Črnogorsko podjetje Zaštita prostora Crne Gore je po nalogu glavnega mesta Podgorica začelo obsežna dela za sanacijo in odpiranje kanala Mareza, ki je bil leta zasut z razno infrastrukturo. Delavci so že začeli z odstranjevanjem ograje mestnega igrišča in rezanjem asfalta na območju, kjer so bili na kanalu zgrajeni parkirišča, igrišča in celo nasadi sadja. Dolgotrajne težave s kanalom so dokončno razgalile nedavne poplave, ki so jih povzročile obilne padavine, saj voda zaradi ovir ni mogla nemoteno odtekati. Načrt sanacije predvideva čiščenje in vzpostavitev 600 metrov dolgega odseka kanala do izliva v reko Moračo. Največ pozornosti je vzbudila lokacija pri stadionu DG Arena, kjer je del objektov in reflektor postavljen neposredno na traso kanala. Po prvotnih ugibanjih o morebitnem rušenju dela stadiona so se pristojni odločili za začasno rešitev, po kateri bodo kanal na tem odseku preusmerili levo, da bi se izognili objektom stadiona, nato pa ga ponovno priključili na prvotno pot. Emin Husović, direktor sektorja v podjetju Zaštita prostora Crne Gore, je potrdil, da bodo kanal v večjem delu popolnoma odprli, kjer pa to zaradi obstoječih objektov ni mogoče, bodo izvedli obvoz. Ta projekt je ključen za preprečevanje nadaljnje škode ob močnem deževju, ki je v preteklosti zaradi neustrezno vzdrževanega kanala in divje gradnje na njem ogrožalo okoliško infrastrukturo.

Iranska policija je v mestu Šahrud pridržala posameznika, ki naj bi prek različnih kanalov spodbujal prebivalce k sodelovanju pri nemirih in povzročanju splošnega razdvajanja. Poveljnik policije v Šahrudu je potrdil, da so osumljenca identificirali in aretirali, preden bi mu uspelo povzročiti večje motnje javnega reda in miru. Po navedbah organov pregona je oseba delovala z namenom destabilizacije lokalnega okolja in ogrožanja splošne varnosti prebivalcev. Operacija je bila izvedena po temeljitem spremljanju dejavnosti, ki so po mnenju policije kazale na načrtovano motenje javnega reda. Čeprav podrobnosti o identiteti ali morebitni pripadnosti določenim skupinam niso bile razkrite, lokalne oblasti poudarjajo, da bodo še naprej strogo ukrepale proti vsem oblikam pozivanja k nezakonitim dejavnostim ali uličnemu nasilju. Incident se uvršča v širši okvir prizadevanj iranskih varnostnih sil za preprečevanje civilnih protestov in protivladnih aktivnosti.

V izraelskih letalskih napadih na območju Gaze je bilo ubitih najmanj 11 Palestincev, med njimi pet otrok. Izraelska vojska je sporočila, da so bili napadi odgovor na neuspešen izstrelitev rakete. Do napadov je prišlo, medtem ko naj bi Donald Trump napovedal ustanovitev mirovnega odbora, ki bo nadzoroval krhko prekinitev ognja.

Evropska komisija je izrazila resno zaskrbljenost zaradi širjenja pornografskih globokih ponaredkov mladoletnih oseb, ki jih je ustvarilo orodje umetne inteligence Grok na družbenem omrežju X. Tiskovni predstavnik Komisije je poudaril, da so takšni posnetki nezakoniti, odvratni in v Evropski uniji nimajo mesta. Francosko pravosodje je v povezavi z omenjenimi vsebinami že sprožilo uradno preiskavo, saj so se ponaredki hitro razširili po spletni platformi v lasti Elona Muska. Evropska unija zadevo obravnava z največjo stopnjo resnosti, zlasti v luči Akta o digitalnih storitvah (DSA), ki platformam nalaga strogo odgovornost za odstranjevanje nezakonitih vsebin in preprečevanje sistemskih tveganj. Primer poudarja naraščajoče težave, s katerimi se organi pregona in zakonodajalci srečujejo pri nadzoru generativne umetne inteligence, ki omogoča hitro in preprosto ustvarjanje realističnih, a zlonamernih vsebin. Bruselj zdaj preučuje ukrepe, s katerimi bi platformo X prisilil k učinkovitejšemu moderiranju in zaščiti najranljivejših uporabnikov.

Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je v petek uradno potrdilo, da bo Peking še naprej neomajno podpiral Venezuelo pri varovanju njene suverenosti, dostojanstva in nacionalne varnosti. Tiskovna predstavnica ministrstva Mao Ning je poudarila, da se to stališče ne bo spremenilo, ne glede na prihodnji razvoj notranjepolitičnih razmer v tej južnoameriški državi. Izjava prihaja po srečanju med venezuelskimi oblastmi in kitajskim veleposlanikom Lan Hujem, na katerem so izpostavili dosledno držo Kitajske pri obsojanju kršitev mednarodnega prava in posegov v venezuelsko suverenost. Kitajska s tem utrjuje svojo vlogo ključne zaveznice Caracasov v času, ko se država spopada z zunanjimi pritiski in notranjo politično nestabilnostjo. Diplomatska podpora Pekinga vključuje tudi priznanje prizadevanj venezuelske vlade za stabilizacijo razmer v državi. S tem Kitajska jasno sporoča mednarodni skupnosti, da namerava ohraniti svoje strateške interese in partnerstva v regiji, ne glede na pritiske zahodnih držav ali morebitne spremembe na vrhu venezuelske oblasti.

V Banja Luki so s serijo dogodkov pod sloganom "Republika srbska mati junakov" obeležili dan Republike srbske. Osrednja proslava v prestolnici te entitete Bosne in Hercegovine je vključevala prisotnost visokih uradnikov, med katerimi je bila tudi uradna delegacija iz Srbije. Dogodek, ki ga srbske oblasti v Bosni in Hercegovini praznujejo 9. januarja, ostaja eden najbolj spornih političnih mejnikov v regiji. Uradne slovesnosti so se udeležili številni predstavniki političnega vrha Republike srbske in sosednje Srbije, kar dodatno poudarja tesne vezi med Beogradom in Banja Luko. Kljub prazničnemu vzdušju v mestu pa praznovanje poteka v senci odločitev ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine, ki je praznik v preteklosti razglasilo za neustavnega, saj diskriminira nesrbsko prebivalstvo v entiteti. Varnostne razmere v mestu so bile med manifestacijami poostrene, vendar so dogodki minili brez večjih incidentov. Politični analitiki opozarjajo, da tovrstne proslave še naprej poglabljajo etnične in politične razkole znotraj države, hkrati pa predstavljajo izziv za mednarodno skupnost, ki bdi nad spoštovanjem daytonskega mirovnega sporazuma.

