kolega Andrij Sibiha pozdravil kot bistveno za varnost celotne Evrope. Sodelovanje bo vključevalo tudi neposredne dobave vojaške opreme in vključevanje čeških podjetij v oskrbovalne verige. Na diplomatski ravni pa se je srečanje t. i. koalicije voljnih v Parizu končalo brez konkretnih varnostnih jamstev ali napovedi o namestitvi mirovnih sil, kar je močno odstopalo od visokih pričakovanj ukrajinske strani. Kljub optimizmu nekaterih krogov, da bi srečanje lahko prineslo uporabo ameriških raket tomahawk ali celo napotitev enot ZDA, se je dogodek zaključil le z nezavezujočo deklaracijo. Ta rezultat kaže na omejen doseg moči Evropske unije in zaveznic pri oblikovanju dokončnega mirovnega okvira brez polne podpore nove ameriške administracije. Na bojiščih so vojaški analitiki opazili tehnološki prenos, saj so se v Siriji pojavili tanki nove vlade, opremljeni z zaščitnimi strukturami proti dronom, ki so praktično identične ukrajinskim rešitvam. Strokovnjaki ocenjujejo, da so sirski inženirji ukrajinsko zasnovo, ki velja za izjemno učinkovito pri zaščiti ranljivih delov oklepnih vozil brez omejevanja bojne moči, skopirali s pomočjo javno dostopnih materialov na spletu. To potrjuje globalni vpliv ukrajinskih inovacij na področju sodobnega vojskovanja.

V ameriški javnosti se krepijo razprave o primernosti predsednika Donalda Trumpa za opravljanje funkcije, pri čemer kritiki opozarjajo na njegove domnevno nesmiselne in absurdne komunikacijske strategije. Zadnji v nizu dogodkov, ki je sprožil polemike, vključuje objavo videoposnetka z vojaško tematiko na omrežju Truth Social, ki ga spremlja pesem skupine Creedence Clearwater Revival 'Fortunate Son'. Izbira te protivojne skladbe, ki kritizira privilegirane posameznike, ki so se izognili vojaški obveznosti, je v javnosti sprožila val začudenja in ugibanj o namernosti takšnih provokacij. Analitiki opozarjajo, da Trumpova administracija načrtno uporablja estetiko protislovja in nesmiselnosti, da bi šokirala in sčasoma otopela javnost. Primerjave z zgodovinskimi osebnostmi, kot je bil bavarski kralj Ludvik II., nakazujejo na zaskrbljenost zaradi Trumpovega odmika od realnosti in vladanja s pomočjo spektakla namesto premišljene politike. Medtem ko mediji vedno pogosteje izpostavljajo vprašanje njegovega duševnega zdravja, republikanska stranka ostaja tarča kritik zaradi domnevnega ignoriranja teh opozorilnih znakov. Dogajanje v Mar-a-Lagu, kjer je Trump namesto uradnega nagovora novinarjem o vojaški operaciji v Venezueli raje objavljal na družbenih omrežjih, dodatno potrjuje tezo o njegovem prednostnem usmerjanju v neposredno in pogosto kaotično komunikacijo z volivci. Ta pristop po mnenju strokovnjakov služi kot orodje za preusmerjanje pozornosti od ključnih političnih vprašanj k banalnim estetskim razpravam.

Podpredsednik Združenih držav Amerike JD Vance je v pogovoru za televizijo Fox News ostro kritiziral Dansko in evropske zaveznice zaradi domnevno pomanjkljivega upravljanja varnosti na Grenlandiji. Vance je poudaril, da je omenjeno ozemlje kritičnega pomena za obrambo ZDA in celotnega zahodnega sveta pred morebitnimi raketnimi napadi iz Rusije ali Kitajske. Po njegovih besedah Evropa in Danska nista opravili dobrega dela pri zagotavljanju varnosti tega strateško pomembnega območja. Vance je v intervjuju izpostavil, da Grenlanda predstavlja bistven del ameriškega protiraketnega ščita. Ameriška administracija meni, da so naložbe v obrambno infrastrukturo na otoku nezadostne, kar povečuje ranljivost zavezništva v času zaostrenih geopolitičnih odnosov z Moskvo in Pekingom. Kritike so uperjene predvsem v pomanjkanje evropskih investicij v vojaške zmogljivosti na severu. Izjave podpredsednika Vancea nakazujejo nadaljevanje pritiska Združenih držav na evropske partnerice glede povečanja obrambnih izdatkov. Grenlandija, ki je avtonomno ozemlje pod dansko krono, ostaja v središču ameriških strateških interesov v Arktiki. Danska stran se na očitke o neustreznem varovanju ozemlja za zdaj še ni uradno odzvala, vendar takšna retorika vnaša nove napetosti v transatlantske odnose.

Guverner okrožja Robat Karim v provinci Teheran je uradno demantiral poročila o domnevni eksploziji, ki naj bi odjeknila na tem območju. Po navedbah lokalnih oblasti so se v javnosti in na družbenih omrežjih razširile nepreverjene informacije o bombnem napadu ali večji eksploziji, vendar so uradniki po preverjanju stanja na terenu te navedbe označili za neresnične. Državni tožilec okrožja Robat Karim je ob tem napovedal ostre pravne ukrepe proti vsem, ki širijo lažne novice in s tem povzročajo vznemirjenje med prebivalstvom. Poudaril je, da bo pravosodje odločno ukrepalo proti tistim, ki ogrožajo psihološko varnost javnosti. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti v regiji, ko so poročila o morebitnih incidentih na iranskem ozemlju pogosta, vendar v tem konkretnem primeru niso našli dokazov o kakršnem koli napadu ali nesreči.

Generalni komisar Agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) Philippe Lazzarini je med uradnim obiskom izrazil globoko hvaležnost Turčiji za njeno aktivno vlogo pri prizadevanjih za premirje v Gazi. Lazzarini je poudaril, da je Ankara ena izmed najmočnejših podpornic agencije, saj ni zagotovila le nujne humanitarne pomoči, temveč je v mednarodnem prostoru glasno opozarjala na pomen storitev, ki jih UNRWA izvaja na terenu. Po njegovih besedah se je Turčija v proces vključila tudi na visoki politični ravni in s tem postavila zgled drugim državam. Srečanje s turškim notranjim ministrom Alijem Yerlikayo je bilo namenjeno poglobitvi sodelovanja in razpravi o kritičnih razmerah na območju Gaze. Minister Yerlikaya je ponovil zavezo Turčije k nadaljnji podpori palestinskim beguncem in poudaril, da bo država še naprej uporabljala vse diplomatske poti za dosego trajnega miru in stabilnosti v regiji. Lazzarini je ob tem izrazil upanje, da bodo turškemu modelu podpore sledile tudi druge države, ki bi lahko prispevale k ublažitvi humanitarne krize. Turška diplomatska prizadevanja so v zadnjem obdobju usmerjena predvsem v mobilizacijo mednarodne skupnosti za zagotavljanje nemotene dostave pomoči. Lazzarini je izpostavil, da je prav turška politična vključenost ključna za ohranjanje delovanja agencije v času, ko se ta sooča z velikimi operativnimi in finančnimi izzivi. Pogovori v Ankari so potrdili strateško partnerstvo med Turčijo in humanitarnimi organizacijami Združenih narodov.

Ameriška agencija za zaščito okolja (EPA) je v ponedeljek napovedala, da bo predlagala omejitve za vsebnost perklorata v pitni vodi, čeprav hkrati trdi, da tak ukrep ne bo znatno izboljšal javnega zdravja. Perklorat je kemikalija, ki se uporablja pri proizvodnji raketnega goriva, ognjemetov in drugih eksplozivov, škodljivo pa vpliva predvsem na razvoj dojenčkov. Agencija je priznala, da je do te odločitve prišlo izključno zaradi naloga sodišča, saj sama ocenjuje, da stroški ureditve ne upravičujejo pričakovanih koristi za javnost. Po navedbah agencije bo velika večina od približno 66.000 vodovodnih sistemov, ki bi jih novo pravilo zavezovalo, imela visoke administrativne stroške in stroške spremljanja, medtem ko bo dejanski vpliv na zdravje prebivalstva omejen. Perklorat se je v preteklosti v bližini obrambnih in letalskih objektov pogosto izcedil v podtalnico, kar je povzročilo onesnaženje, zlasti na jugozahodu Združenih držav Amerike. EPA bo zdaj zbirala mnenja o tem, kako stroge naj bodo nove omejitve, hkrati pa bo od komunalnih podjetij zahtevala redno testiranje vode.

Francoski zdravniki zasebniki in zasebne klinike so nadaljevali obsežno stavko, ki naj bi trajala do 15. januarja. Zaradi protesta so se bolniki po vsej državi spopadali z velikimi težavami pri pridobivanju terminov tako pri splošnih zdravnikih kot pri specialistih. Mouvement de grève, ki zajema širok spekter zdravstvenih storitev, povzroča resne motnje v delovanju zdravstvenega sistema, saj so številne ordinacije ostale zaprte. Stavka je neposreden odziv na predlagane ukrepe v proračunu za socialno varnost za leto 2026, ki vključujejo zniževanje tarif in stroge finančne omejitve. Zdravstvene oblasti so državljane pozvale, naj se v primeru nujnih stanj obrnejo na dežurne službe ali številko nujne pomoči, vendar opozarjajo na preobremenjenost javnih bolnišnic. Sindikati in zdravniška združenja vztrajajo pri svojih zahtevah in opozarjajo, da bodo vladni načrti ogrozili kakovost oskrbe in dostopnost zdravstvenih storitev. Do zaostritve odnosov je prišlo po neuspešnih pogajanjih z ministrstvom za zdravje, ki je celo zagrozilo z možnostjo rekvizicij oziroma prisilnega vpoklica zdravnikov na delovna mesta, da bi zagotovili minimalno oskrbo prebivalstva.

Konservativni poslanec Garnett Genuis je obtožil študentsko skupino na Univerzi York napada na svobodo govora, potem ko mu niso dovolili izvedbe dogodka. Študentski center univerze je dejal, da odločitev ni bila politična.

Nemški kancler Friedrich Merz je nepričakovano prekinil sodelovanje z Jacobom Schrotom, vodjo svojega kabineta in dolgoletnim sodelavcem. Razlogi za to odločitev niso znani, naslednik pa je že imenovan.

Poročevalec Evropskega parlamenta za Črno goro Marjan Šarec je v uradnem nagovoru voščil državljanom Črne gore ob prihajajočem božiču in novem letu 2026. V svoji poslanici je pravoslavnim vernikom zaželel miren božič, ki ga je označil za praznik novega upanja in začetkov. Šarec se je v nagovoru posebej dotaknil tistih prebivalcev, ki praznikov ne bodo mogli preživeti v krogu svojih bližnjih zaradi različnih življenjskih težav, ter jim zaželel moči za premagovanje ovir. Evropski poslanec je ob vstopu v novo leto izrazil močno podporo črnogorskim prizadevanjem za vstop v Evropsko unijo. Poudaril je upanje, da bo država odločno nadaljevala svojo evropsko pot, in vsem akterjem, ki sodelujejo v procesih evropske integracije, zaželel uspešno delo. Svoje sporočilo je sklenil z domoljubnim voščilom za večnost države Črne gore, pri čemer je izpostavil pomen stabilnosti in napredka v regiji Zahodnega Balkana.

Nekdanji direktor francoske službe za zunanje obveščevalne dejavnosti (DGSE) Bernard Bajolet je bil na sodišču v Bobignyju obsojen na enoletno pogojno zaporno kazen zaradi pomoči pri poskusu izsiljevanja poslovneža Alaina Duménila. Sodišče je v četrtek, 8. januarja, razsodilo, da je Bajolet odobril nezakonito operacijo, s katero so obveščevalci leta 2016 skušali od poslovneža pridobiti finančna sredstva. Operacija je vključevala metode, ki jih je sodišče označilo za šokantne in nesprejemljive za državno institucijo. Spor izvira iz prepričanja obveščevalne službe, da jih je Duménil v preteklosti ogoljufal pri upravljanju njihovih tajnih skladov. Agentje so marca 2016 na pariškem letališču na poslovneža izvajali pritisk in od njega zahtevali vračilo več milijonov evrov. Čeprav je Bajolet trdil, da je deloval v državnem interesu, je sodišče presodilo, da njegova funkcija ne opravičuje uporabe prisilnih sredstev zunaj zakonskih okvirov. Obsodba nekdanjega visokega funkcionarja predstavlja redek pravni epilog v dejavnostih francoskih obveščevalnih krogov. Sodišče je s tem poudarilo pomen nadzora nad državnimi organi in njihovo odgovornost pred zakonom, ne glede na naravo njihovega dela. Alain Duménil je po izreku sodbe izrazil zadovoljstvo, saj primer po njegovem mnenju dokazuje, da nobena institucija ne sme delovati nad pravosodnim sistemom.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je 28 kanadskim državljanom trajno prepovedalo vstop v Rusijo, ker naj bi promovirali neonacistično ideologijo. Prepoved je odgovor na sankcije, ki jih je uvedla Ottawa.

Ramzan Kadirov je imenoval svojega 20-letnega sina Ahmata Kadirova za vršilca dolžnosti podpredsednika vlade Čečenije. Ahmat bo obenem obdržal funkcijo ministra za telesno kulturo in šport Čečenije. Dva ministra sta prejela dodatna pooblastila in postala vršilca dolžnosti namestnikov predsednika vlade republike.

Teuta Hoxha, aktivistka skupine Palestine Action, je po 60 dneh prekinila gladovno stavko v britanskem priporu zaradi kritičnega poslabšanja zdravstvenega stanja. Skupina Prisoners For Palestine je sporočila, da Hoxha potrebuje nujno bolnišnično oskrbo, ki pa naj bi ji jo v zaporu domnevno odrekali. Aktivistka je s stavko protestirala proti dolgotrajnemu priporu brez sojenja in kršenju njenih procesnih pravic. Hoxha je del skupine Filton 24, ki izvaja neposredne akcije proti podjetjem, povezanim z izraelsko vojaško industrijo. Njen protest je pritegnil mednarodno pozornost k vprašanju ravnanja s propalestinskimi aktivisti v Združenem kraljestvu. Čeprav je stavko začasno ustavila, njeni podporniki opozarjajo, da so ji britanske oblasti med pridržanjem sistematično omejevale dostop do ustreznih zdravstvenih storitev, kar bi lahko pustilo trajne posledice na njenem zdravju.