Portugalska ministrica za zdravje Ana Paula Martins je javno priznala, da so razmere v čakalnicah urgentnih služb trenutno kritične, zlasti v regiji Lizbone in doline Tajo. Po njenih navedbah se pričakuje, da se čas čakanja na obravnavo v tem tednu ne bo bistveno izboljšal, kar povzroča dodatne pritiske na zdravstveni sistem. Ministrica je pojasnila, da se sistem spopada z izjemnimi obremenitvami, ki onemogočajo hitro oskrbo pacientov. Kljub prizadevanjem zdravstvenih delavcev ostajajo napovedi za prihodnje dni pesimistične, saj priliv pacientov ne pojenja. Priznanje ministrice prihaja v času, ko javnost vse glasneje opozarja na nevzdržne pogoje v portugalskem javnem zdravstvu, kjer so dolge čakalne dobe postale sistemska težava. Situacija vpliva predvsem na sekundarno raven zdravstva, kjer bolnišnice ne morejo več učinkovito obravnavati vseh nujnih primerov. Vlada za zdaj ni ponudila takojšnjih rešitev, temveč je le potrdila resnost stanja in pozvala k razumevanju, medtem ko strokovne službe iščejo načine za stabilizacijo razmer v najbolj obremenjenih regijah.

Učiteljske organizacije v tajvanskem okrožju Hualien so opozorile na administrativno anomalijo, po kateri so urne postavke za popoldansko dopolnilno poučevanje ostale nižje od postavk za redno delo. Potem ko je tajvansko ministrstvo za izobraževanje konec lanskega leta povišalo honorarje za nadomeščanja in honorarne učitelje v osnovnih in srednjih šolah, se je pojavil paradoks, kjer je delo po uradnem delovnem času, ki po naravi velja za nadurno delo, manj vrednoteno kot poučevanje v rednem terminu. Sindikati so zato pozvali k nujni uskladitvi in povišanju teh postavk. Ministrstvo za izobraževanje je v odzivu na pritožbe sporočilo, da bo v sodelovanju z lokalnimi oblastmi skrbno preučilo in ocenilo možnosti za dvig postavk za popoldansko pomoč. Po navedbah ministrstva je namen nedavnih reform izboljšanje statusa več kot 300.000 izobraževalcev, vendar strokovna združenja opozarjajo, da je trenutno stanje nepravično do tistih, ki prevzemajo dodatne obveznosti po pouku. Lokalna vlada v Hualienu je že potrdila, da so s težavo seznanjeni in da bodo preučili proračunske zmožnosti za odpravo te razlike. Izobraževalni sektor poudarja, da takšne razlike v plačilu zmanjšujejo motivacijo za izvajanje dopolnilnih programov, ki so ključni za učence s slabšimi učnimi rezultati. Sindikati zahtevajo celovito reformo plačnega sistema, ki bi vključevala vse oblike pedagoškega dela. Odločitev o morebitnem povišanju bo vplivala na delovne pogoje tisočev učiteljev po vsej državi, ki poleg rednega pouka nudijo še dodatno učno pomoč v popoldanskem času.

Vrhovno sodišče Republike Srbske je ugodilo pritožbi republiškega javnega tožilstva in razveljavilo oprostilno sodbo za nekdanjega predsednika vlade te entitete Aleksandra Džombića. Nekdanji visoki funkcionar je obtožen zlorabe uradnega položaja v povezavi z dodelitvijo spornega posojila Investicijsko-razvojne banke Republike Srbske (IRB RS) v višini 19,4 milijona konvertibilnih mark (približno 10 milijonov evrov) zasebnemu podjetju Energolinija iz Zvornika. Zadeva se vrača v ponovno odločanje na prvostopenjsko sodišče v Banja Luki. Tožilstvo Džombiću očita, da je kljub nizki kreditni sposobnosti podjetja in predhodnim zavrnitvam strokovnih služb banke uporabil svoj politični vpliv za odobritev sredstev, ki niso bila nikoli vrnjena. Sodišče bo v ponovljenem postopku ponovno pretehtalo dokaze o njegovi vlogi pri podpisu sporne pogodbe in morebitnem oškodovanju javnih sredstev, kar predstavlja enega vidnejših primerov pregona korupcije na najvišji ravni v tej entiteti Bosne in Hercegovine.

Minister za zvezno prestolnico Nyesom Wike in nacionalni sekretar vladajoče stranke Vsesplošni progresivni kongres (APC) Ajibola Basiru sta se zapletla v javni spor glede političnega nadzora nad nigerijsko zvezno državo Rivers. Wike je Basiruja ostro opozoril, naj se ne vmešava v lokalno politiko omenjene države, in ga pozval k vzdržnosti pri dajanju provokativnih izjav. Minister, ki velja za vplivno figuro v regiji, je poudaril, da so Basirujevi posegi v tamkajšnje zadeve nesprejemljivi in škodljivi za stabilnost. Na drugi strani je Basiru ministru vrnil z zahtevo po odstopu s položaja. Sekretar stranke APC trdi, da je Wike obseden s politiko v Riversu in da njegovi poskusi destabilizacije strankarske strukture ne bodo tolerirani. Basiru je izpostavil, da Wiketova podpora predsedniku Tinubuju ne pomeni njegovega članstva v APC, zato nima nobene formalne podlage za poseganje v notranje zadeve stranke. Politična trenja med funkcionarjema odražajo širši boj za oblast znotraj regije, ki je ključna za politično ravnovesje v državi.

Glavni minister pakistanske province Hiber Pahtunhva Sohail Afridi je danes prispel v Karači na tridnevni obisk province Sind, s katerim želi okrepiti ulično gibanje stranke PTI. Ob prihodu na letališče ga je sprejel sindski minister, obisk pa je namenjen predvsem mobilizaciji podpore za izpustitev ustanovitelja stranke Imrana Khana iz zapora. Afridi je prek družbenih omrežij sporočil, da prinaša Khanovo sporočilo in pozval prebivalce k udeležbi na velikem zborovanju, ki bo v nedeljo potekalo pri mavzoleju Mazar-i-Quaid. Program obiska vključuje srečanja s strankarskim vodstvom, odvetniki in predstavniki poslovne skupnosti, predvideno pa je tudi srečanje s sindskim glavnim ministrom Muridom Alijem Shahom. Kljub začetnim zamudam poleta je Afridijeva ekipa, v kateri je tudi minister za lokalno samoupravo Meena Khan Afridi, poudarila odločenost za izvedbo vseh načrtovanih aktivnosti. Gre za pomemben politični premik, saj poskuša stranka PTI svoje delovanje razširiti izven matične province in vplivati na nacionalno politiko. Politična napetost v Pakistanu ostaja visoka, saj se opozicijska stranka PTI spopada s pritiski oblasti, medtem ko poskuša organizirati množične proteste v večjih mestih. Obisk Afridija v Karačiju velja za ključen preizkus mobilizacijske sposobnosti stranke v enem največjih gospodarskih središč države. Načrtovano zborovanje v nedeljo naj bi bilo po Afridijevih napovedih največje v zgodovini mesta, kar bi lahko dodatno destabiliziralo trenutno politično ravnovesje v državi.