Uradna govornica ruskega ministrstva za zunanje zadeve Marija Zaharova je izjavila, da načrti Zahoda za nadaljnjo militarizacijo Ukrajine niso povezani z mirno rešitvijo konflikta. Po navedbah ruskega ministrstva so tovrstne namere usmerjene v stopnjevanje in širitev spopadov, kar naj bi onemogočilo prizadevanja za diplomacijo. Rusija je v uradnem odzivu poudarila, da bi morebitna namestitev evropskih vojaških sil v Ukrajini pomenila neposredno intervencijo. Zaharova je dodala, da Zahod s svojo politiko zgolj podaljšuje krizo in povečuje tveganje za širši spopad v regiji. Moskva takšne poteze interpretira kot namerno dejanje, ki vodi k dodatni eskalaciji napetosti. Izjave prihajajo v času, ko Rusija pozorno spremlja razprave v zahodnih prestolnicah o prihodnji vojaški pomoči Kijevu. Moskva vztraja, da bo vsakršna povečana prisotnost zahodnih sil ali orožja le še bolj destabilizirala razmere na terenu in povečala neposredno grožnjo ruski nacionalni varnosti.

Svetovni kongres diplomatov (UN-WCD) in Mednarodni inštitut strokovnjakov za politično ekonomijo in upravo (IIEPEA) sta na tiskovni konferenci v Abuji pozvala k takojšnji premestitvi državnega ministra za obrambo Bella Matawalla. Po navedbah predstavnikov obeh organizacij bi bila zamenjava na vrhu obrambnega ministrstva ključna za učinkovitejše spopadanje z varnostno krizo v državi. Diplomati so poudarili, da podpirajo prizadevanja predsednika Bola Tinubuja za izboljšanje varnostnih razmer, vendar menijo, da trenutna sestava vodstva obrambnega resorja ne prinaša želenih rezultatov. Poziv k zamenjavi ministra prihaja v času, ko se Nigerija spopada z naraščajočo nesigurnostjo, vključno z delovanjem oboroženih tolp in terorističnih skupin. Organizacije trdijo, da bi premestitev Matawalla na drug položaj omogočila svež pristop k obrambni strategiji države. Čeprav podrobnosti o specifičnih očitkih glede ministrovega dela na konferenci niso bile v celoti razkrite, je zahteva po kadrovskih spremembah v ključnem varnostnem resorju sprožila precejšnjo pozornost v nigerijski javnosti in političnih krogih.

Medijsko središče iranske zakonodajne oblasti je uradno demantiralo trditve novinarja televizijske mreže Euronews, ki so se nanašale na visokega uradnika Islamske republike Iran, predvsem na predsednika parlamenta Mohammada Bagherja Ghalibafa. Po uradnih navedbah parlamenta so bile informacije, ki jih je razširil omenjeni medij, neresnične in neutemeljene. Odziv parlamenta poudarja napetosti med iranskimi državnimi institucijami in zahodnimi medijskimi hišami. Predstavniki parlamenta so izpostavili, da gre pri poročanju za poskus širjenja dezinformacij o ključnih političnih osebnostih v državi. Ghalibaf, ki velja za vplivno figuro v iranski politiki, se je v preteklosti že večkrat znašel v središču medijskih poročanj o notranjepolitičnih dogajanjih. Uradni Teheran v zadnjem obdobju poostreno spremlja poročanje tujih dopisnikov in medijev o delovanju iranskega državnega vrha. Zavrnitev trditev Euronewsa s strani medijskega središča zakonodajne oblasti služi kot uradni odgovor na domnevno pristransko ali napačno podajanje informacij o najvišjih predstavnikih države.

Dnevna stopnja umorov v Mehiki se je od oktobra 2024, ko je predsedniški položaj zasedla Claudia Sheinbaum, znižala za skoraj 40 odstotkov, so v četrtek sporočili vladni uradniki. Podatki, ki temeljijo na predhodnih vladnih statistikah, kažejo na znaten upad nasilnih dejanj v prvih mesecih nove administracije. Predsednica Sheinbaumova je ob predstavitvi številk poudarila pomen nove strategije, ki se osredotoča na obravnavo vzrokov kriminala in boljšo koordinacijo varnostnih sil. Kljub spodbudnim statistikam kritiki opozarjajo, da gre za začetne podatke, ki morda še ne odražajo dolgoročnega trenda stabilizacije varnostnih razmer v državi. Mehika se že dlje časa spopada z visoko stopnjo nasilja, povezanega z delovanjem narkokartelov in organiziranim kriminalom. Vlada napoveduje nadaljevanje okrepljenih varnostnih ukrepov na najbolj kritičnih območjih države, kjer je prisotnost kriminalnih združb še vedno močno izražena. Analitiki poudarjajo, da bo za vzdrževanje tega trenda potreben dolgotrajen napor pri reformi pravosodnega sistema in policijskih sil. Sheinbaumova, ki je prva ženska na čelu države, je varnost postavila za eno izmed prednostnih nalog svojega mandata. Javnost bo v prihodnje pozorno spremljala, ali bodo ti začetni uspehi vodili do trajnejšega miru v državi, ki jo je v zadnjih desetletjih zaznamovalo ekstremno nasilje.

V severni Sibiriji je severni medved napadel tri člane iste družine, med katerimi je bil tudi enajstletni otrok. Incident se je zgodil v odročnem polarnem območju Rusije, kjer so tovrstni napadi po navedbah lokalnih oblasti sicer redki. Vse tri žrtve so utrpele poškodbe, vendar so preživele srečanje z zverjo. Strokovnjaki in lokalne oblasti opozarjajo, da se severni medvedi zaradi krčenja morskega ledu, ki je posledica podnebnih sprememb, vedno pogosteje približujejo naseljenim območjem v iskanju hrane. Izguba njihovega naravnega habitata povečuje verjetnost stikov z ljudmi, kar vodi v nevarne situacije, kot je bil ta napad. Reševalne službe so bile o dogodku obveščene v ponedeljek, ko so tudi potrdile podrobnosti o napadu in stanju poškodovanih.

Francija in Združeno kraljestvo načrtujeta namestitev do 15.000 vojaških oseb v Ukrajini v primeru sklenitve mirovnega sporazuma z Rusijo, je poročal časnik The Times. Po navedbah virov naj bi vsaka država prispevala približno 7.500 vojakov, ki bi bili zadolženi za usposabljanje ukrajinskih sil, vzdrževanje vojaške opreme ter nadzor nad gradnjo obrambne infrastrukture in skladišč. Ta številka je znatno nižja od prvotnih načrtov, ki so predvidevali širšo koalicijo s 64.000 vojaki, vendar so bili ti ocenjeni kot logistično neizvedljivi. Britanski premier Keir Starmer je poudaril, da bo o morebitni napotitvi enot po prekinitvi ognja odločal parlament. Načrt predvideva vzpostavitev vojaških baz po vsej državi, s čimer bi zagotovili varnostna jamstva in stabilnost po končanju aktivnih spopadov. Kljub uradnim napovedim nekateri analitiki opozarjajo, da bi bila dejanska številka razpoložljivih vojakov lahko še nižja od napovedanih 15.000, medtem ko nemški politiki, kot je Friedrich Merz, opozarjajo, da takšna napotitev brez soglasja Rusije ne bo mogoča. Operacija bi temeljila na določilih pariške deklaracije, ki državam omogoča pošiljanje vojaškega osebja za podporne naloge. Glavni namen prisotnosti evropskih sil bi bil preprečiti ponoven izbruh sovražnosti in zagotoviti tehnično podporo ukrajinski vojski pri upravljanju s sodobnim zahodnim orožjem. Trenutno sta le London in Pariz uradno potrdila pripravljenost za sodelovanje v tej pobudi.

Demokratska senatorka slovenskih korenin Amy Klobuchar je resno preučevala možnost kandidature za položaj guvernerke ameriške zvezne države Minnesota. Odločitev je sledila ponedeljkovi najavi sedanjega guvernerja Tima Walza, da se ne bo potegoval za tretji mandat na čelu te zvezne države. Viri blizu senatorke so potrdili, da Klobucharjeva prejema številne pozive k vstopu v tekmo za izpraznjeni guvernerski stolček. Klobucharjeva, ki v ameriškem senatu zastopa Minnesoto že od leta 2007, velja za eno najvplivnejših demokratskih političark v regiji. Odločitev guvernerja Walza, da se umakne iz tekme za ponovno izvolitev, je v tamkajšnjem političnem prostoru odprla prostor za nove kandidate. Čeprav senatorka uradne napovedi še ni podala, so njeni sodelavci sporočili, da se na pobude odziva resno in pretehtava svoje možnosti za prihodnje politično delovanje na ravni zvezne države.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da Srbija v primeru ameriškega zavzetja Grenlandije, avtonomnega ozemlja Danske, ne bi neposredno posegala v spore ali vojne. Poudaril je, da bi Srbija v takšnem primeru sicer zagovarjala spoštovanje mednarodnega javnega prava in ozemeljske celovitosti, vendar bi se vzdržala ostrih izjav. Vučić je ob tem izpostavil dvojna merila mednarodne skupnosti glede vprašanja suverenosti. Kritično se je odzval na retoriko tistih, ki se zdaj sklicujejo na Ustanovno listino Združenih narodov, medtem ko so v preteklosti po njegovih besedah ravnali drugače v primeru srbskih državnih interesov. Njegove izjave so usmerjene v poudarjanje srbske nevtralne drže in opozarjanje na nedoslednost velesil pri uporabi načel mednarodnega prava.

Donald Trump je bil tarča kritik zaradi načrtovane prenove plesne dvorane v Beli hiši, ki jo nasprotniki označujejo kot simbol korupcije. Prav tako je bil deležen kritik zaradi njegovega revizionističnega pogleda na dogodke 6. januarja 2021, ki jih mnogi opisujejo kot napad na ameriški Kapitol. Sekretar za zunanje zadeve Marco Rubio je poskušal pomiriti skrbi glede Trumpovih groženj o zasegu Grenlandije z uporabo davkoplačevalskega denarja za njen nakup.

Valérie Niquet, strokovnjakinja za azijska vprašanja pri francoski Fundaciji za strateške raziskave (FRS), je v prispevku za časnik Le Monde izpostavila nevarnost kitajskih vojaških dejavnosti v okolici Tajvana. Po njenih navedbah Kitajska s pogostimi vojaškimi vajami, vključno z nedavnimi manevri decembra 2025, načrtno izvaja pritisk, s katerim želi izčrpati voljo do upora tako na Tajvanu kot pri njegovih mednarodnih partnerjih. Niquettova opozarja, da Kitajska ne potrebuje neposredne invazije za dosego svojih ciljev, saj lahko z blokado zračnega in pomorskega prostora dejansko povzroči gospodarsko ter politično hromitev otoka. Takšna strategija "zadušitve" brez odkritega spopada predstavlja nov izziv za stabilnost v regiji. Strokovnjakinja poudarja, da nenehni vojaški manevri služijo kot psihološko orožje, ki postopoma zmanjšuje pripravljenost zaveznikov na posredovanje in ustvarja občutek neizbežnosti kitajske prevlade.

Češki predsednik Petr Pavel se je ostro odzval na izjave ministra za zunanje zadeve in predsednika stranke Motoristi Petra Macinke, ki je javno podvomil v neodvisnost ustavnih sodnikov. Macinka je v oddaji Interview ČT24 na češki nacionalni televiziji izrazil dvom o nepristranskosti sodstva, kar je urad predsednika republike v uradni izjavi označil za skrajno neprimerno in za t. i. politično napako (faul). Predsednik Pavel je poudaril, da je spodkopavanje zaupanja v ključne državne institucije s strani člana vlade nesprejemljivo za stabilnost demokratičnega reda. Odnosi med predsedniško palačo in Macinko so se dodatno zaostrili, ko je Macinka v odgovoru na kritike predsednika obtožil ustavnih kršitev. Po njegovih besedah bi predsednikovo domnevno zavračanje imenovanja določenih kandidatov, kot je Filip Turek, lahko razumeli kot kršenje ustavnih protokolov. Macinka vztraja pri svojem stališču, da ima pravico kritično presojati delo senatorjev in ustavnih sodnikov, medtem ko Hrad poudarja, da postopek imenovanja sodnikov vključuje strogo preverjanje v senatu in končno potrditev predsednika. Spor odražajo globoka politična nesoglasja v Češki republiki glede neodvisnosti sodstva in vloge izvršilne oblasti pri nadzoru ustavnih institucij. Analitiki opozarjajo, da tovrstne javne polemike med najvišjimi predstavniki države zmanjšujejo zaupanje javnosti v pravno državo. Čeprav so napetosti med vlado in predsednikom občasen pojav, neposredno vpletanje zunanjega ministra v vprašanja ustavnega sodstva predstavlja precedens v sodobni češki politiki.

Z novimi reformami, ki so začele veljati 5. januarja, ima več kot 100.000 avstralskih družin dostop do najmanj treh dni subvencioniranega varstva otrok na teden, ne glede na zaposlitev staršev.

George Conway, znan kritik Donalda Trumpa in nekdanji soprog svetovalke Kellyanne Conway, je napovedal kandidaturo za sedež v ameriškem kongresu v 12. okrožju New Yorka kot demokrat. Guverner Minnesote Tim Walz je odgovarjal na vprašanja glede odločitve o umiku iz volilne tekme in zatrdil, da ne bo odstopil predčasno in da se bo osredotočil na Minnesoto do konca svojega mandata.

Tiskovni predstavnik parlamentarnega odbora za nacionalno varnost in zunanjo politiko je sporočil, da sta se današnje seje odbora udeležila zunanji minister in namestnik ministra za notranje zadeve. Glavni temi pogovorov sta bili analiza trenutnih varnostnih razmer v Iranu ter spremljanje političnih pretresov v Venezueli. Oblasti so ob tem zagotovile, da je varnost v državi stabilna in pod nadzorom. Na področju zunanje politike je bilo izpostavljeno krepitev strateškega sodelovanja na osi Iran-Rusija-Kitajska, kar Teheran vidi kot ključen dejavnik za regionalno stabilnost. Glede odnosov z Washingtonom je tiskovni predstavnik poudaril, da trenutno ne potekajo nobena pogajanja z Združenimi državami Amerike. Kljub temu je pustil odprta vrata za morebitne prihodnje stike, če bi državni vrh ocenil, da je takšna priložnost v skladu z nacionalnimi interesi.