Najnovejša raziskava ekonomistov z univerz Yale in Columbia, naslovljena »Ruling for the Rich«, je razkrila, da Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike v zadnjih desetletjih vse pogosteje razsoja v korist bogatejših strank. Analiza 1.782 primerov od leta 1950 dalje kaže na globoko polarizacijo sodišča, pri čemer so sodniki, ki so jih imenovali republikanski predsedniki, v 70 odstotkih primerov zavzeli stališča, ki koristijo premožnim. To je v močnem kontrastu s sodniki, ki so jih imenovali demokrati, ki so v istem obdobju v prid bogatih glasovali v 35 odstotkih primerov. Ugotovitve potrjujejo opozorila liberalne sodnice Ketanji Brown Jackson, ki je že v preteklosti izpostavila nevarnost dojemanja sodišča kot institucije, ki služi zgolj kapitalskim interesom. Študija poudarja, da se je trend začel izrazito krepiti v zadnjih desetletjih, medtem ko v sredini prejšnjega stoletja statističnih razlik med sodniki različnih političnih polov glede na premoženjski status strank praktično ni bilo. Poleg tega se sodišče pripravlja na odločanje v primeru National Republican Senatorial Committee proti Zvezni volilni komisiji, ki bi lahko dodatno sprostil omejitve pri financiranju političnih kampanj. Strokovnjaki opozarjajo, da bi morebitna odprava omejitev koordinacije med strankarskimi odbori in kandidati še povečala vpliv najbogatejših donatorjev na ameriški politični proces. Strategi obeh političnih polov se že pripravljajo na morebitne nove razmere, ki bi lahko korenito spremenile način financiranja televizijskih in digitalnih oglasov ter celotno operativno strategijo volilnih kampanj, kar bi še dodatno utrdilo moč kapitala v zakonodajnem procesu.

Nemško zvezno ministrstvo za gospodarstvo je sporočilo, da vprašanje odgovornosti za napad na električno omrežje na jugozahodu Berlina ostaja odprto. Kljub intenzivnim preiskavam storilci po uradnih navedbah še niso bili dokončno identificirani, preiskava pa se nadaljuje v več smereh. Dogodek je povzročil obsežen izpad električne energije, ki je prizadel številne prebivalce in lokalna podjetja na tem območju. Oblasti trenutno izvajajo ukrepe za zagotovitev nadaljnje pomoči prizadetim in stabilizacijo energetske infrastrukture. Čeprav so se v javnosti pojavila ugibanja o morebitnih motivih, ministrstvo poudarja pomen temeljite preiskave pred podajanjem uradnih zaključkov o krivcih. Varnostni organi preverjajo vse sledi, ki bi lahko vodile do povzročiteljev tega dejanja, ki je resno ogrozilo oskrbo z energijo v nemški prestolnici.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen bo ta teden obiskala Sirijo, kar bo njen prvi obisk v tej državi po padcu režima Bašarja al Asada. Po navedbah glavne tiskovne predstavnice Paule Pinho se bo von der Leynova v Siriji mudila v okviru širše bližnjevzhodne turneje, ki vključuje tudi postanka v Jordaniji in Libanonu. Namen diplomatske misije je predvsem podpora mednarodnim prizadevanjem za obnovo države in krepitev sodelovanja med Evropsko unijo ter novimi sirskimi oblastmi. Evropska unija s tem obiskom izkazuje namero po aktivni vlogi pri stabilizaciji regije po desetletjih državljanske vojne. Poleg humanitarnih vprašanj bodo pogovori osredotočeni na institucionalno prenovo in načrte za povojno rekonstrukcijo, ki pridobivajo na pomenu po nedavni zamenjavi oblasti v Damasku. Obisk velja za pomemben signal mednarodne skupnosti sirskemu ljudstvu in sosednjim državam, ki so močno obremenjene z begunska krizo.

Najnovejše javnomnenjske raziskave v zvezni državi New Hampshire kažejo, da se republikanska stranka v boju za sedež v zveznem senatu na novembrskih vmesnih volitvah sooča z zahtevnim položajem. Čeprav so nekatere lokalne tekme ostale tekmovalne, podatki razkrivajo, da bi bilo osvajanje izpraznjenega senatorskega mesta za republikance v trenutnih okoliščinah težko dosegljivo. Rezultati anket namreč kažejo na izrazito nizko podporo Donaldu Trumpu, ki je v tej zvezni državi padla na 32 odstotkov. Demokratska stranka ohranja prednost predvsem zaradi upada priljubljenosti ključnih republikanskih osebnosti na nacionalni ravni, kar močno vpliva na razpoloženje volivcev v New Hampshiru. Analitiki ocenjujejo, da so trenutne številke med najslabšimi za republikansko stranko v zadnjem obdobju, kar otežuje njihove načrte za prevzem nadzora nad senatom. Kljub temu obe strani vstopata v sklepno fazo kampanje z močno mobilizacijo baze, vendar trendi trenutno favorizirajo demokratske kandidate.

V Senegalu in Nigru so oblasti v začetku januarja 2026 uvedle vrsto ukrepov za stabilizacijo in posodobitev izobraževalnega sektorja. Senegalski minister za visoko šolstvo Daouda Ngom je obiskal študentsko naselje COUD v Dakarju in nacionalno agencijo za kakovost ANAQ-Sup, kjer je napovedal nove investicije ter poudaril pomen dialoga s študenti in sindikati. Obiski so del širše nacionalne vizije »Senegal 2050«, ki vključuje tudi reformo tradicionalnih verskih šol (daara), za katere si prizadeva predsednik Bassirou Diomaye Faye. Sočasno je prišlo do kadrovskih sprememb v ključnih senegalskih institucijah. Predsednik Faye je s položaja direktorice Inštituta za poklicno izobraževanje (Isep) v Diamniadiu razrešil Mbossé Ndiaye Gueye in na njeno mesto imenoval raziskovalca Mouhamadouja Moustapho Sarra. Namen te menjave je pospešiti prilagajanje poklicnega izobraževanja potrebam trga dela in izboljšati zaposljivost mladih, kar ostaja ena od prednostnih nalog nove administracije. V sosednjem Nigru je vlada pod vodstvom generala Abdourahamana Tianija sprejela zgodovinsko odločitev o integraciji 11.015 pogodbenih učiteljev v javno upravo. Ta ukrep, ki se bo začel izvajati v letu 2026, je odgovor na dolgoletne zahteve sindikatov in predstavlja največje zaposlovanje v izobraževalnem sektorju v zadnjem desetletju. Odločitev naj bi prinesla večjo socialno varnost učiteljem in stabilizirala šolski sistem, ki so ga v preteklosti pogosto hromile stavke zaradi neurejenega statusa zaposlenih.

Obrambni minister Pete Hegseth je sprožil upravni postopek proti demokratskemu senatorju Marku Kellyju zaradi njegovega sodelovanja v videoposnetku, v katerem je s še petimi demokrati opozarjal pripadnike ameriške vojske, naj ne upoštevajo nezakonitih ukazov. Hegseth je Kellyju izdal uradni opomin in ukazal mornarici, naj preveri njegov čin in pokojnino. Ukrep je sprožil razpravo o političnem vplivu na vojsko.

Iranski prvi podpredsednik je poudaril, da oživitev Urmijskega jezera ni zgolj nacionalni izziv, temveč vprašanje nadnacionalnega pomena, ki zahteva takojšnjo pozornost. V izjavi je poudaril nujnost oblikovanja celovitega načrta s konkretnimi kvantitativnimi kazalniki, ki bodo omogočili natančno spremljanje napredka pri obnovi vodostaja jezera. Cilj načrta je določiti pričakovane spremembe v ravni vode do konca leta 2025, kar bi služilo kot merilo za ocenjevanje učinkovitosti vladnih ukrepov. Podpredsednik je izpostavil, da je vzpostavitev jasnih ciljev ključna za odgovornost vseh vpletenih institucij. Urmijsko jezero, ki je bilo nekoč eno največjih slanih jezer na svetu, se že desetletja spopada z drastičnim krčenjem zaradi suš, prekomernega izkoriščanja vode za kmetijstvo in zajezitev pritokov. Iranska vlada si zdaj prizadeva za sistemski pristop k ekološki obnovi, ki bi preprečil popolno izsušitev in z njo povezane okoljske katastrofe, ki bi lahko vplivale na širšo regijo Bližnjega vzhoda.

Nove informacije poudarjajo, da medtem ko zveza #böllerciao zahteva prepoved pirotehnike na ravni celotne države, pirotehnična industrija svari pred pavšalnim kaznovanjem panoge in opozarja na morebitne posledice takšne prepovedi.

Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru s sedemletnim Igorjem, ki mu je uresničil željo preko akcije "Jelka želja", razkril, da je kot otrok sanjal o tem, da bi postal mornar, pilot ali obveščevalec. Povedal je, da je prebral veliko knjig in si ogledal filme o obveščevalcih, kar ga je navdihnilo.

Berlinsko podjetje za javni prevoz Berliner Verkehrsbetriebe (BVG) je sporočilo, da svojih postaj podzemne železnice ne bo odprlo kot stalnih zatočišč za brezdomce v mrzlih zimskih nočeh. Kljub naraščajočim temperaturam pod ničlo in zahtevam humanitarnih organizacij, se je podjetje odločilo ohraniti trenutno politiko. Vodstvo BVG ob tem zagotavlja, da osebe, ki se bodo pred mrazom zatekle na postaje, ne bodo »nepremišljeno« ali nasilno odstranjene, vendar postaje ostajajo namenjene izključno prevozu in ne dolgotrajnemu bivanju. Zimske razmere v nemški prestolnici predstavljajo kritično tveganje za preživetje ljudi brez strehe nad glavo, saj so zmogljivosti obstoječih zavetišč pogosto zapolnjene. Odločitev BVG temelji na varnostnih in higienskih standardih, ki jih po njihovem mnenju na postajah ni mogoče zagotoviti za večje število ljudi čez noč. Kritiki opozarjajo, da bi takšna poteza lahko ogrozila življenja najranljivejših skupin prebivalstva, ki se v iskanju toplote zatekajo v prostore podzemne železnice. Vprašanje uporabe javne infrastrukture za humanitarne namene ostaja predmet širše politične razprave v Berlinu. Medtem ko mestne oblasti krepijo mrežo zimskih pomoči, prevoznik BVG poudarja, da njihova primarna naloga ostaja zagotavljanje varnega prometa. Ta odločitev prihaja v času, ko se Berlin spopada z enim najhladnejših obdobij v sezoni, kar povečuje pritisk na vse javne institucije za iskanje hitrih rešitev.

Romunski predsednik Nicușor Dan je objavil zvočni posnetek pogovora med pilotom romunskega vojaškega letala tipa Spartan in kontrolo zračnega prometa v Zürichu. Objava je sledila pojasnilom ministrstva za obrambo glede zamude predsedniškega leta iz Pariza, ki je sprožila javne razprave v državi. Posnetek razkriva komunikacijo v trenutku, ko so letalo s predsednikom na krovu pospremila tuja vojaška letala. Po razpoložljivih podatkih je šlo za simbolično gesto zahvale švicarskih oblasti za pomoč, ki jo je Romunija nudila pri gašenju obsežnih požarov v kraju Crans Montana. Spremstvo letala so izvedli kot znak spoštovanja in meddržavnega sodelovanja, kar potrjujejo tudi navedbe iz objavljenega dialoga. Predsednik se je za javno objavo odločil, da bi razjasnil okoliščine poleta in utišal ugibanja o morebitnih varnostnih zapletih ali protokolarnih napakah. Dogodek poudarja pomen vojaške diplomacije in medsebojne pomoči pri naravnih nesrečah znotraj evropskega prostora. Čeprav so sprva nekateri mediji poročali o nenavadnih okoliščinah leta, dokumentacija potrjuje, da je bilo švicarsko spremstvo načrtovano in izvedeno izključno kot protokolarna pozornost. Romunska javnost je prek objave dobila neposreden vpogled v uradno komunikacijo med zračnimi silami in civilno kontrolo.

Predsednik Gane John Dramani Mahama je odredil suspenz uslužbencev državne gasilske službe (GNFS), ki so bili vpleteni v fizični napad na novinarja Samuela Adda med opravljanjem njegovega dela. Incident se je zgodil na tržnici Kasoa New Market, kjer je novinar medijske skupine Class Media Group (CMG) poročal o tamkajšnjem požaru. Odločitev predsednika o takojšnji interdikciji vpletenih uradnikov je naletela na široko odobravanje v medijskih krogih in civilni družbi. Ustanovitelj skupine Class Media Group, Alhaji Seidu Agongo, je v uradni izjavi pohvalil predsednikovo hitro odzivnost in poudaril pomen zaščite svobode tiska v državi. Po besedah Agonga takšna poteza vlade pošilja jasno sporočilo, da nasilje nad novinarji ne bo tolerirano, hkrati pa krepi zaupanje v pravosodni sistem in varnostne organe. Agongo je ob tem pozval k nadaljnjemu zagotavljanju pravičnosti za napadenega novinarja. Dogodek je sprožil širšo razpravo o varnosti medijskih delavcev v Gani, kjer so napadi na novinarje med poročanjem s terena v preteklosti že povzročali napetosti. Hitro ukrepanje najvišjega državnega vrha se v tem kontekstu razume kot poskus izboljšanja ugleda države na področju človekovih pravic in medijske svobode, kar je ključno za stabilnost demokratičnih institucij v regiji.