V Londonu so uradno odprli veleposlaništvo države Palestine, kar je palestinski veleposlanik v Londonu označil za "zgodovinski trenutek". Otvoritev sledi priznanju Palestine s strani Združenega kraljestva več kot tri mesece prej in po dveh letih genocida v Gazi.

Črnogorsko ministrstvo za javna dela je objavilo javni razpis za izvedbo gradbenih del in opremanje nove onkološke dnevne bolnice v Bijelem Polju. Projekt bo bolnikom s severa države, ki ne potrebujejo bolnišnične oskrbe, omogočil prejemanje terapij in zdravstvene nege pod stalnim nadzorom medicinskega osebja čez dan, nato pa se bodo lahko vrnili na svoje domove. S tem bodo državljani Bijelega Polja in okoliških občin pridobili dostopnejše zdravstvene storitve, kar bo zmanjšalo potrebo po dolgotrajnih potovanjih v Podgorico. Po navedbah ministrstva je ta investicija del širše strategije ministrstev za javna dela in zdravje za posodobitev ter enakomeren razvoj zdravstvene infrastrukture po vsej Črni gori. Projekt je ključnega pomena predvsem za težko bolne paciente in njihove družine, saj jim bo prihranil naporne poti v glavno mesto. Pobuda se navezuje na predhodna vlaganja v zdravstveni sistem, vključno z nedavnimi načrti za obnovo pediatričnih oddelkov, kar kaže na sistemsko usmeritev države v izboljšanje pogojev zdravljenja zunaj osrednje regije.

Finančni senat pravosodnega bazena (PJF) v Senegalu je v ponedeljek odobril pogojno izpustitev za Mabintou Diaby in njenega sina Mouhameda Diagneja, ki bosta do nadaljnjega pod nadzorom z elektronsko zapestnico. Odločitev sodišča je razveljavila prejšnji sklep preiskovalnega sodnika z začetka decembra, ki je njuno prošnjo za izpustitev zavrnil. Izpustitev sledi pritožbi njunih pravnih zastopnikov na višjo stopnjo. Mabintou Diaby, soproga znanega senegalskega novinarja Madiambala Diagneja, in njun sin sta bila pridržana v okviru preiskave, ki je pritegnila veliko pozornost lokalne javnosti. Čeprav so podrobnosti obtožb v tem poročilu omejene, postopek vodi specializirani finančni oddelek, kar nakazuje na sume finančnih nepravilnosti ali gospodarskega kriminala. Novica o njuni izpustitvi predstavlja pomemben preobrat v sodnem procesu, ki se nadaljuje, medtem ko obtoženca ostajata pod strogim nadzorom sodnih organov.

Komunistična partija Grčije (KKE) je ostro kritizirala grško vlado zaradi nedavnega obsežnega izpada sistemov v letalskem prometu, ki je povzročil t. i. black-out na letališčih po državi. Po mnenju stranke so glavni razlogi za kolaps zastarela infrastruktura in pomanjkanje strokovnega osebja, kar naj bi bila neposredna posledica vladne politike, ki daje prednost dobičku pred varnostjo potnikov in zaposlenih. KKE trdi, da vlada namesto jasnih odgovorov o vzrokih ponuja le prazne obljube o modernizaciji in iskanju krivcev. V izjavi za javnost je tiskovni urad centralnega komiteja KKE poudaril, da so kontrolorji zračnega prometa in drugi letališki delavci že dlje časa opozarjali na kritično stanje sistemov, vendar so bila njihova opozorila prezrta. Stranka meni, da gre za sistemski problem privatizacije in varčevalnih ukrepov, ki ogrožajo osnovno varnostno infrastrukturo v prometnem sektorju. Odziv ministra za infrastrukturo in promet so označili za nezadosten, saj se po njihovem mnenju izogiba prevzemu odgovornosti za slabo upravljanje javnega sektorja.

V Nemčiji so pridržali nekdanjega poslanca ukrajinske vrhovne rade Ruslana Demčaka, ki je bil član bloka nekdanjega predsednika Petra Porošenka. Demčak se je na begu pred ukrajinskimi pravosodnimi organi nahajal zaradi obtožb o pranju denarja in nezakonitih manipulacijah na borznem trgu. Kot je sporočilo državno tožilstvo Ukrajine, nemške oblasti zdaj obravnavajo zahtevo za njegovo izročitev domovini, kjer mu grozi kazenski pregon zaradi finančnih kaznivih dejanj. Preiskava, ki jo vodi ukrajinski državni preiskovalni urad (DBR), temelji na sumu, da je Demčak organiziral shemo za legalizacijo nezakonito pridobljenih sredstev preko zapletenih borznih operacij. Čeprav uradna sporočila sprva niso navajala imena, so ukrajinski mediji s sklicevanjem na vire v organih pregona potrdili, da gre za nekdanjega vplivnega politika. Primer predstavlja del širših prizadevanj Ukrajine za pregon korupcije in finančnega kriminala, ki ostajata ključna izziva na poti države k evropskim integracijam.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v javnem nagovoru pohvalil delo srbskih komunalnih služb pri odstranjevanju snega in zatrdil, da so te pri svojem delu hitrejše od služb v svetovnih prestolnicah, kot so New York, Washington in Berlin. Vučić je poudaril, da se sneg v Srbiji očisti bistveno hitreje in prej kot v omenjenih ameriških in nemških mestih, s čimer je želel izpostaviti operativno sposobnost domače infrastrukture v zimskih razmerah. Izjave predsednika prihajajo v času, ko se Srbija spopada z zimskimi vremenskimi razmerami, Vučić pa jih je uporabil za utrjevanje nacionalne samozavesti glede javnih storitev. Primerjava z New Yorkom je še posebej zanimiva glede na njegove nedavne diplomatske dejavnosti v tem mestu, kjer se je septembra mudil na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov. Čeprav so njegove trditve namenjene predvsem domači javnosti, odražajo širši trend Vučićeve retorike, ki temelji na primerjavi srbskih dosežkov z najrazvitejšimi državami Zahoda.

Iranska policija je v mestu Šahrud pridržala posameznika, ki naj bi prek različnih kanalov spodbujal prebivalce k sodelovanju pri nemirih in povzročanju splošnega razdvajanja. Poveljnik policije v Šahrudu je potrdil, da so osumljenca identificirali in aretirali, preden bi mu uspelo povzročiti večje motnje javnega reda in miru. Po navedbah organov pregona je oseba delovala z namenom destabilizacije lokalnega okolja in ogrožanja splošne varnosti prebivalcev. Operacija je bila izvedena po temeljitem spremljanju dejavnosti, ki so po mnenju policije kazale na načrtovano motenje javnega reda. Čeprav podrobnosti o identiteti ali morebitni pripadnosti določenim skupinam niso bile razkrite, lokalne oblasti poudarjajo, da bodo še naprej strogo ukrepale proti vsem oblikam pozivanja k nezakonitim dejavnostim ali uličnemu nasilju. Incident se uvršča v širši okvir prizadevanj iranskih varnostnih sil za preprečevanje civilnih protestov in protivladnih aktivnosti.

Venezuelske oblasti so po poročanju tamkajšnjega nacionalnega sindikata novinarskih delavcev (SNTP) iz države izgnale kolumbijskega novinarja Jeffa Martíneza in mehiškega novinarja Juliána Mazoya. Medijska delavca sta bila pred deportacijo pridržana deset ur, potem ko sta poskušala prečkati mejo med Kolumbijo in Venezuelo. Incident se je zgodil v času poostrenega nadzora nad tujimi poročevalci v tej južnoameriški državi. Novinarja sta bila po navedbah sindikata pridržana brez jasne pravne podlage takoj po vstopu v državo, kjer sta nameravala opravljati svoje poklicno delo. SNTP je prek družbenega omrežja X sporočil, da so jima oblasti preprečile nadaljnje gibanje in ju po dolgotrajnem zaslišanju vrnile na kolumbijsko stran meje. Podrobnosti o uradnih razlogih za njuno pridržanje venezuelske oblasti javnosti niso posredovale. Dogodek odraža nadaljevanje pritiska na svobodo tiska v Venezueli, kjer se tuji dopisniki pogosto srečujejo z administrativnimi ovirami in samovoljnimi odločitvami varnostnih organov. Organizacije za človekove pravice opozarjajo, da takšni izgoni služijo predvsem omejevanju neodvisnega poročanja o političnih in socialnih razmerah v državi, ki jo že več let pretresa globoka kriza.

Evropska komisija je izrazila resno zaskrbljenost zaradi širjenja pornografskih globokih ponaredkov mladoletnih oseb, ki jih je ustvarilo orodje umetne inteligence Grok na družbenem omrežju X. Tiskovni predstavnik Komisije je poudaril, da so takšni posnetki nezakoniti, odvratni in v Evropski uniji nimajo mesta. Francosko pravosodje je v povezavi z omenjenimi vsebinami že sprožilo uradno preiskavo, saj so se ponaredki hitro razširili po spletni platformi v lasti Elona Muska. Evropska unija zadevo obravnava z največjo stopnjo resnosti, zlasti v luči Akta o digitalnih storitvah (DSA), ki platformam nalaga strogo odgovornost za odstranjevanje nezakonitih vsebin in preprečevanje sistemskih tveganj. Primer poudarja naraščajoče težave, s katerimi se organi pregona in zakonodajalci srečujejo pri nadzoru generativne umetne inteligence, ki omogoča hitro in preprosto ustvarjanje realističnih, a zlonamernih vsebin. Bruselj zdaj preučuje ukrepe, s katerimi bi platformo X prisilil k učinkovitejšemu moderiranju in zaščiti najranljivejših uporabnikov.

Generalna sekretarka nemške stranke FDP v zvezni deželi Baden-Württemberg, Nicole Büttner, je javno napovedala, da si bo v primeru neuspeha stranke na prihajajočih deželnih volitvah obrila glavo. Političarka je v pogovoru za časnik Schwäbische Zeitung izrazila trdno prepričanje, da bodo liberalci (FDP) ponovno vstopili v deželni parlament, zato je pripravljena tvegati svojo pričesko kot dokaz zaupanja v volilni rezultat. Navedla je, da se stranka v anketah običajno odreže bolje kot v napovedih, zato pričakuje, da bo na volilni večer slavila s »polno pričesko«. Kljub njenemu optimizmu so javnomnenjske raziskave za FDP v tej zvezni deželi manj spodbudne, saj se podpora stranki giblje med petimi in sedmimi odstotki, kar je blizu praga za vstop v parlament. Vodilni kandidat stranke Hans-Ulrich Rülke je prihajajoče volitve označil za ključne za prihodnost celotne stranke na zvezni ravni. Če liberalcem ne bi uspelo zadržati sedežev v Baden-Württembergu, bi to lahko pomenilo resno krizo za stranko tudi v drugih delih države. Nenavadna stava Büttnerjeve je v nemških medijih sprožila precejšnjo pozornost, saj politiki redko sprejemajo tako osebne in vizualno izrazite zaveze. Političarka je ob tem poudarila, da ima svoje lase zelo rada, a da verjame v uspeh svoje politične opcije. Volitve bodo v marcu in bodo služile kot pomemben indikator političnega razpoloženja v Nemčiji pred morebitnimi zveznimi preizkušnjami.

Portugalska ministrica za zdravje Ana Paula Martins je javno priznala, da so razmere v čakalnicah urgentnih služb trenutno kritične, zlasti v regiji Lizbone in doline Tajo. Po njenih navedbah se pričakuje, da se čas čakanja na obravnavo v tem tednu ne bo bistveno izboljšal, kar povzroča dodatne pritiske na zdravstveni sistem. Ministrica je pojasnila, da se sistem spopada z izjemnimi obremenitvami, ki onemogočajo hitro oskrbo pacientov. Kljub prizadevanjem zdravstvenih delavcev ostajajo napovedi za prihodnje dni pesimistične, saj priliv pacientov ne pojenja. Priznanje ministrice prihaja v času, ko javnost vse glasneje opozarja na nevzdržne pogoje v portugalskem javnem zdravstvu, kjer so dolge čakalne dobe postale sistemska težava. Situacija vpliva predvsem na sekundarno raven zdravstva, kjer bolnišnice ne morejo več učinkovito obravnavati vseh nujnih primerov. Vlada za zdaj ni ponudila takojšnjih rešitev, temveč je le potrdila resnost stanja in pozvala k razumevanju, medtem ko strokovne službe iščejo načine za stabilizacijo razmer v najbolj obremenjenih regijah.

Podpredsednik hrvaške vlade in vidni član stranke HDZ Branko Bačić je ostro kritiziral predsednika opozicijske stranke SDP Sinišo Hajdaša Dončića zaradi očitkov o domnevno spornih pogojih pri imenovanju sodnikov. Spor se je razplamtel, ko je Hajdaš Dončić izjavo premierja Andreja Plenkovića o vezanem imenovanju predsednika vrhovnega sodišča in treh sodnikov ustavnega sodišča označil za skandalozno in nerazumno. Bačić je v odzivu na družbenih omreži opozicijo obtožil dvoličnosti, saj naj bi SDP leta 2017 uporabila identično taktiko pogojevanja pri izbiri ustavnih sodnikov. HDZ trdi, da SDP namerno pozablja na lastne pretekle politične manevre, medtem ko poskuša sedanjo vladno strategijo prikazati kot spodkopavanje pravosodnega sistema. Bačić je Hajdaša Dončića označil za "šampiona hinavščine" in poudaril, da so dvojna merila največja težava največje opozicijske stranke. Po mnenju vladajoče koalicije gre pri predlaganem postopku za zagotavljanje stabilnosti ključnih pravosodnih institucij, ne pa za politično izsiljevanje. Napetosti med vodilnima strankama dodatno obremenjujejo hrvaški politični prostor v času, ko se SDP spopada tudi z notranjimi odhodi članov, kar slabi njeno pozicijo pred prihajajočimi institucionalnimi odločitvami. Razprava o imenovanju sodnikov ostaja osrednja točka političnega obračunavanja, ki razkriva globoko nezaupanje med vlado Andreja Plenkovića in levo-sredinsko opozicijo.