V nemški zvezni deželi Brandenburg se je znašla na robu razpada edina vladna koalicija med socialdemokrati (SPD) in Zavezništvom Sahre Wagenknecht (BSW). Kriza se je močno zaostrila, ko je podpredsednik deželne vlade in nekdanji predsednik deželnega odbora BSW, Robert Crumbach, napovedal svoj odstop in umik iz vlade. SPD je pred tem stranki BSW postavila ultimat glede jasne opredelitve o prihodnjem sodelovanju, vendar so notranji spori v BSW očitno postali nepremostljivi. Napetosti znotraj koalicije so se stopnjevale več tednov, predvsem zaradi notranjih razhajanj v stranki BSW glede zvestobe koalicijski pogodbi in pritiska zveznega vodstva stranke. Odstop ključnega ministra pomeni konec stabilnega sodelovanja, ki je v Nemčiji veljalo za pomemben politični eksperiment. Socialdemokrati pod vodstvom deželnega premierja Dietmarja Woidkeja se zdaj soočajo z možnostjo manjšinske vlade ali predčasnih volitev, kar bi lahko pomembno vplivalo na politično stabilnost na vzhodu Nemčije.

Bolgarski minister za promet v odstopu Grozdan Karadžov je obiskal mesto Vraca, kjer je z županom Kalinom Kamenovom in vodstvom nacionalnega podjetja za železniško infrastrukturo (NKŽI) določil ukrepe za povečanje varnosti na tamkajšnji železniški progi. Odločitev za nujno postavitev dvometrskih žičnatih ograj na treh najbolj tveganih odsekih je sledila tragičnemu dogodku, v katerem je vlak povozil učenca. Na teh mestih prebivalci in šolarji vsakodnevno nevarno in nepravilno prečkajo tire, kar ob visokih hitrostih potniških vlakov predstavlja izjemno tveganje. Minister Karadžov je poudaril, da bodo dela na terenu stekla takoj, material pa je že pripravljen. Cilj pristojnih je, da se v dveh tednih v celoti onemogoči nepooblaščen dostop do tirnih naprav. Poleg kratkoročnih ukrepov z ograjami je občina Vraca zahtevala tudi dolgoročno rešitev, ki vključuje preprojektiranje in izgradnjo dveh podhodov. Ti bodo omogočili varno povezavo med mestnimi četrtmi, ne da bi pešci ogrožali svoja življenja na aktivni železniški progi.

V zgodnjih jutranjih urah 9. januarja 2026 je Belgorodsko oblast v Rusiji dosegel silovit raketni napad, ki je povzročil resno škodo na kritični inženirski infrastrukturi. Po navedbah guvernerja regije Vjačeslava Gladkova je zaradi napada brez oskrbe z električno energijo ostalo približno 556.000 ljudi v šestih občinah. Prekinitev dobave elektrike je neposredno vplivala tudi na sisteme ogrevanja, saj je brez toplotne oskrbe ostalo skoraj pol milijona prebivalcev, kar vključuje 1.920 večstanovanjskih objektov. Poleg težav z energijo se regija spopada tudi s kritičnim pomanjkanjem vode. Po uradnih podatkih je brez tekoče vode in delujočega kanalizacijskega sistema ostalo približno 200.000 ljudi. Guverner Gladkov je razmere označil za izjemno težke in poudaril, da so vse razpoložljive interventne ekipe na terenu, kjer poskušajo vzpostaviti povezave z rezervnimi zmogljivostmi, ki so bile v regiji nameščene v zadnjih mesecih. Ruske oblasti so za napad obtožile ukrajinske oborožene sile. Popolna ocena škode in časovni okvir za obnovo infrastrukture bosta znana po končanem ogledu prizadetih območij ob dnevni svetlobi. Gre za enega največjih izpadov komunalnih storitev v obmejnem območju od začetka konfliktov, kar povečuje humanitarno tveganje za civilno prebivalstvo v zimskem času.

V Atenah se je z zaslišanjem Marie Marangeli, nekdanje tajnice nekdanjega podpredsednika družbe Novartis Hellas Konstantinosa Frouzisa, nadaljevalo sojenje na drugi stopnji v odmevni zadevi Novartis. Marangelijeva, ki je v preteklosti pričala kot zaščitena pričevalka pod psevdonimom 'Aikaterini Kelesi', je pred sodiščem prvič javno potrdila, da je za svoje pričevanje o spornih praksah farmacevtskega giganta prejela finančno nagrado s strani ameriških pravosodnih organov. Sodišču je pojasnila, da so jo ameriške oblasti ocenile za verodostojno pričo, medtem ko se v Grčiji sooča s pravnim pregonom zaradi domnevno lažnega pričanja. Obtoženka je v svojem zagovoru poudarila, da se počuti krivično obravnavano s strani grškega pravosodja, ki jo je na prvi stopnji obsodilo na 33 mesecev zapora s triletno preizkusno dobo. Vztrajala je pri svojih prvotnih navedbah o podkupovanju grških politikov, čeprav te obtožbe v preiskavah niso bile potrjene. Marangelijeva je izpostavila neskladje med mednarodnim priznanjem njenih informacij in domačo obsodbo, pri čemer je izrazila pričakovanje, da bo pritožbeno sodišče sprejelo pravično odločitev in upoštevalo njeno vlogo pri razkritju neustreznih praks v farmacevtski industriji.

Izraelske oborožene sile so v petek zgodaj zjutraj izvedle obsežno operacijo na zasedenem Zahodnem bregu, med katero so v mestu Nablus pridržale Hijam Ajaš, vdovo nekdanjega voditelja gibanja Hamas Jahje Ajaša. Po navedbah lokalnih virov so vojaki vdrli v njen dom v severnem delu mesta, ga preiskali in povzročili gmotno škodo, preden so jo odpeljali v pripor. Operacija je bila del širše kampanje, ki je vključevala vdore v več mest in vasi, kjer so izraelske sile izvajale aretacije in terenska zaslišanja. Poleg aretacije v Nablusu so poročali o množičnih pridržanjih na območju Hebrona, kjer so vojaki zaustavili in zaslišali več deset mladih moških. Poročila navajajo, da so izraelske sile v zadnjih urah stopnjevale prisotnost na celotnem ozemlju Zahodnega brega, kar je povzročilo napetosti med lokalnim prebivalstvom. Pridržanje vdove nekdanjega visokega poveljnika brigad Al Kasam, ki je bil ubit sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, predstavlja simbolno pomembno potezo v trenutnem varnostnem kontekstu. Palestinski mediji izpostavljajo, da se kampanja aretacij izvaja pod pretvezo zagotavljanja varnosti, medtem ko lokalni prebivalci opozarjajo na kršitve človekovih pravic in nepotrebno uporabo sile pri hišnih preiskavah. Izraelska vojska se o specifičnih razlogih za pridržanje Hijam Ajaš še ni uradno izrekla, vendar se dejanje umešča v širši okvir operacij proti posameznikom, povezanih z gibanjem Hamas ali njegovimi zgodovinskimi osebnostmi.

Nemška pevka Sarah Connor se je oglasila iz hotela v Berlinu, potem ko je obsežen izpad električne energije prizadel jugozahodni del nemške prestolnice. Pevka je prek družbenih omrežij delila svojo izkušnjo iz teme in ob tem neposredno naslovila vprašanja na odgovorne politike. Izpostavila je zaskrbljenost glede energetske infrastrukture in pripravljenosti države na tovrstne dogodke, saj naj bi sanacija po prvotnih ocenah lahko trajala več dni. Izpad elektrike je ohromil vsakdanje življenje v več četrtih, kar je povzročilo težave v oskrbi in logistiki. Connorjeva je s svojimi objavami sprožila širšo javno razpravo o stabilnosti energetskega omrežja v Nemčiji. Njene kritike so usmerjene predvsem v počasno odzivanje pristojnih služb in pomanjkanje informacij za prebivalce, ki so ostali brez osnovnih storitev. Dogodek je v lokalnih medijih hitro dobil politično razsežnost, saj so se nanje odzvali tudi predstavniki mestnih oblasti, ki poskušajo čim prej vzpostaviti nemoteno oskrbo.

Indijska policija je v petek, 9. januarja, v New Delhiju pridržala več poslancev stranke Trinamool Congress (TMC), vključno z uveljavljenima politikoma Mahuo Moitra in Derekom O'Brienom. Incident se je zgodil med protestom pred uradom zveznega notranjega ministra Amita Shaha, kjer so člani stranke izražali nasprotovanje nedavnim racijam Urada za pregon (ED) v prostorih organizacije I-PAC v Kalkuti. Posnetki z mesta dogodka prikazujejo policiste, ki so protestnike na silo dvignili in odvlekli do policijskih vozil. Napetosti med vladajočo stranko BJP in opozicijsko TMC so se stopnjevale po vdoru preiskovalnih organov v prostore svetovalnega podjetja I-PAC, ki je tesno povezano z glavnim ministrom Zahodne Bengalije, Mamato Banerjee. Moitra je med pridržanjem poudarila, da ravnanje policije z izvoljenimi predstavniki ljudstva kaže na avtoritarne pristope trenutne oblasti, hkrati pa je napovedala politično zmago nad stranko BJP na prihodnjih volitvah. Dogodek predstavlja nadaljevanje političnega boja med zvezno vlado in regionalnimi oblastmi v Zahodni Bengaliji, pri čemer opozicija obtožuje vlado premierja Modija, da uporablja državne institucije za politično obračunavanje. Policija je območje okoli urada notranjega ministra zaprla, pridržane poslance pa odpeljala na policijsko postajo, kjer so ostali v pridržanju več ur. Situacija v indijski prestolnici ostaja napeta, saj stranka TMC napoveduje nadaljevanje protestov proti zlorabi uradnih organov za politične namene.

Direktor srbske vladne pisarne za Kosovo in Metohijo Petar Petković je ostro kritiziral kosovskega premierja Aljbina Kurtija in ga označil za glavno grožnjo stabilnosti v regiji. Po Petkovićevih navedbah Kurti načrtno gradi podobo vojnega voditelja, kar po njegovem mnenju dodatno zaostruje napetosti na Balkanu. Izjave prihajajo v času povečanih diplomatskih trenj med Beogradom in Prištino glede statusa severa Kosova. Petković trdi, da Kurti s svojimi dejanji in retoriko spodkopava mirovna prizadevanja ter se izogiba obveznostim, ki so bile dogovorjene v okviru dialoga pod okriljem Evropske unije. Srbska stran poudarja, da takšna politika vodi v destabilizacijo celotnega Zahodnega Balkana, kar vzbuja zaskrbljenost tudi v mednarodni skupnosti.

Namestnica generalnega sekretarja Združenih narodov Amina Mohammed je v nedeljo izrazila globoko zaskrbljenost nad sistematičnim kršenjem človekovih pravic žensk in deklic v Afganistanu. V svojem javnem pozivu je mednarodno skupnost pozvala, naj ne spregleda diskriminacije, s katero se soočajo milijoni Afganistank, ki jim oblasti omejujejo dostop do izobraževanja, zaposlovanja in svobode gibanja. Po njenih besedah so ženske v državi tarča strogih omejitev, ki neposredno spodkopavajo njihovo varnost in temeljne človekove pravice. Predstavniki Islamskega emirata Afganistan, ki ga vodijo talibani, tovrstne očitke vztrajno zavračajo. Trdijo, da so pravice žensk v državi zagotovljene v skladu z njihovim tolmačenjem islamskega prava oziroma šeriatskega prava. Kljub tem zagotovilom pa poročila s terena in mednarodne organizacije opozarjajo na zaostrovanje represije, ki vključuje aretacije in zlorabe zaradi neupoštevanja strogih pravil oblačenja ali javnega nastopanja. Razmere se dodatno zaostrujejo v luči prisilnega vračanja beguncev iz sosednjih držav, kar povečuje humanitarno stisko v regiji.

Madžarski premier Viktor Orbán in vodja opozicijske stranke Tisza Péter Magyar sta v ločenih pogovorih za britansko mrežo BBC komentirala medsebojno delovanje in osebne lastnosti. Novinar je premierja Orbána pozval, naj izpostavi tri pozitivne lastnosti svojega političnega tekmeca, vendar je Orbán uspel navesti le eno. Podobno vprašanje je bilo naslovljeno tudi na Magyarja, ki je moral oceniti delo in osebnost dolgoletnega predsednika vlade. Intervju odraža stopnjevanje politične napetosti na Madžarskem, kjer Magyar predstavlja vse večjo grožnjo vladajoči stranki Fidesz. Premier Orbán je v preteklosti že večkrat javno stopil v bran svojim ministrom pred Magyarjevimi kritikami, tokratni medijski nastop pa kaže na neposredno soočenje mnenj pred mednarodno javnostjo. Analitiki ocenjujejo, da tovrstna komunikacija potrjuje Magyarjev status osrednjega izzivalca trenutne oblasti.

Sodišče Bosne in Hercegovine je uradno potrdilo obtožnico proti Mirsadu Šestiću, nekdanjemu poveljniku Armade BiH, ki ga bremenijo vojnih zločinov proti civilnemu prebivalstvu ter ranjencem in bolnikom. Kazniva dejanja naj bi bila storjena leta 1993 na območju občine Žepče med bošnjaško-hrvaškim sporom. Šestić je obtožen kršitev mednarodnega humanitarnega prava v času oboroženih spopadov v osrednji Bosni. Obtožnica se osredotoča na dejanja zoper hrvaške civile in ujetnike, kar predstavlja nadaljevanje prizadevanj tožilstva za procesuiranje odgovornih za grozodejstva v srednji Bosni. Ta primer je del širšega vala pravosodnih postopkov v regiji, ki so namenjeni razjasnitvi dogodkov iz vojne v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in zagotavljanju pravice za žrtve na vseh straneh konflikta.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul je v ponedeljek izjavil, da Grenlandija nedvomno pripada Danski, s čimer se je odzval na ponovne težnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa po priključitvi tega ozemlja k Združenim državam Amerike. Wadephul je poudaril, da je Severnoatlantsko zavezništvo (NATO) pripravljeno razpravljati o okrepljeni zaščiti otoka, če bi se za to pokazala potreba. Izjave so odmevale kot jasen diplomatski odgovor na grožnje z aneksijo, ki so med zaveznicami znotraj Nata povzročile precejšnjo zaskrbljenost glede ozemeljske celovitosti in stabilnosti na Arktiki. Nemški minister je izpostavil, da vprašanje statusa Grenlandije ni le vprašanje dveh držav, temveč zadeva širšo varnostno arhitekturo zavezništva. Čeprav so Trumpove ambicije v preteklosti že sprožale diplomatska trenja, so zadnje napovedi v Berlinu in drugih evropskih prestolnicah sprožile potrebo po jasni opredelitvi do vprašanja suverenosti. Wadephul je zaključil, da bo zaščita strateškega otoka ostala prednostna naloga v okviru Natovih razprav, hkrati pa je zavrnil kakršne koli enostranske spremembe meja v regiji.