Pakistan je v najnovejšem prizadevanju za zagotovitev nacionalne varnosti od afganistanskih oblasti zahteval uradna in pisna zagotovila, da se njihovo ozemlje ne bo uporabljalo za teroristične dejavnosti proti Pakistanu. Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Tahir Andrabi je poudaril, da terorizem, ki izvira iz afganistanskih tal, ostaja edini resen bilateralni spor med državama. Islamabad vztraja pri konkretnih in preverljivih ukrepih proti skupini Tehreek-i-Taliban Pakistan (TTP), ki jo pakistanske oblasti označujejo z izrazom Fitna-al-Khawarij. Vzporedno z diplomatskimi pritiski so pakistanske oblasti v Islamabadu izvedle obsežno varnostno operacijo, v kateri so pridržale več kot 19.500 afganistanskih državljanov brez urejenega statusa. Po uradnih podatkih so do torka v domovino vrnili že skoraj 10.000 oseb. Operacija poteka po navodilih notranjega ministrstva in je del širše strategije obvladovanja varnostnih tveganj, ki jih Pakistan pripisuje nestabilnim razmeram v sosednji državi. Kljub zaostrenim odnosom Pakistan ostaja zavezan sodelovanju v trilateralnem mehanizmu s Kitajsko in Afganistanom. Po navedbah zunanjega ministrstva Islamabad ne želi sovražnega odnosa s Kabulom, temveč si prizadeva za izkoriščanje gospodarskega potenciala regije, ki pa je pogojeno z odpravo terorističnih groženj. Afganistanska stran je pakistanske obtožbe o uporabi ozemlja za terorizem že večkrat označila za neutemeljene.

Vrhovno sodišče Republike Srbske je ugodilo pritožbi republiškega javnega tožilstva in razveljavilo oprostilno sodbo za nekdanjega predsednika vlade te entitete Aleksandra Džombića. Nekdanji visoki funkcionar je obtožen zlorabe uradnega položaja v povezavi z dodelitvijo spornega posojila Investicijsko-razvojne banke Republike Srbske (IRB RS) v višini 19,4 milijona konvertibilnih mark (približno 10 milijonov evrov) zasebnemu podjetju Energolinija iz Zvornika. Zadeva se vrača v ponovno odločanje na prvostopenjsko sodišče v Banja Luki. Tožilstvo Džombiću očita, da je kljub nizki kreditni sposobnosti podjetja in predhodnim zavrnitvam strokovnih služb banke uporabil svoj politični vpliv za odobritev sredstev, ki niso bila nikoli vrnjena. Sodišče bo v ponovljenem postopku ponovno pretehtalo dokaze o njegovi vlogi pri podpisu sporne pogodbe in morebitnem oškodovanju javnih sredstev, kar predstavlja enega vidnejših primerov pregona korupcije na najvišji ravni v tej entiteti Bosne in Hercegovine.

Nigerijska vladajoča stranka Vsenigerijski napredni kongres (APC) je v torek odločno zavrnila trditve nekdanjega podpredsednika države Atikuja Abubakarja, da je demokracija v Nigeriji pod resno grožnjo. Abubakar je prek svojega tiskovnega predstavnika Paula Ibeja obtožil administracijo predsednika Bola Tinubuja namernega slabljenja opozicijskih strank in krčenja demokratičnega prostora v državi. Po njegovih besedah naj bi takšno ravnanje vodilo v enostrankarski sistem, kar predstavlja eksistencialno grožnjo nigerijskemu političnemu sistemu. Predstavniki stranke APC so Abubakarjeve navedbe označili za alarmistične in ironične ter poudarili, da nigerijska demokracija ostaja stabilna in v polnem razcvetu. Vladajoča stranka trdi, da so obtožbe neutemeljene in da so namenjene zgolj nabiranju političnih točk, medtem ko vlada izvaja potrebne reforme pod vodstvom predsednika Tinubuja. Spor odraža poglobljene napetosti med trenutno oblastjo in opozicijskimi voditelji v najbolj poseljeni afriški državi. Politična situacija v Nigeriji ostaja napeta, saj se država spopada z gospodarskimi izzivi in varnostnimi vprašanji, kar opozicija pogosto uporablja kot dokaz za neučinkovitost trenutne vlade. Kljub ostrim besedam Abubakarja vladajoča koalicija vztraja, da so vsi postopki v skladu z ustavo in da opozicijske stranke niso sistemsko zatirane, temveč se spopadajo z lastnimi notranjimi težavami.

Po razpadu koalicije SPD in BSW v Brandenburgu je deželni zbor zavrnil predlog AfD za predčasne volitve. BSW je pri glasovanju podprla predlog AfD, vendar je bil predlog kljub temu zavrnjen. Del predstavnikov BSW se glasovanja ni udeležil.

Minister za zvezno prestolnico Nyesom Wike in nacionalni sekretar vladajoče stranke Vsesplošni progresivni kongres (APC) Ajibola Basiru sta se zapletla v javni spor glede političnega nadzora nad nigerijsko zvezno državo Rivers. Wike je Basiruja ostro opozoril, naj se ne vmešava v lokalno politiko omenjene države, in ga pozval k vzdržnosti pri dajanju provokativnih izjav. Minister, ki velja za vplivno figuro v regiji, je poudaril, da so Basirujevi posegi v tamkajšnje zadeve nesprejemljivi in škodljivi za stabilnost. Na drugi strani je Basiru ministru vrnil z zahtevo po odstopu s položaja. Sekretar stranke APC trdi, da je Wike obseden s politiko v Riversu in da njegovi poskusi destabilizacije strankarske strukture ne bodo tolerirani. Basiru je izpostavil, da Wiketova podpora predsedniku Tinubuju ne pomeni njegovega članstva v APC, zato nima nobene formalne podlage za poseganje v notranje zadeve stranke. Politična trenja med funkcionarjema odražajo širši boj za oblast znotraj regije, ki je ključna za politično ravnovesje v državi.

Načelnik štaba nigerijskih letalskih sil, letalski maršal Sunday Kelvin Aneke, je med 5. in 6. januarjem 2026 v San Diegu vodil strateške pogovore z visokimi predstavniki vlade Združenih držav Amerike in podjetja Bell Textron. Osrednji namen srečanja v Kaliforniji je bil pospešitev postopkov za dobavo 12 bojnih helikopterjev tipa AH-1Z Viper, ki jih Nigerija kupuje za posodobitev svoje vojaške flote. Delegacija je v okviru pregleda vodenja programa podrobno preučila logistične in tehnične vidike prevzema plovil. Projekt nabave helikopterjev predstavlja ključni del nigerijskih prizadevanj za krepitev varnostnih zmogljivosti v boju proti notranjim grožnjam in terorizmu. Srečanje je služilo usklajevanju časovnih okvirov dobave in zagotavljanju, da bodo vsi tehnični standardi izpolnjeni v skladu s pogodbenimi določili. Nigerijska stran je poudarila nujnost hitre integracije teh zračnih zmogljivosti v operativno uporabo. Sodelovanje med Abujo in Washingtonom na področju obrambe se s tem obiskom dodatno poglablja, saj helikopterji AH-1Z Viper veljajo za eno najsodobnejših platform za neposredno zračno podporo. Pogovori so vključevali tudi vprašanja dolgoročnega vzdrževanja in usposabljanja nigerijskih pilotov ter tehničnega osebja, kar bo zagotovilo učinkovito uporabo nove opreme v zahtevnih varnostnih razmerah v regiji.

Najnovejša raziskava ekonomistov z univerz Yale in Columbia, naslovljena »Ruling for the Rich«, je razkrila, da Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike v zadnjih desetletjih vse pogosteje razsoja v korist bogatejših strank. Analiza 1.782 primerov od leta 1950 dalje kaže na globoko polarizacijo sodišča, pri čemer so sodniki, ki so jih imenovali republikanski predsedniki, v 70 odstotkih primerov zavzeli stališča, ki koristijo premožnim. To je v močnem kontrastu s sodniki, ki so jih imenovali demokrati, ki so v istem obdobju v prid bogatih glasovali v 35 odstotkih primerov. Ugotovitve potrjujejo opozorila liberalne sodnice Ketanji Brown Jackson, ki je že v preteklosti izpostavila nevarnost dojemanja sodišča kot institucije, ki služi zgolj kapitalskim interesom. Študija poudarja, da se je trend začel izrazito krepiti v zadnjih desetletjih, medtem ko v sredini prejšnjega stoletja statističnih razlik med sodniki različnih političnih polov glede na premoženjski status strank praktično ni bilo. Poleg tega se sodišče pripravlja na odločanje v primeru National Republican Senatorial Committee proti Zvezni volilni komisiji, ki bi lahko dodatno sprostil omejitve pri financiranju političnih kampanj. Strokovnjaki opozarjajo, da bi morebitna odprava omejitev koordinacije med strankarskimi odbori in kandidati še povečala vpliv najbogatejših donatorjev na ameriški politični proces. Strategi obeh političnih polov se že pripravljajo na morebitne nove razmere, ki bi lahko korenito spremenile način financiranja televizijskih in digitalnih oglasov ter celotno operativno strategijo volilnih kampanj, kar bi še dodatno utrdilo moč kapitala v zakonodajnem procesu.

Nemško zvezno ministrstvo za gospodarstvo je sporočilo, da vprašanje odgovornosti za napad na električno omrežje na jugozahodu Berlina ostaja odprto. Kljub intenzivnim preiskavam storilci po uradnih navedbah še niso bili dokončno identificirani, preiskava pa se nadaljuje v več smereh. Dogodek je povzročil obsežen izpad električne energije, ki je prizadel številne prebivalce in lokalna podjetja na tem območju. Oblasti trenutno izvajajo ukrepe za zagotovitev nadaljnje pomoči prizadetim in stabilizacijo energetske infrastrukture. Čeprav so se v javnosti pojavila ugibanja o morebitnih motivih, ministrstvo poudarja pomen temeljite preiskave pred podajanjem uradnih zaključkov o krivcih. Varnostni organi preverjajo vse sledi, ki bi lahko vodile do povzročiteljev tega dejanja, ki je resno ogrozilo oskrbo z energijo v nemški prestolnici.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo ta teden obiskala Sirijo, kar bo njen prvi obisk v tej državi po padcu režima Bašarja al Asada. Po navedbah glavne tiskovne predstavnice Paule Pinho se bo von der Leynova v Siriji mudila v okviru širše bližnjevzhodne turneje, ki vključuje tudi postanka v Jordaniji in Libanonu. Namen diplomatske misije je predvsem podpora mednarodnim prizadevanjem za obnovo države in krepitev sodelovanja med Evropsko unijo ter novimi sirskimi oblastmi. Evropska unija s tem obiskom izkazuje namero po aktivni vlogi pri stabilizaciji regije po desetletjih državljanske vojne. Poleg humanitarnih vprašanj bodo pogovori osredotočeni na institucionalno prenovo in načrte za povojno rekonstrukcijo, ki pridobivajo na pomenu po nedavni zamenjavi oblasti v Damasku. Obisk velja za pomemben signal mednarodne skupnosti sirskemu ljudstvu in sosednjim državam, ki so močno obremenjene z begunska krizo.

Najnovejše javnomnenjske raziskave v zvezni državi New Hampshire kažejo, da se republikanska stranka v boju za sedež v zveznem senatu na novembrskih vmesnih volitvah sooča z zahtevnim položajem. Čeprav so nekatere lokalne tekme ostale tekmovalne, podatki razkrivajo, da bi bilo osvajanje izpraznjenega senatorskega mesta za republikance v trenutnih okoliščinah težko dosegljivo. Rezultati anket namreč kažejo na izrazito nizko podporo Donaldu Trumpu, ki je v tej zvezni državi padla na 32 odstotkov. Demokratska stranka ohranja prednost predvsem zaradi upada priljubljenosti ključnih republikanskih osebnosti na nacionalni ravni, kar močno vpliva na razpoloženje volivcev v New Hampshiru. Analitiki ocenjujejo, da so trenutne številke med najslabšimi za republikansko stranko v zadnjem obdobju, kar otežuje njihove načrte za prevzem nadzora nad senatom. Kljub temu obe strani vstopata v sklepno fazo kampanje z močno mobilizacijo baze, vendar trendi trenutno favorizirajo demokratske kandidate.

Španski predsednik vlade Pedro Sanchez je v četrtek napovedal, da bo španskemu parlamentu predlagal napotitev mirovnih sil v Palestino takoj, ko bodo za to izpolnjeni ustrezni politični in diplomatski pogoji. Sanchez je svojo namero razkril med nagovorom španskih veleposlanikov v Madridu, kjer je poudaril, da je Španija pripravljena aktivno sodelovati pri prizadevanjih za pacifikacijo regije. Predlog je del širše španske zunanjepolitične strategije, ki vključuje tudi morebitno napotitev vojakov v Ukrajino za zagotavljanje varnosti po zgledu nekaterih drugih evropskih držav. Premier je poudaril, da bi bila tovrstna misija smiselna v trenutku, ko bi bil viden dejanski napredek v mirovnem procesu in ko bi se odprla realna pot proti rešitvi dveh držav, torej priznanju neodvisne Palestine ob Izraelu. Sanchez je izrazil upanje, da bi do tega prišlo v srednjeročnem ali celo krajšem obdobju, pri čemer Španija želi igrati vlogo posrednika in stabilizatorja v Sredozemlju. Njegove izjave odražajo ambicijo Madrida po večjem vplivu na mednarodnem parketu, zlasti v kriznih žariščih, ki neposredno vplivajo na evropsko varnost. Napovedana pobuda vključuje oblikovanje sil za vzdrževanje miru, ki bi delovale po vzoru mednarodnih misij za stabilizacijo. Čeprav podrobnosti o številu vojakov ali natančnem mandatu še niso znane, Sanchezova napoved predstavlja pomemben diplomatski signal. Španska vlada s tem krepi svojo pozicijo zagovornice palestinske državnosti znotraj Evropske unije, kar pa bi lahko sprožilo različne odzive med drugimi članicami EU in mednarodnimi partnerji, glede na kompleksnost bližnjevzhodnega konflikta.