Predstavnik nemške Krščansko-socialne unije (CSU) Ralph Edelhäusser je pozval Dansko in preostalo Evropo k sklenitvi dogovora z Združenimi državami Amerike glede Grenlandije. Po njegovih besedah bi morali Washingtonu ponuditi tiho koncesijo, ki bi ameriškim silam omogočila namestitev novih vojaških baz na tem strateško pomembnem otoku. Predlog temelji na oceni, da bi s takšno potezo pomirili ameriške težnje po večjem vplivu na tem območju in hkrati okrepili varnostno arhitekturo Severnega Atlantika. Edelhäusser meni, da bi morala Evropa prevzeti pobudo in ZDA ponuditi konkretne pogoje za dolgoročno vojaško prisotnost, s čimer bi preprečili morebitne enostranske pritiske iz Washingtona. Strateška lega Grenlandije postaja v luči spreminjajočih se geopolitičnih razmer na Arktiki vse bolj pomembna za vse velesile. Čeprav je Grenlandija avtonomno ozemlje pod dansko krono, bi takšna odločitev zahtevala usklajevanje med Københavnom, lokalno vlado v Nuuku in zavezniki v okviru zveze NATO.

Upravni odbor srbskega Republiškega sklada za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIO) je uradno sprejel odločitev o financiranju stroškov rehabilitacije upokojencev v letu 2024. Sklep določa ceno bivanja in storitev v zdraviliščih, ki jih bodo upravičenci lahko koristili v okviru programa brezplačnega zdravljenja. Sklad bo tudi letos financiral bivanje v večjem številu srbskih zdravilišč, pri čemer so določili natančne pogoje za prijavo kandidatov. Prijave za brezplačno rehabilitacijo se bodo začele 12. januarja, program pa je namenjen upokojencem z nižjimi prejemki. Letošnji razpis prinaša nekatere spremembe v seznamu razpoložljivih zdravilišč in kriterijih za izbor, s čimer želi sklad zagotoviti dostopnost storitev širšemu krogu upravičencev. Upokojenci bodo imeli na voljo desetdnevno bivanje, ki vključuje zdravniški pregled in terapije, stroške pa v celoti krije sklad PIO. Ta ukrep predstavlja pomemben del socialne politike za izboljšanje zdravstvenega stanja starejše populacije v Srbiji.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je v petek, 5. januarja, opravil obsežen pogovor s predstavniki lokalnih televizijskih postaj. Po informacijah iz urada predsednika države je srečanje potekalo v uradnih prostorih, kjer je voditelj države odgovarjal na vprašanja o aktualnih družbenopolitičnih razmerah v državi in regiji. Vsebina intervjuja se osredotoča na prihodnje državne načrte in odzive na mednarodno dogajanje. Televizijske hiše so napovedale predvajanje celotnega pogovora v večernih urah istega dne. Čeprav podrobnosti odgovorov v začetnih poročilih niso bile v celoti razkrite, so uradni viri poudarili pomen rednega komuniciranja predsednika z domačo javnostjo prek nacionalnih medijev. Gre za uveljavljeno politično prakso, s katero Alijev predstavlja svoja stališča o ključnih nacionalnih vprašanjih.

Konservativna organizacija Heritage Foundation, ki je tesno povezana z načrtom Project 2025, je v novem poročilu z naslovom "Reševanje Amerike z reševanjem družine" pozvala k drastičnim spremembam ameriške socialne in družinske zakonodaje. Osrednji predlogi vključujejo uvedbo t. i. tečajev za zakon (marriage bootcamps), zmanjšanje preživnin za nekdanje zakonce ter finančne nagrade za pare, ki ostanejo poročeni. Poročilo, ki ga je pridobil časnik The Washington Post, od bodočih odločevalcev zahteva, da prioritizirajo tradicionalno družino in spodbujajo rodnost preko obsežnih davčnih olajšav za velike družine. Načrt vključuje tudi kontroverzne omejitve na področju digitalne tehnologije in vsakdanjega življenja, kot so prepoved socialnih omrežij za mlajše od 16 let, omejevanje pornografije in uvedbo enotnega dneva počitka za verske obrede in družinsko druženje. Avtorji poročila obenem kritizirajo "podnebni alarmizem", ki naj bi mlade odvračal od starševstva, ter zahtevajo popolno zaščito življenja od oploditve dalje, kar neposredno nasprotuje nekaterim praksam zunajmaternične oploditve (IVF). Čeprav se je Donald Trump v kampanji predstavljal kot zagovornik dostopnosti oploditve z biomedicinsko pomočjo, poročilo nakazuje na močan pritisk desnega pola na njegovo prihodnjo administracijo. Roger Severino, podpredsednik fundacije, je poudaril, da so predlogi plod analize strokovnjakov in mednarodnih praks, ki naj bi naslovile krizo rodnosti v industrializiranem svetu. Dokument predstavlja pomemben politični smerokaz za prihajajoče vmesne volitve in morebitno Trumpovo predsedovanje, saj postavlja družinska vprašanja v središče konservativne agende. Predlogi so že sprožili burne odzive zaradi poseganja v zasebno življenje državljanov in morebitnih ekonomskih posledic za razvezane starše.

V prestolnici Filipinov, Manili, se je v petek zbrala ogromna množica večinoma bosonogih vernikov, ki so se udeležili vsakoletne procesije s stoletja starim kipom Jezusa Kristusa, znanega kot Črni Nazarečen. Dogodek, ki velja za enega največjih izrazov verske gorečnosti v državi, so nekateri udeleženci letos izkoristili za javno izražanje nezadovoljstva zaradi obsežnega korupcijskega škandala, v katerega so vpleteni vplivni zakonodajalci. Procesija se je začela po polnočni maši, ki se je je udeležilo več deset tisoč vernikov. Čeprav gre primarno za verski dogodek, kjer verniki iščejo duhovno tolažbo ali se zahvaljujejo za uslišane prošnje, je politično nezadovoljstvo preželo letošnje vzdušje. Filipinska katoliška cerkev in verniki so tradicionalno močan družbeni dejavnik, ki pogosto opozarja na moralna in etična vprašanja v državni politiki. Varnostne sile so bile v visoki pripravljenosti, saj procesija Črnega Nazarečana vsako leto predstavlja velik logistični in varnostni izziv zaradi nepreglednih množic, ki se želijo dotakniti kipa. Kljub napetostim zaradi političnih razkritij je dogodek potekal v skladu z verskimi običaji, vendar z jasno sporočilnostjo ljudstva, ki zahteva odgovornost od svojih voditeljev.