Rusko ministrstvo za obrambo je 8. januarja sporočilo, da so njihove sile zavzele naselje Bratske v ukrajinski Dnipropetrovski oblasti. Operacijo so izvedle enote skupine Vostok, natančneje pripadniki 36. ločene gardne motorizirane brigade 29. armade, ki so po navedbah Moskve zasedli obsežno obrambno območje ukrajinskih sil, ki se razteza na več kot devetih kvadratnih kilometrih. Ruska stran trdi, da so s tem napredovanjem razširili svoje oporišče v regiji in zadali udarce enotam ukrajinske vojske na obrobju sosednje Zaporoške oblasti. Zasedba vasi Bratske predstavlja nadaljevanje ruskih ofenzivnih prizadevanj na južnem delu fronte, kjer sile pod poveljstvom skupine Vostok skušajo prebiti ukrajinske obrambne linije in se utrditi v strateško pomembnih delih Dnipropetrovske regije. Ruski vojaški viri ob tem izpostavljajo pomen zavzetja tega naselja za nadaljnje logistične in taktične operacije v smeri zahoda. Ukrajinska stran uradnih navedb o padcu naselja v času poročanja ni potrdila, vendar so neodvisni opazovalci opazili povečano aktivnost na tem območju. Dogodek odraža stopnjevanje spopadov na mejah med Zaporoško in Dnipropetrovsko oblastjo, pri čemer ruska vojska uporablja zračne in topniške napade za podporo pehoti. Ministrstvo za obrambo Ruske federacije je ob napovedi objavilo tudi videoposnetke, ki naj bi prikazovali potek bojev in dvigovanje zastav nad zavzetim območjem, kar služi kot propagandno sredstvo za potrditev uspehov na terenu.

Vrhovno sodišče Kanade je ugodilo prošnji koalicije civilne družbe za obravnavo pritožbe glede ustavnosti zakonodaje, ki omogoča obsežno prenovo priljubljenega obalnega parka Ontario Place v Torontu. Skupina nasprotnikov trdi, da je deželna vlada Ontaria s sprejetjem novega zakona kršila ustavna načela, ko je zaobšla obstoječe okoljske predpise in omejila možnost pravnega izpodbijanja projekta. Odločitev najvišjega sodišča v državi predstavlja pomemben mejnik v dolgoletnem sporu med oblastmi in aktivisti. Ontario Place, ki so ga odprli leta 1971, velja za kultni spomenik moderne arhitekture in vključuje prvo stalno kinodvorano IMAX na svetu ter otroška igrišča na vodi. Načrtovana prenova, ki vključuje gradnjo luksuznega termalnega zdravilišča in vodnega parka zasebnega investitorja, je v javnosti sprožila ostre od razprave o ohranjanju javnih površin. Nasprotniki opozarjajo, da bi projekt uničil dediščino parka in omejil dostop do obale Toronta za širšo javnost. Sodni postopek bo osredotočen na vprašanje, ali lahko deželna vlada z izredno zakonodajo retroaktivno legalizira posege, ki bi bili sicer v nasprotju s predpisi o varstvu okolja. Razsodba vrhovnega sodišča bo imela daljnosežne posledice za prihodnost upravljanja z javnim zemljiščem in moč izvršilne oblasti v Kanadi. Datum začetka ustnih obravnav še ni bil določen, vendar pravni strokovnjaki pričakujejo, da bo primer pritegnil veliko pozornost kanadske javnosti.

V indijskem mestu Ambernath v zvezni državi Maharaštra je dvanajst svetnikov stranke Kongres prestopilo v opozicijsko stranko BJP, potem ko so propadli načrti za oblikovanje lokalnega zavezništva. Svetniki, ki so bili izvoljeni na listi stranke Kongres, so se za ta korak odločili po obdobju suspenza, kar je sprožilo oster odziv njihove nekdanje matične stranke. Vodstvo stranke Kongres je že napovedalo pravne postopke za njihov odpoklic oziroma diskvalifikacijo s svetniških funkcij. Lokalna izpostava stranke Kongres v Maharaštri je v četrtek uradno potrdila, da bo sprožila postopke pred pristojnimi organi, saj naj bi svetniki s prestopom kršili pravila o prestopih med strankami. Po navedbah strankarskih predstavnikov so bili svetniki izvoljeni pod njihovim simbolom, zato njihov prehod v drugo stranko brez odstopa z mesta svetnika ni legitimen. Incident dodatno stopnjuje politične napetosti v regiji pred prihajajočimi volitvami. Prestop svetnikov v Bharatiya Janata Party (BJP) predstavlja pomemben premik v lokalni politični moči Ambernatha. BJP je z novimi člani okrepila svoj položaj v mestnem svetu, medtem ko se stranka Kongres trudi ohraniti svojo bazo v zvezni državi, kjer so politična zavezništva pogosto nestabilna in podvržena nenadnim spremembam.

Obrambni minister Pete Hegseth je sprožil upravni postopek proti demokratskemu senatorju Marku Kellyju zaradi njegovega sodelovanja v videoposnetku, v katerem je s še petimi demokrati opozarjal pripadnike ameriške vojske, naj ne upoštevajo nezakonitih ukazov. Hegseth je Kellyju izdal uradni opomin in ukazal mornarici, naj preveri njegov čin in pokojnino. Ukrep je sprožil razpravo o političnem vplivu na vojsko.

Tožilstvo v Seulu je v četrtek zahtevalo nalog za aretacijo konservativnega aktivista in pastorja Jeona Kwang-hoona, ki je obtožen spodbujanja nasilnih nemirov pred sodiščem v podporo nekdanjemu predsedniku Yoonu Suk Yeolu. Jeon, ki vodi cerkev Sarang Jeil, naj bi januarja lani aktivno pozival k vdoru v prostore okrožnega sodišča v zahodnem Seulu ter oviral uradne osebe pri opravljanju dolžnosti. Preiskovalci trdijo, da je bila njegova vloga ključna pri organizaciji protestnikov, ki so nasprotovali podaljšanju pripora za nekdanjega voditelja države. Nasilni dogodki so se odvili 19. januarja lani, ko je sodišče odločalo o usodi Yoona Suk Yeola zaradi njegove razglasitve izrednih razmer decembra 2024. Protestniki so po navedbah tožilstva pod pastorjevim vplivom izvajali pritisk na pravosodne organe in povzročali materialno škodo. Pastor Jeon se je v preteklosti že večkrat spopadal s pravnim sistemom zaradi svoje politične dejavnosti in organiziranja množičnih shodov, ki so pogosto presegali zakonske okvire. Postopek proti pastorju predstavlja nadaljevanje pravosodnih prizadevanj za razjasnitev odgovornosti za destabilizacijo države po neuspeli razglasitvi vojnega stanja. Če bo nalog za aretacijo potrjen, bo to pomemben korak v smeri kaznovanja radikalnih skupin, ki so s silo poskušale vplivati na delo neodvisnih sodišč. Primer še naprej močno deli južnokorejsko javnost, kjer so napetosti med privrženci nekdanjega predsednika in zagovorniki pravne države še vedno prisotne.

Iranski prvi podpredsednik je poudaril, da oživitev Urmijskega jezera ni zgolj nacionalni izziv, temveč vprašanje nadnacionalnega pomena, ki zahteva takojšnjo pozornost. V izjavi je poudaril nujnost oblikovanja celovitega načrta s konkretnimi kvantitativnimi kazalniki, ki bodo omogočili natančno spremljanje napredka pri obnovi vodostaja jezera. Cilj načrta je določiti pričakovane spremembe v ravni vode do konca leta 2025, kar bi služilo kot merilo za ocenjevanje učinkovitosti vladnih ukrepov. Podpredsednik je izpostavil, da je vzpostavitev jasnih ciljev ključna za odgovornost vseh vpletenih institucij. Urmijsko jezero, ki je bilo nekoč eno največjih slanih jezer na svetu, se že desetletja spopada z drastičnim krčenjem zaradi suš, prekomernega izkoriščanja vode za kmetijstvo in zajezitev pritokov. Iranska vlada si zdaj prizadeva za sistemski pristop k ekološki obnovi, ki bi preprečil popolno izsušitev in z njo povezane okoljske katastrofe, ki bi lahko vplivale na širšo regijo Bližnjega vzhoda.

Neznani storilci so v zgodnjih jutranjih urah podtaknili požar na stranskih vratih katoliške cerkve Imena Marijinega v Novem Sadu. Župan Žarko Mićin in minister za človekove in manjšinske pravice ter družbeni dialog Demo Beriša sta dejanje ostro obsodila in ga označila za nedopusten akt vandalizma ter nasilja. Po njunih besedah gre za nezaslišan napad na versko svobodo, varnost in temeljne vrednosti srbske družbe. Policijska preiskava dogodka že poteka, javnost pa je bila o incidentu obveščena preko uradnih izjav mestnih in državnih oblasti. Predstavniki lokalne samouprave so poudarili, da takšna dejanja ne bodo spodkopala mednacionalnega sožitja v mestu. Cerkev Imena Marijinega, ki je ena izmed osrednjih znamenitosti Novega Sada, sicer predstavlja pomembno stičišče za lokalno katoliško skupnost. Incident se je zgodil v času, ko se srbska družba spopada z vprašanji varovanja verskih objektov in zagotavljanja varnosti vsem etničnim skupinam. Oblast obljublja hitro izsleditev storilcev, da bi preprečili nadaljnje stopnjevanje napetosti v multikulturni Vojvodini. Ministrstvo je v izjavi za javnost še posebej izpostavilo pomen strpnosti in medsebojnega spoštovanja med različnimi verskimi skupnostmi v državi.

Nizozemski medij AD je v svoji redni rubriki in podkastu spodbudil javno razpravo o vprašanju, ali Združene države Amerike še vedno predstavljajo vzor demokracije v sodobnem svetu. Prispevek izpostavlja dilemo med tistimi, ki menijo, da je ameriški sistem zaradi politične polarizacije izgubil svojo kredibilnost, in tistimi, ki trdijo, da se Evropa od ameriškega modela še vedno lahko marsikaj nauči. Razprava se odvija v luči naraščajočih vprašanj o stabilnosti ameriških institucij in vplivu tamkajšnjega političnega dogajanja na globalne demokratične standarde. Uporabniki in poslušalci so pozvani k podajanju lastnih mnenj o tem, ali so ZDA v očeh mednarodne javnosti že izgubile status vodilne demokratične sile ali pa so njihove izkušnje dragocene za razvoj drugih demokracij. Prispevek ne podaja dokončnih zaključkov, temveč služi kot platforma za analizo javnega mnenja o stanju čezatlantskih odnosov in vrednot. Poudarek je predvsem na vprašanju, kako so se percepcije ameriške ureditve spremenile v zadnjem obdobju in kakšen pomen ima to za prihodnost zahodnega liberalnega reda.

Nove informacije poudarjajo, da medtem ko zveza #böllerciao zahteva prepoved pirotehnike na ravni celotne države, pirotehnična industrija svari pred pavšalnim kaznovanjem panoge in opozarja na morebitne posledice takšne prepovedi.

Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru s sedemletnim Igorjem, ki mu je uresničil željo preko akcije "Jelka želja", razkril, da je kot otrok sanjal o tem, da bi postal mornar, pilot ali obveščevalec. Povedal je, da je prebral veliko knjig in si ogledal filme o obveščevalcih, kar ga je navdihnilo.

Predsednik Argentine Javier Milei je v četrtek v predsedniški palači Casa Rosada sprejel predsednico madridske avtonomne skupnosti Isabel Díaz Ayuso. Srečanje, ki je bilo del zasebnega obiska Ayusove v Argentini, je predstavljalo že četrti uradni pogovor med voditeljema od nastopa Mileijevega mandata. Glavne teme pogovorov so bile usmerjene v krepitev političnih vezi in razpravljanje o trenutni mednarodni situaciji. Posebno pozornost sta voditelja namenila zaostrenim razmeram v Venezueli, ki so se v zadnjem času stopnjevale zaradi mednarodnega pritiska na režim Nicolása Madura. Srečanje je potekalo v senci ameriških ukrepov v regiji, oba akterja pa sta ponovno potrdila usklajenost svojih stališč glede latinskoameriške krize. Poleg zunanjepolitičnih vprašanj sta se dotaknila tudi notranjepolitičnega dogajanja v Španiji, kjer sta oba znana kot ostra kritika vlade Pedra Sáncheza in leve politike. Odnosi med Mileijem in Ayusovo so že dlje časa označeni kot tesni, saj oba zagovarjata liberalne gospodarske reforme in nasprotujeta socialističnim usmeritvam. Obisk v Buenos Airesu je tako služil kot utrditev zavezništva med argentinsko vlado in vplivno špansko regionalno voditeljico, kar dodatno vpliva na diplomatsko dinamiko med Argentino in Španijo, ki so jo v preteklosti zaznamovala določena trenja na ravni državnih vlad.

V nemški zvezni deželi Brandenburg se je znašla na robu razpada edina vladna koalicija med socialdemokrati (SPD) in Zavezništvom Sahre Wagenknecht (BSW). Kriza se je močno zaostrila, ko je podpredsednik deželne vlade in nekdanji predsednik deželnega odbora BSW, Robert Crumbach, napovedal svoj odstop in umik iz vlade. SPD je pred tem stranki BSW postavila ultimat glede jasne opredelitve o prihodnjem sodelovanju, vendar so notranji spori v BSW očitno postali nepremostljivi. Napetosti znotraj koalicije so se stopnjevale več tednov, predvsem zaradi notranjih razhajanj v stranki BSW glede zvestobe koalicijski pogodbi in pritiska zveznega vodstva stranke. Odstop ključnega ministra pomeni konec stabilnega sodelovanja, ki je v Nemčiji veljalo za pomemben politični eksperiment. Socialdemokrati pod vodstvom deželnega premierja Dietmarja Woidkeja se zdaj soočajo z možnostjo manjšinske vlade ali predčasnih volitev, kar bi lahko pomembno vplivalo na politično stabilnost na vzhodu Nemčije.

Bolgarski minister za promet v odstopu Grozdan Karadžov je obiskal mesto Vraca, kjer je z županom Kalinom Kamenovom in vodstvom nacionalnega podjetja za železniško infrastrukturo (NKŽI) določil ukrepe za povečanje varnosti na tamkajšnji železniški progi. Odločitev za nujno postavitev dvometrskih žičnatih ograj na treh najbolj tveganih odsekih je sledila tragičnemu dogodku, v katerem je vlak povozil učenca. Na teh mestih prebivalci in šolarji vsakodnevno nevarno in nepravilno prečkajo tire, kar ob visokih hitrostih potniških vlakov predstavlja izjemno tveganje. Minister Karadžov je poudaril, da bodo dela na terenu stekla takoj, material pa je že pripravljen. Cilj pristojnih je, da se v dveh tednih v celoti onemogoči nepooblaščen dostop do tirnih naprav. Poleg kratkoročnih ukrepov z ograjami je občina Vraca zahtevala tudi dolgoročno rešitev, ki vključuje preprojektiranje in izgradnjo dveh podhodov. Ti bodo omogočili varno povezavo med mestnimi četrtmi, ne da bi pešci ogrožali svoja življenja na aktivni železniški progi.

Grški premier Kyriakos Mitsotakis je v četrtek, 8. januarja 2026, uradno odprl devet prenovljenih, vrhunsko opremljenih operacijskih dvoran v atenski onkološki bolnišnici Agios Savvas, ki velja za največjo tovrstno ustanovo v državi. Projekt celovite prenove, ki bo v polnem obsegu zaživel v ponedeljek, 12. januarja, vključuje posodobitev prostorov v drugem in tretjem nadstropju ter nadgradnjo ključnih strojnih instalacij, kot so klimatizacija in kotlovnice. Investicija je bila v celoti financirana s sredstvi iz evropskega Sklada za okrevanje in odpornost (RRF). Z novo pridobitvijo bo bolnišnica več kot podvojila svoje operacijske zmogljivosti, saj bo po novem razpolagala z 11 dvoranami, kar bo omogočilo izvedbo približno 550 operacij mesečno. Minister za zdravje Adonis Georgiadis je ob tem poudaril, da so sodobne zmogljivosti ključne za obvladovanje bolnišničnih okužb in zagotavljanje kakovostne oskrbe bolnikov v prihodnjih desetletjih. Vlada pričakuje, da bodo s povečano kapaciteto v treh mesecih popolnoma odpravili trenutne čakalne vrste za onkološke posege. Obisk premierja Mitsotakisa je služil tudi kot simbolna potrditev reforme nacionalnega zdravstvenega sistema (ESY). Premier je ob ogledu prostorov poudaril, da se leto 2026 začenja z optimističnimi obeti za javno zdravstvo, saj se sredstva evropskega sklada učinkovito uporabljajo za modernizacijo infrastrukture po celotni državi. To neposredno naslavlja pretekle kritike o zastarelih bolnišničnih pogojih, ki so bili v preteklosti predmet delavskih in študentskih protestov.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je v Ankari srečal z omanskim kolegom Sayyidom Badrom Hamadom Al Busaidijem, s katerim sta v okviru uradnega obiska obravnavala ključna vprašanja dvostranskega sodelovanja in trenutne geopolitične razmere v regiji. Po poročanju turških medijev sta se diplomata osredotočila na krepitev gospodarskih vezi ter usklajevanje stališč glede varnostne situacije na Bližnjem vzhodu. Fidan je po srečanju poudaril pomen stabilnosti v Zalivu in širši regiji, kar predstavlja skupni interes obeh držav. Poleg srečanja z omanskim predstavnikom je minister Fidan opravil tudi ločen pogovor s pakistanskim zunanjim ministrom, kar nakazuje na intenzivno turško diplomatsko aktivnost v smeri islamskega sveta. Na skupni tiskovni konferenci z Al Busaidijem je Fidan podal izjave o napredku pri uresničevanju predhodnih dogovorov in napovedal nadaljnje investicijske projekte, ki bodo povezali gospodarstvi Turčije in Omana. Razpravljala sta tudi o humanitarni krizi v Gazi in potrebi po trajnejši rešitvi palestinskega vprašanja. Diplomatska srečanja potekajo v času, ko Turčija aktivno poskuša utrditi svojo vlogo regionalnega posrednika in stabilizatorja. Obisk omanskega ministra potrjuje strateško naravnanost Ankare k diverzifikaciji zavezništev in krepitvi vpliva v arabskem svetu. Turška diplomacija tako nadaljuje z vrsto visokih srečanj, ki vključujejo vprašanja od energetske varnosti do mirovnih pogajanj v sosednjih regijah, kar je bilo opazno tudi pri nedavnih prizadevanjih v kavkaškem konfliktu.

V Atenah se je z zaslišanjem Marie Marangeli, nekdanje tajnice nekdanjega podpredsednika družbe Novartis Hellas Konstantinosa Frouzisa, nadaljevalo sojenje na drugi stopnji v odmevni zadevi Novartis. Marangelijeva, ki je v preteklosti pričala kot zaščitena pričevalka pod psevdonimom 'Aikaterini Kelesi', je pred sodiščem prvič javno potrdila, da je za svoje pričevanje o spornih praksah farmacevtskega giganta prejela finančno nagrado s strani ameriških pravosodnih organov. Sodišču je pojasnila, da so jo ameriške oblasti ocenile za verodostojno pričo, medtem ko se v Grčiji sooča s pravnim pregonom zaradi domnevno lažnega pričanja. Obtoženka je v svojem zagovoru poudarila, da se počuti krivično obravnavano s strani grškega pravosodja, ki jo je na prvi stopnji obsodilo na 33 mesecev zapora s triletno preizkusno dobo. Vztrajala je pri svojih prvotnih navedbah o podkupovanju grških politikov, čeprav te obtožbe v preiskavah niso bile potrjene. Marangelijeva je izpostavila neskladje med mednarodnim priznanjem njenih informacij in domačo obsodbo, pri čemer je izrazila pričakovanje, da bo pritožbeno sodišče sprejelo pravično odločitev in upoštevalo njeno vlogo pri razkritju neustreznih praks v farmacevtski industriji.

Britanska vlada pod vodstvom premierja Keira Starmerja je danes predstavila predlog zakona, s katerim bo odpravila omejitev socialne pomoči za več kot dva otroka. Ukrep, ki ga je prvotno uvedla konservativna vlada, naj bi po vladnih ocenah iz revščine rešil skoraj 500.000 otrok, kar predstavlja enega najobsežnejših ukrepov za boj proti revščini otrok v sodobni zgodovini države. Odločitev predstavlja pomemben preobrat v politiki laburistov, saj je Starmer še pred letom dni zavračal odpravo te omejitve zaradi potrebe po proračunski vzdržnosti. Uvedba nove zakonodaje je sprožila oster besedni spopad med finančno ministrico Rachel Reeves in voditeljem stranke Reform UK Nigelom Farageem. Farage je napovedal, da bo njegova stranka glasovala proti predlogu, saj meni, da bodo od odprave omejitve imele koristi predvsem družine tujih državljanov. Ministrica Reeves je te navedbe ostro obsodila in Farageu očitala, da njegovo nasprotovanje temelji na barvi kože, ter poudarila, da noben otrok ne bi smel živeti v pomanjkanju ne glede na svoje poreklo. Kritike na račun Reevesove so se pojavile tudi z druge strani, saj so nekateri predstavniki stranke Reform UK njene izjave označili za etnonacionalistične. Zia Yusuf iz omenjene stranke je ministrico obtožil, da napačno interpretira njihovo stališče, ki se zavzema za prednostno obravnavo britanskih državljanov. Finančni vpliv odprave omejitve bo britanski proračun do leta 2030 stal približno tri milijarde funtov letno, vlada pa vztraja, da je stabilnost trgov zdaj dovolj trdna za izvedbo te socialne reforme.

V Iranu so ponovno izbruhnili množični protesti, ki jih spremljajo poročila o domnevnem prestopu nekaterih policijskih enot na stran protestnikov. Posnetki, ki krožijo po družbenih omrežjih, prikazujejo stopnjevanje upora proti tamkajšnjim oblastem, medtem ko se varnostne sile soočajo z vse večjim pritiskom nezadovoljnega prebivalstva. Razmere v državi ostajajo nestabilne, saj demonstranti zahtevajo korenite sistemske spremembe in konec represije. Istočasno se na Tajvanu poglablja politični razkol v parlamentu, kjer opozicija zavrača obravnavo državnega proračuna. Takšno ravnanje je sprožilo val kritik v javnosti, saj državljani opozarjajo na negativne posledice za delovanje države in javnih služb. Ankete na ulicah kažejo na naraščajočo jezo nad politiki, ki po mnenju volivcev prejemajo plačo, a ne opravljajo svojega dela, kar ohromlja tajvansko demokracijo v kritičnem času. Na področju zunanje politike pa je tajvanski predsednik Lai Ching-te zavzel neposredno držo pri zaščiti tajvanske suverenosti, kar je sprožilo ostre odzive nekaterih opozicijskih poslancev. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da so retorični napadi opozicije v prid kitajskim interesom, saj Kitajsko označujejo za sovražno državo, ki ogroža stabilnost v regiji. Politična razhajanja glede varnostnih vprašanj še dodatno zapletajo notranjo stabilnost otoka.

Nemška pevka Sarah Connor se je oglasila iz hotela v Berlinu, potem ko je obsežen izpad električne energije prizadel jugozahodni del nemške prestolnice. Pevka je prek družbenih omrežij delila svojo izkušnjo iz teme in ob tem neposredno naslovila vprašanja na odgovorne politike. Izpostavila je zaskrbljenost glede energetske infrastrukture in pripravljenosti države na tovrstne dogodke, saj naj bi sanacija po prvotnih ocenah lahko trajala več dni. Izpad elektrike je ohromil vsakdanje življenje v več četrtih, kar je povzročilo težave v oskrbi in logistiki. Connorjeva je s svojimi objavami sprožila širšo javno razpravo o stabilnosti energetskega omrežja v Nemčiji. Njene kritike so usmerjene predvsem v počasno odzivanje pristojnih služb in pomanjkanje informacij za prebivalce, ki so ostali brez osnovnih storitev. Dogodek je v lokalnih medijih hitro dobil politično razsežnost, saj so se nanje odzvali tudi predstavniki mestnih oblasti, ki poskušajo čim prej vzpostaviti nemoteno oskrbo.

Iranski zunanji minister Abbas Araqchi je med obiskom v Libanonu izjavil, da si Iran ne želi vojne, vendar je nanjo v celoti pripravljen, hkrati pa dopušča možnost smiselnih pogajanj z Združenimi državami Amerike. Araqchi je poudaril, da bi se pogovori lahko začeli le na podlagi vzajemnega spoštovanja in skupnih interesov, kar po njegovih besedah izključuje politiko diktiranja pogojev s strani Washingtona. Po navedbah iranskega ministra so pretekli poskusi Izraela in ZDA, da bi napadli Iran, doživeli strateški neuspeh. Minister je v Bejrutu pojasnil, da je Iran pripravljen na kakršen koli razvoj dogodkov v regiji. Izpostavil je razliko med pogajanji in sprejemanjem tujih diktatov ter poudaril, da bodo diplomatska prizadevanja mogoča le, ko bodo Združene države Amerike priznale suverenost in interese Teherana. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer Iran utrjuje svojo diplomatsko in vojaško držo. Besede zunanjega ministra odražajo uradno stališče Teherana, ki želi s kombinacijo vojaške pripravljenosti in diplomatske odprtosti zmanjšati pritisk mednarodne skupnosti. Araqchi je ponovil, da iranska strategija temelji na odvračanju, a da vrata za diplomacijo ostajajo odprta, če so izpolnjeni kriteriji enakopravnega obravnavanja obeh strani v procesu.

Direktor srbske vladne pisarne za Kosovo in Metohijo Petar Petković je ostro kritiziral kosovskega premierja Aljbina Kurtija in ga označil za glavno grožnjo stabilnosti v regiji. Po Petkovićevih navedbah Kurti načrtno gradi podobo vojnega voditelja, kar po njegovem mnenju dodatno zaostruje napetosti na Balkanu. Izjave prihajajo v času povečanih diplomatskih trenj med Beogradom in Prištino glede statusa severa Kosova. Petković trdi, da Kurti s svojimi dejanji in retoriko spodkopava mirovna prizadevanja ter se izogiba obveznostim, ki so bile dogovorjene v okviru dialoga pod okriljem Evropske unije. Srbska stran poudarja, da takšna politika vodi v destabilizacijo celotnega Zahodnega Balkana, kar vzbuja zaskrbljenost tudi v mednarodni skupnosti.

Namestnica generalnega sekretarja Združenih narodov Amina Mohammed je v nedeljo izrazila globoko zaskrbljenost nad sistematičnim kršenjem človekovih pravic žensk in deklic v Afganistanu. V svojem javnem pozivu je mednarodno skupnost pozvala, naj ne spregleda diskriminacije, s katero se soočajo milijoni Afganistank, ki jim oblasti omejujejo dostop do izobraževanja, zaposlovanja in svobode gibanja. Po njenih besedah so ženske v državi tarča strogih omejitev, ki neposredno spodkopavajo njihovo varnost in temeljne človekove pravice. Predstavniki Islamskega emirata Afganistan, ki ga vodijo talibani, tovrstne očitke vztrajno zavračajo. Trdijo, da so pravice žensk v državi zagotovljene v skladu z njihovim tolmačenjem islamskega prava oziroma šeriatskega prava. Kljub tem zagotovilom pa poročila s terena in mednarodne organizacije opozarjajo na zaostrovanje represije, ki vključuje aretacije in zlorabe zaradi neupoštevanja strogih pravil oblačenja ali javnega nastopanja. Razmere se dodatno zaostrujejo v luči prisilnega vračanja beguncev iz sosednjih držav, kar povečuje humanitarno stisko v regiji.

Claire Valdez, članica skupščine zvezne države New York in sindikalna organizatorka, je uradno napovedala svojo kandidaturo za sedež v ameriškem kongresu. Valdezova se poteguje za položaj v 7. okrožju New Yorka, ki ga trenutno zaseda Nydia Velázquez, ki je napovedala svojo upokojitev. Njena kandidatura prihaja neposredno po pomembnem političnem premiku v mestu, ki ga je zaznamoval vzpon levice in prevzem županskega položaja s strani njenega zaveznika Zohrana Mamdanija. Kandidatka, ki je vidna članica newyorške veje Demokratskih socialistov Amerike (NYC-DSA), svojo kampanjo gradi na temeljih skoraj desetletnega socialističnega organiziranja in krepitve institucij v mestu. Njen vstop v tekmo potrjuje naraščajoč vpliv socialističnega krila znotraj Demokratske stranke, zlasti v urbanih središčih, kot je New York. Valdezova poudarja svojo preteklost v sindikalnem delu kot ključno prednost pri zastopanju delavskih interesov v zveznem zakonodajnem telesu. Politični analitiki napovedujejo, da bo njena kandidatura deležna močnega nasprotovanja tako s strani republikancev kot tudi zmernejših demokratov. Uspeh Zohrana Mamdanija je namreč že povzročil val kritik in strahu pred radikalizacijo stranke, kar se bo verjetno odrazilo tudi v kampanji Valdezove. Kljub temu podpora znotraj socialističnih krogov ostaja močna, kar ji omogoča trdno izhodišče za prihajajoče predvolitve.

Madžarski premier Viktor Orbán in vodja opozicijske stranke Tisza Péter Magyar sta v ločenih pogovorih za britansko mrežo BBC komentirala medsebojno delovanje in osebne lastnosti. Novinar je premierja Orbána pozval, naj izpostavi tri pozitivne lastnosti svojega političnega tekmeca, vendar je Orbán uspel navesti le eno. Podobno vprašanje je bilo naslovljeno tudi na Magyarja, ki je moral oceniti delo in osebnost dolgoletnega predsednika vlade. Intervju odraža stopnjevanje politične napetosti na Madžarskem, kjer Magyar predstavlja vse večjo grožnjo vladajoči stranki Fidesz. Premier Orbán je v preteklosti že večkrat javno stopil v bran svojim ministrom pred Magyarjevimi kritikami, tokratni medijski nastop pa kaže na neposredno soočenje mnenj pred mednarodno javnostjo. Analitiki ocenjujejo, da tovrstna komunikacija potrjuje Magyarjev status osrednjega izzivalca trenutne oblasti.

Družine in prijatelji žrtev so v Kanadi obeležili šesto obletnico sestrelitve potniškega letala družbe Ukraine International Airlines na letu PS752, ki so ga iranske sile sestrelile nad Teheranom. Spominske slovesnosti so potekale v provincah Ontario in Britanska Kolumbija, kjer so se poklonili 176 ljudem, ki so izgubili življenje v tragičnem dogodku leta 2020. Med žrtvami je bilo 55 kanadskih državljanov in 30 oseb s stalnim prebivališčem v Kanadi. Letalo je bilo tarča dveh iranskih raket le nekaj minut po vzletu z letališča v Teheranu. Iranske oblasti so kasneje priznale, da so letalo sestrelile pomotoma, kar so pripisale človeški napaki v času povečanih napetosti z Združenimi državami Amerike. Svojci žrtev še vedno zahtevajo polno odgovornost in transparentnost s strani iranskega režima glede okoliščin napada. Dogodki v Kanadi služijo kot opomin na nerešena vprašanja glede mednarodne pravičnosti in varnosti v civilnem letalstvu. Kanadska vlada in mednarodni partnerji si še naprej prizadevajo za odškodnine in kazensko pregon odgovornih, medtem ko se družine spopadajo z dolgotrajno izgubo in pomanjkanjem dokončnih odgovorov o dogodku, ki je pretresel svetovno javnost.

Sodišče Bosne in Hercegovine je uradno potrdilo obtožnico proti Mirsadu Šestiću, nekdanjemu poveljniku Armade BiH, ki ga bremenijo vojnih zločinov proti civilnemu prebivalstvu ter ranjencem in bolnikom. Kazniva dejanja naj bi bila storjena leta 1993 na območju občine Žepče med bošnjaško-hrvaškim sporom. Šestić je obtožen kršitev mednarodnega humanitarnega prava v času oboroženih spopadov v osrednji Bosni. Obtožnica se osredotoča na dejanja zoper hrvaške civile in ujetnike, kar predstavlja nadaljevanje prizadevanj tožilstva za procesuiranje odgovornih za grozodejstva v srednji Bosni. Ta primer je del širšega vala pravosodnih postopkov v regiji, ki so namenjeni razjasnitvi dogodkov iz vojne v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in zagotavljanju pravice za žrtve na vseh straneh konflikta.

Vrhovni vodja Islamskega emirata Afganistan je v četrtek izvedel obsežno preoblikovanje v vrhu vlade, ki je vključevalo zamenjavo položajev med dvema ključnima ministroma in nove imenovanja na več visoki položajih. Po navedbah glavnega tiskovnega predstavnika talibanov Zabihulaha Mudžahida je Abdul Latif Mansur, dosedanji minister za energijo in vodo, prevzel vodenje ministrstva za obnovo in razvoj podeželja. Njegov predhodnik na tem položaju, Mohamad Junus Ahundzada, je po novem prevzel vodenje ministrstva za energijo in vodo. Poleg zamenjave v ministrskem svetu so bili imenovani tudi novi uradniki na ministrstvu za javna dela, v nacionalnem elektroenergetskem podjetju Da Afghanistan Breshna Sherkat (DABS) ter na ministrstvu za zunanje zadeve. Gre za strateške premike v strukturi oblasti, s katerimi želi vrhovni vodja po navedbah uradnih virov v Kabulu izboljšati učinkovitost delovanja državne uprave in upravljanja z viri. Rekonstrukcija kabineta odraža centralizirano naravo odločanja v Afganistanu, kjer o vseh ključnih kadrovskih vprašanjih odloča vrhovni vodja v Kandaharju. Takšne poteze so v Islamskem emiratu razmeroma pogoste, saj oblast redno premešča visoke uradnike med različnimi resorji z namenom ohranjanja lojalnosti in preprečevanja kopičenja moči v posameznih rokah.

Srbska ministrica za varstvo okolja Sara Pavkov je sporočila, da je Srbija v leto 2026 vstopila z 10,73 odstotka državnega ozemlja pod uradno zaščito. Ta mejnik predstavlja pomemben korak v prizadevanjih države za ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih virov. Po besedah ministrice so v zadnjem obdobju štiri nova naravna območja pridobila poseben status zaščite, kar je prispevalo k povečanju skupnega deleža zavarovanih površin. Strategija povečevanja zaščitenih območij je del širšega načrta srbske vlade za prilagajanje okoljskim standardom in zagotavljanje trajnostnega razvoja. Ministrica je poudarila, da pridobitev posebnega statusa za nova naravna dobra ne pomeni le formalnega priznanja, temveč prinaša tudi strožje protokole upravljanja in nadzora nad temi ekosistemi. Cilj teh ukrepov je preprečiti degradacijo narave ter omogočiti dolgoročno ohranitev redkih rastlinskih in živalskih vrst. Okoljske politike v Srbiji so v zadnjih letih postale ključni del približevanja države evropskim standardom. Čeprav se delež zaščitenega ozemlja povečuje, strokovnjaki opozarjajo na pomen učinkovitega izvajanja zaščite v praksi. Povečanje na 10,73 odstotka odraža zavezanost k ohranjanju naravne dediščine, kar je strateškega pomena za celotno regijo Zahodnega Balkana.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul je v ponedeljek izjavil, da Grenlandija nedvomno pripada Danski, s čimer se je odzval na ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi tega ozemlja k Združenim državam Amerike. Wadephul je poudaril, da je Severnoatlantsko zavezništvo (NATO) pripravljeno razpravljati o okrepljeni zaščiti otoka, če bi se za to pokazala potreba. Izjave so odmevale kot jasen diplomatski odgovor na grožnje z aneksijo, ki so med zaveznicami znotraj Nata povzročile precejšnjo zaskrbljenost glede ozemeljske celovitosti in stabilnosti na Arktiki. Nemški minister je izpostavil, da vprašanje statusa Grenlandije ni le vprašanje dveh držav, temveč zadeva širšo varnostno arhitekturo zavezništva. Čeprav so Trumpove ambicije v preteklosti že sprožale diplomatska trenja, so zadnje napovedi v Berlinu in drugih evropskih prestolnicah sprožile potrebo po jasni opredelitvi do vprašanja suverenosti. Wadephul je zaključil, da bo zaščita strateškega otoka ostala prednostna naloga v okviru Natovih razprav, hkrati pa je zavrnil kakršne koli enostranske spremembe meja v regiji.

Turško veleposlaništvo v Teheranu je demantiralo nedavne navedbe na družbenih omrežjih, da Ankara načrtuje ali izvaja evakuacijo svojih državljanov iz Irana. Kot poročajo lokalni mediji in tiskovna agencija ISNA, so se v javnosti pojavile dezinformacije o domnevnem umiku turških državljanov iz večjih iranskih mest, kar pa so uradni diplomatski viri označili za neresnično. Turško veleposlaništvo je po preverjanju potrdilo, da takšnih ukrepov niso sprejeli. Novica o domnevni evakuaciji se je hitro razširila v luči povečanih regionalnih napetosti, vendar turška stran poudarja, da njihovo diplomatsko predstavništvo in državljani ostajajo v državi. Gre za klasičen primer dezinformacij, ki so se pojavile v digitalnem prostoru in zahtevale uradni odziv diplomatskih predstavništev za pomiritev javnosti. Zaenkrat ni nobenih uradnih navodil turškim državljanom, naj zapustijo Iran. Službe za odnose z javnostmi pri veleposlaništvu so še dodatno pojasnile, da se dejavnosti turških državljanov v Iranu nadaljujejo brez motenj. Poudarili so, da je treba informacije o varnostnih ukrepih spremljati zgolj prek uradnih državnih kanalov in ne prek nepreverjenih objav na socialnih omrežjih, ki bi lahko povzročile nepotrebno paniko med prebivalci obeh držav.

General brigadir Golamreza Džalali, vodja iranske Organizacije za pasivno obrambo, je opozoril, da tuji nasprotniki svojo strategijo usmerjajo v motenje nacionalne oskrbovalne verige z osnovnimi dobrinami in storitvami. Po njegovih besedah so morebitni napadi na logistične poti in sisteme za razdeljevanje blaga eden ključnih scenarijev, s katerimi se želi povzročiti nezadovoljstvo med prebivalstvom. Džalali je pozval vse državne institucije k takojšnji pripravi in posodobitvi načrtov za zagotavljanje neprekinjenega delovanja kritične infrastrukture. Poudaril je, da morajo biti sistemi pripravljeni na delovanje tudi v izrednih razmerah, saj bi vsakršen daljši izpad storitev neposredno vplival na stabilnost države. Organizacija za pasivno obrambo bo v prihodnje izvajala strožji nadzor nad izvajanjem teh varnostnih protokolov. Izjave prihajajo v času povečanih napetosti in kibernetskih groženj, ki so v preteklosti že povzročile težave v iranskem energetskem in prometnem sektorju. Iranske oblasti poudarjajo, da je odpornost oskrbovalnih verig ključna za nacionalno varnost, saj se država spopada z zunanjimi pritiski, ki ciljajo na vsakodnevno življenje državljanov.

Upravni odbor srbskega Republiškega sklada za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIO) je uradno sprejel odločitev o financiranju stroškov rehabilitacije upokojencev v letu 2024. Sklep določa ceno bivanja in storitev v zdraviliščih, ki jih bodo upravičenci lahko koristili v okviru programa brezplačnega zdravljenja. Sklad bo tudi letos financiral bivanje v večjem številu srbskih zdravilišč, pri čemer so določili natančne pogoje za prijavo kandidatov. Prijave za brezplačno rehabilitacijo se bodo začele 12. januarja, program pa je namenjen upokojencem z nižjimi prejemki. Letošnji razpis prinaša nekatere spremembe v seznamu razpoložljivih zdravilišč in kriterijih za izbor, s čimer želi sklad zagotoviti dostopnost storitev širšemu krogu upravičencev. Upokojenci bodo imeli na voljo desetdnevno bivanje, ki vključuje zdravniški pregled in terapije, stroške pa v celoti krije sklad PIO. Ta ukrep predstavlja pomemben del socialne politike za izboljšanje zdravstvenega stanja starejše populacije v Srbiji.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je v petek, 5. januarja, opravil obsežen pogovor s predstavniki lokalnih televizijskih postaj. Po informacijah iz urada predsednika države je srečanje potekalo v uradnih prostorih, kjer je voditelj države odgovarjal na vprašanja o aktualnih družbenopolitičnih razmerah v državi in regiji. Vsebina intervjuja se osredotoča na prihodnje državne načrte in odzive na mednarodno dogajanje. Televizijske hiše so napovedale predvajanje celotnega pogovora v večernih urah istega dne. Čeprav podrobnosti odgovorov v začetnih poročilih niso bile v celoti razkrite, so uradni viri poudarili pomen rednega komuniciranja predsednika z domačo javnostjo prek nacionalnih medijev. Gre za uveljavljeno politično prakso, s katero Alijev predstavlja svoja stališča o ključnih nacionalnih vprašanjih.

Guvernerka zvezne države New York Kathy Hochul in župan mesta New York Zohran Mamdani sta v četrtek predstavila ambiciozen načrt za širitev brezplačnega in subvencioniranega otroškega varstva. Osrednja točka pobude je uvedba pilotnega programa univerzalnega varstva za otroke, stare dve leti, kar predstavlja eno prvih večjih političnih potez novega župana Mamdanija. Program je bil ključni del njegove predvolilne kampanje in odraža prizadevanja mestnih oblasti za zmanjšanje finančnih obremenitev mladih družin. Guvernerka Hochulova je ob predstavitvi načrta obljubila dodatno podporo zvezne države pri izvajanju te strategije, ki vključuje tudi širši načrt za dostopnost varstva v celotnem mestu. Na skupni tiskovni konferenci sta demokratska politika poudarila, da bo nova uredba staršem omogočila lažjo vrnitev na trg dela in izboljšala zgodnji razvojni proces otrok. Načrt predvideva postopno širitev kapacitet, ki bodo v prihodnje vključevale večje število otrok iz različnih socialnih okolij. Projekt velja za pomemben korak v smeri socialne politike, ki New York postavlja v ospredje ameriških mest pri zagotavljanju javnih storitev za predšolske otroke. Podrobnosti o financiranju in časovnici polne implementacije bodo predmet nadaljnjih pogajanj med mestnim svetom in državno upravo v Albaniju, vendar politična podpora obeh voditeljev kaže na visoko stopnjo prioritete tega vprašanja v njunih mandatih.

Čilsko kvalifikacijsko sodišče za volitve (Tricel) je na slovesnosti v Santiagu uradno razglasilo Joséja Antonia Kasta za novega predsednika države. Kast, kandidat Republikanske stranke, je zmagal v drugem krogu predsedniških volitev pred več kot tremi tedni, funkcijo pa bo uradno nastopil 11. marca. Današnja razglasitev predstavlja ključen institucionalni korak, ki potrjuje legitimnost volilnega izida in Kastu omogoča polno pripravo na prevzem oblasti. Po uradni razglasitvi je Kast napovedal intenziven teden, ki vključuje obisk v Peruju in srečanje z gospodarskimi voditelji na konferenci ICARE. Novoizvoljeni predsednik se je slovesnosti udeležil v spremstvu soproge Maríe Píe Adriasola in svoje najožje ekipe. V svojem nagovoru medijem je poudaril pomen stabilnosti in napovedal nadaljevanje diplomatskih prizadevanj v regiji, kar je nakazal že z nedavnimi obiski v tujini, kjer se je posvečal vprašanjem varnosti in gospodarskega sodelovanja.

Tožilstvo za organizirani kriminal zahteva tri leta zapora za ministra za kulturo Nikolo Selakovića zaradi zlorabe uradnega položaja in ponarejanja uradnih dokumentov v aferi "Generalštab". Prav tako zahteva dve leti in pol zapora za vršilko dolžnosti sekretarja Ministrstva za kulturo Slavico Jelačo ter zaporno kazen tudi za vršilca dolžnosti direktorja Republiškega zavoda Gorana Vasića. Selaković naj bi po začetku postopka tožilstvo obtoževal, da deluje po nalogu neimenovanih centrov moči. Sojenje je predvideno za 4. februar.

V Trebinju v Bosni in Hercegovini so danes uradno odprli novoizgrajeno bolnišnico Sveti arhiđakon Stefan - 9. januar. Slovesnosti so se udeležili najvišji predstavniki Republike Srbske in Republike Srbije, med njimi srbski predsednik Aleksandar Vučić ter predsednik Republike Srbske Milorad Dodik. Objekt, ki simbolizira tesno sodelovanje med Banjaluko in Beogradom, so odprli ob simboličnih zvokih srčnega utripa, kar naj bi ponazarjalo pomen ustanove za zdravje lokalnega prebivalstva. Srbski predsednik Vučić je v svojem nagovoru poudaril močne vezi med Srbijo in Republiko Srbsko ter izpostavil, da je Srbija znatno prispevala k financiranju tega infrastrukturnega projekta. Milorad Dodik je novo bolnišnico označil za strateški objekt, ki bo prebivalcem regije zagotovil sodobne zdravstvene storitve. Odprtje bolnišnice je potekalo v znamenju političnih sporočil o narodni enotnosti in nadaljnjem vlaganju Srbije v srbsko entiteto v Bosni in Hercegovini, kar je povzročilo različne odzive v širši regiji glede vpliva Beograda.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je udeležil vrha o Ukrajini v Parizu, kjer je v imenu predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana izpostavil varnost v Črnem morju kot strateško prioriteto svoje države. Srečanje, ki ga je sklical francoski predsednik Emmanuel Macron, je združilo več kot 30 držav v okviru tako imenovane koalicije voljnih pod vodstvom Francije in Velike Britanije. Fidan je na srečanju ponovil stališče Ankare o nujnosti sprejetja konkretnih in k rezultatom usmerjenih ukrepov za končanje vojne v Ukrajini. Turška delegacija je poudarila, da stabilnost v črnomorski regiji ostaja ključna za mednarodno varnost in nemoten pretok surovin. Poleg varnostnih vprašanj je turški minister izpostavil tudi pripravljenost države za posredovanje pri doseganju trajnega miru. Ankara si že od začetka konflikta prizadeva za ravnotežje med svojo vlogo v zvezi Nato in ohranjanjem odprtih komunikacijskih kanalov z obema vpletenima stranema, s čimer želi preprečiti nadaljnjo eskalacijo v svoji neposredni bližini.

Opozicijske stranke v Zrenjaninu so ostro kritizirale mestno upravo pod vodstvom Srbske napredne stranke (SNS) zaradi afere, povezane s postavitvijo in naknadno odstranitvijo panoramskega kolesa v središču mesta. Po navedbah opozicije dogajanje predstavlja neposredno posledico dolgoletnega netransparentnega vodenja mesta in sklepanja poslov za zaprtimi vrati, kar je po njihovem mnenju značilno za delovanje vladajoče stranke. Predstavniki opozicije so v javni izjavi poudarili, da projekt postavitve panoramskega kolesa nima ustrezne pravne podlage oziroma so bili postopki izpeljani v nasprotju z javnim interesom. Zahtevajo polno politično in pravno odgovornost vseh vpletenih v projekt, ki je v lokalni javnosti sprožil precejšnje ogorčenje. Odstranitev kolesa kmalu po njegovi postavitvi je za kritike le še en dokaz neusklajenega in neodgovornega trošenja javnih sredstev ter pomanjkanja strateškega načrtovanja v srbski avtonomni pokrajini Vojvodini.

V sirskem mestu Alep so izbruhnili siloviti spopadi med sirskimi vladnimi silami, Sirskimi demokratičnimi silami (SDF) in pripadniki skupine Hajat Tahrir al-Šam pod vodstvom Abuja Mohameda al-Džolanija, v katerih je bilo ubitih najmanj pet oseb, 55 pa je ranjenih. Zaradi zaostrenih razmer in neprekinjenega obstreljevanja, ki traja že tretji zaporedni dan, je svoje domove zapustilo več kot 3000 civilistov. Konflikt se je razširil predvsem na severne dele mesta, kjer prihaja do neposrednih spopadov za nadzor nad ključnimi soseskami. Napetosti med vpletenimi stranmi so povzročile obsežno humanitarno krizo v mestu, ki je že v preteklosti utrpelo ogromno škodo. Lokalne sirske sile poročajo o kaotičnih razmerah, saj se prebivalstvo umika z območij spopadov, kjer prevladujejo kurdske enote SDF in oborožene skupine pod Džolanijevim poveljstvom. Vojaške operacije so ohromile življenje v Alepu, število žrtev pa bi se po pričakovanjih lahko še povečalo. Najnovejše stopnjevanje nasilja predstavlja eno najresnejših kršitev premirja v zadnjem obdobju, kar dodatno destabilizira severni del Sirije. Spopadi med sirsko vojsko in silami SDF na eni strani ter islamističnimi milicami na drugi strani potrjujejo zapletenost varnostne situacije, kjer se interesi različnih vojaških frakcij znova krhajo na račun civilnega prebivalstva. Mednarodni opazovalci opozarjajo na nujnost zaustavitve sovražnosti, da se prepreči še večja begunska katastrofa.

Sodni postopek proti suspendiranemu predsedniku Suda Bosne in Hercegovine Ranku Debevcu ter nekdanjemu direktorju Obveščevalno-varnostne agencije (Oba) Osmanu Mehmedagiću bo po novem potekal na Občinskem sodišču v Sarajevu. Odločitev o prenosu pristojnosti z državne na lokalno raven je sledila večkratnim postopkovnim zapletom in razpravam o tem, kateri organ je dejansko pristojen za obravnavo obtožb. Na zatožni klopi se bo poleg omenjenih visokih uradnikov znašel tudi tretjeobtoženi Milisav Pijuk. Iz sarajevskega občinskega sodišča so že potrdili, da so prevzeli zadevo v svojo pristojnost, vendar pa datum začetka glavne obravnave oziroma prvega naroka še ni določen. Obtožnica bremeni nekdanja vodilna moža pravosodja in obveščevalne službe zlorabe položaja, kar je v zadnjih mesecih močno zamajalo zaupanje javnosti v neodvisnost bosansko-hercegovskih državnih institucij. Prenos primera na nižjo stopnjo sodstva predstavlja pomemben procesni preobrat v enem izmed najbolj odmevnih korupcijskih primerov v regiji.

Direktor Granične policije Bosne in Hercegovine je v četrtek izjavil, da so prejete informacije o možnem napadu na enega od mejnih prehodov s Hrvaško netočne. Po prejemu sporočila o 34 osebah iz Afganistana, ki naj bi napadle Orašje, so preverili navedbe in ugotovili, da so lažne.

Izraelska vlada je v ponedeljek, 5. januarja 2026, pred vrhovnim sodiščem ponovno zavrnila zahteve po prostem dostopu mednarodnih medijev do območja Gaze. Kljub veljavni prekinitvi ognja, ki je stopila v veljavo 10. oktobra 2025, Tel Aviv vztraja, da vstop novinarjev brez vojaškega spremstva predstavlja nesprejemljivo varnostno tveganje. V uradnem dokumentu, poslanem sodišču, so poudarili, da so grožnje in incidenti na terenu še vedno prisotni, zato obrambno ministrstvo odsvetuje nenadzorovano gibanje tujih poročevalcev. Združenje tujega tiska (FPA), ki zastopa stotine dopisnikov, se je na sodišče obrnilo že leta 2024, potem ko je Izrael od začetka vojne oktobra 2023 skoraj popolnoma zaprl meje za neodvisno poročanje. Trenutno je vstop omogočen le redkim izbranim novinarjem pod strogim nadzorom izraelskih obrambnih sil (IDF), kar po mnenju združenja onemogoča objektivno in celovito obveščanje javnosti o humanitarnih razmerah in dogajanju v palestinski enklavi. Odločitev vrhovnega sodišča o peticiji FPA bo ključna za prihodnjo medijsko svobodo na tem konfliktnem območju.

Ministrstvo za zunanje zadeve Severne Makedonije je v uradni izjavi pozvalo sosednjo Bolgarijo k bolj konstruktivnemu in evropskemu ravnanju, ki vključuje polno spoštovanje in priznanje makedonskega jezika. Makedonska stran je poudarila, da namesto neargumentiranih komentarjev pričakuje odnos, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in evropskih vrednotah, kar je ključno za proces širitve Evropske unije. Skopje je ob tem izpostavilo, da država ostaja zvesta evropskim pravilom in pristopu k širitvi, ki temelji na dosežkih. V pripravi je predlog akcijskega načrta za zaščito in promocijo pravic pripadnikov manjšinskih skupnosti, ki so ga v makedonskem in angleškem jeziku pripravili domači ter tuji strokovnjaki. Dokument je nastal v tesnem sodelovanju s Svetom Evrope in Evropsko komisijo ter vsebuje natančno določene ukrepe in roke za njihovo izvedbo. S tem Severna Makedonija potrjuje svojo zavezanost k izpolnjevanju demokratičnih standardov kljub nenehnim diplomatskim pritiskom sosednje države glede vprašanj identitete in jezika.

Vatikan je uradno sklenil jubilejno leto 2025, ki se ga je udeležilo rekordnih 33,5 milijona romarjev. Papež Leo XIV. je v torek dopoldne na slovesnosti v baziliki svetega Petra zaprl sveta vrata, kar simbolizira konec svetega leta upanja. Dogodka se je udeležil tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella. To jubilejno leto je bilo zgodovinsko predvsem zato, ker ga je decembra 2024 odprl papež Frančišek, sklenil pa njegov naslednik, papež Leo XIV. Po podatkih Svetega sedeža so največji delež obiskovalcev predstavljali Italijani, sledili so jim romarji iz Združenih držav Amerike in Španije. Nadškof Rino Fisichella, glavni organizator dogodkov, je poudaril uspeh jubileja, ki je v Rim privabil množice vernikov kljub logističnim izzivom. Poleg verskega pomena je sveto leto prineslo obsežne infrastrukturne izboljšave v Rimu, vključno s prenovo trga Piazza Pia, za kar je bilo namenjenih približno štiri milijarde evrov javnih sredstev. Tradicija jubilejnih let, ki sega v leto 1300, vernikom ponuja možnost pridobitve popolnega odpustka ob obisku štirih glavnih papeških bazilik. Letošnji jubilej je bil usmerjen v prenovo mesta in utrjevanje vere, hkrati pa je pokazal stabilnost cerkvene administracije ob menjavi na papeškem prestolu.

Nemški zvezni predsednik Frank-Walter Steinmeier se je s slovesnim govorom poklonil spominu na prvega kanclerja Zvezne republike Nemčije, Konrada Adenauerja, ob njegovi 150. obletnici rojstva. Steinmeier je v svojem nagovoru poudaril Adenauerjeve ključne zasluge pri postavljanju temeljev sodobne nemške demokracije in njegovo vlogo pri ponovnem vključevanju države v mednarodno skupnost po drugi svetovni vojni. Adenauer, ki je položaj kanclerja zasedal med letoma 1949 in 1963, velja za arhitekta zahodne integracije Nemčije in tesnega zavezništva s Francijo, kar je tlakovalo pot k nastanku Evropske unije. Predsednik Steinmeier, ki je prav tako pred kratkim praznoval osebni jubilej, je izpostavil Adenauerjevo politično modrost in vztrajnost pri obnovi razrušene države ter zagotavljanju stabilnosti v času hladne vojne.

Britansko delovno sodišče je razsodilo, da je bila odpustitev uslužbenca dobrodelne organizacije Vojska odrešitve (Salvation Army) zakonita in utemeljena. 56-letni Charles Markie, ki je bil zaposlen na delovnem mestu, neposredno povezanem s pomočjo beguncem, je bil odpuščen po tem, ko je izjavil, da bi bilo treba begunce poslati nazaj s čolni. Sodišče je v svoji odločitvi poudarilo, da so bile njegove izjave v neposrednem nasprotju z vrednotami in poslanstvom organizacije. Markie je svoje sporne komentarje podal kljub dejstvu, da je bilo njegovo delo usmerjeno v podporo ranljivim skupinam. Organizacija Vojska odrešitve je po internem postopku ocenila, da njegovo ravnanje pomeni hujšo kršitev delovnih dolžnosti in škoduje ugledu ustanove. Sodišče je v celoti pritrdilo argumentom delodajalca, da bi nadaljevanje sodelovanja z Markiejem spodkopalo zaupanje javnosti in uporabnikov njihovih storitev. Odločitev predstavlja pomemben precedens pri obravnavi sovražnega govora zaposlenih v nevladnih organizacijah.

Romunsko visoko kasacijsko in sodno sodišče (ICCJ) je v ponedeljek, 5. januarja, z žrebom določilo člane štirih petčlanskih sodnih senatov, ki bodo delovali v letu 2026. Sestavljena sta bila dva senata za kazenske in dva za civilne zadeve, ki bodo obravnavali najzahtevnejše primere v državi, vključno z odmevnimi korupcijskimi procesi. Izbor je v pravosodnih krogih sprožil razprave, saj naj bi bila približno polovica izžrebanih sodnikov na vrhovno sodišče povišana šele pred kratkim. Posebno pozornost vzbuja dejstvo, da so nekateri izmed imenovanih sodnikov v javnosti povezani s t. i. skupino Savonea. Ta skupina je bila v preteklosti deležna kritik zaradi kontroverznih odločitev v pomembnih sodnih postopkih. Ker bodo ti sodniki neposredno odločali o usodi političnih in gospodarskih elit, javnost in stroka pozorno spremljata postopke oblikovanja senatov, ki naj bi zagotavljali nepristranskost in vladavino prava v državi.