Čilsko kvalifikacijsko sodišče za volitve (Tricel) je na slovesnosti v Santiagu uradno razglasilo Joséja Antonia Kasta za novega predsednika države. Kast, kandidat Republikanske stranke, je zmagal v drugem krogu predsedniških volitev pred več kot tremi tedni, funkcijo pa bo uradno nastopil 11. marca. Današnja razglasitev predstavlja ključen institucionalni korak, ki potrjuje legitimnost volilnega izida in Kastu omogoča polno pripravo na prevzem oblasti. Po uradni razglasitvi je Kast napovedal intenziven teden, ki vključuje obisk v Peruju in srečanje z gospodarskimi voditelji na konferenci ICARE. Novoizvoljeni predsednik se je slovesnosti udeležil v spremstvu soproge Maríe Píe Adriasola in svoje najožje ekipe. V svojem nagovoru medijem je poudaril pomen stabilnosti in napovedal nadaljevanje diplomatskih prizadevanj v regiji, kar je nakazal že z nedavnimi obiski v tujini, kjer se je posvečal vprašanjem varnosti in gospodarskega sodelovanja.

V Trebinju v Bosni in Hercegovini so danes uradno odprli novoizgrajeno bolnišnico Sveti arhiđakon Stefan - 9. januar. Slovesnosti so se udeležili najvišji predstavniki Republike Srbske in Republike Srbije, med njimi srbski predsednik Aleksandar Vučić ter predsednik Republike Srbske Milorad Dodik. Objekt, ki simbolizira tesno sodelovanje med Banjaluko in Beogradom, so odprli ob simboličnih zvokih srčnega utripa, kar naj bi ponazarjalo pomen ustanove za zdravje lokalnega prebivalstva. Srbski predsednik Vučić je v svojem nagovoru poudaril močne vezi med Srbijo in Republiko Srbsko ter izpostavil, da je Srbija znatno prispevala k financiranju tega infrastrukturnega projekta. Milorad Dodik je novo bolnišnico označil za strateški objekt, ki bo prebivalcem regije zagotovil sodobne zdravstvene storitve. Odprtje bolnišnice je potekalo v znamenju političnih sporočil o narodni enotnosti in nadaljnjem vlaganju Srbije v srbsko entiteto v Bosni in Hercegovini, kar je povzročilo različne odzive v širši regiji glede vpliva Beograda.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je udeležil vrha o Ukrajini v Parizu, kjer je v imenu predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana izpostavil varnost v Črnem morju kot strateško prioriteto svoje države. Srečanje, ki ga je sklical francoski predsednik Emmanuel Macron, je združilo več kot 30 držav v okviru tako imenovane koalicije voljnih pod vodstvom Francije in Velike Britanije. Fidan je na srečanju ponovil stališče Ankare o nujnosti sprejetja konkretnih in k rezultatom usmerjenih ukrepov za končanje vojne v Ukrajini. Turška delegacija je poudarila, da stabilnost v črnomorski regiji ostaja ključna za mednarodno varnost in nemoten pretok surovin. Poleg varnostnih vprašanj je turški minister izpostavil tudi pripravljenost države za posredovanje pri doseganju trajnega miru. Ankara si že od začetka konflikta prizadeva za ravnotežje med svojo vlogo v zvezi Nato in ohranjanjem odprtih komunikacijskih kanalov z obema vpletenima stranema, s čimer želi preprečiti nadaljnjo eskalacijo v svoji neposredni bližini.

Opozicijske stranke v Zrenjaninu so ostro kritizirale mestno upravo pod vodstvom Srbske napredne stranke (SNS) zaradi afere, povezane s postavitvijo in naknadno odstranitvijo panoramskega kolesa v središču mesta. Po navedbah opozicije dogajanje predstavlja neposredno posledico dolgoletnega netransparentnega vodenja mesta in sklepanja poslov za zaprtimi vrati, kar je po njihovem mnenju značilno za delovanje vladajoče stranke. Predstavniki opozicije so v javni izjavi poudarili, da projekt postavitve panoramskega kolesa nima ustrezne pravne podlage oziroma so bili postopki izpeljani v nasprotju z javnim interesom. Zahtevajo polno politično in pravno odgovornost vseh vpletenih v projekt, ki je v lokalni javnosti sprožil precejšnje ogorčenje. Odstranitev kolesa kmalu po njegovi postavitvi je za kritike le še en dokaz neusklajenega in neodgovornega trošenja javnih sredstev ter pomanjkanja strateškega načrtovanja v srbski avtonomni pokrajini Vojvodini.

Sodni postopek proti suspendiranemu predsedniku Suda Bosne in Hercegovine Ranku Debevcu ter nekdanjemu direktorju Obveščevalno-varnostne agencije (Oba) Osmanu Mehmedagiću bo po novem potekal na Občinskem sodišču v Sarajevu. Odločitev o prenosu pristojnosti z državne na lokalno raven je sledila večkratnim postopkovnim zapletom in razpravam o tem, kateri organ je dejansko pristojen za obravnavo obtožb. Na zatožni klopi se bo poleg omenjenih visokih uradnikov znašel tudi tretjeobtoženi Milisav Pijuk. Iz sarajevskega občinskega sodišča so že potrdili, da so prevzeli zadevo v svojo pristojnost, vendar pa datum začetka glavne obravnave oziroma prvega naroka še ni določen. Obtožnica bremeni nekdanja vodilna moža pravosodja in obveščevalne službe zlorabe položaja, kar je v zadnjih mesecih močno zamajalo zaupanje javnosti v neodvisnost bosansko-hercegovskih državnih institucij. Prenos primera na nižjo stopnjo sodstva predstavlja pomemben procesni preobrat v enem izmed najbolj odmevnih korupcijskih primerov v regiji.

Izraelska vlada je v ponedeljek, 5. januarja 2026, pred vrhovnim sodiščem ponovno zavrnila zahteve po prostem dostopu mednarodnih medijev do območja Gaze. Kljub veljavni prekinitvi ognja, ki je stopila v veljavo 10. oktobra 2025, Tel Aviv vztraja, da vstop novinarjev brez vojaškega spremstva predstavlja nesprejemljivo varnostno tveganje. V uradnem dokumentu, poslanem sodišču, so poudarili, da so grožnje in incidenti na terenu še vedno prisotni, zato obrambno ministrstvo odsvetuje nenadzorovano gibanje tujih poročevalcev. Združenje tujega tiska (FPA), ki zastopa stotine dopisnikov, se je na sodišče obrnilo že leta 2024, potem ko je Izrael od začetka vojne oktobra 2023 skoraj popolnoma zaprl meje za neodvisno poročanje. Trenutno je vstop omogočen le redkim izbranim novinarjem pod strogim nadzorom izraelskih obrambnih sil (IDF), kar po mnenju združenja onemogoča objektivno in celovito obveščanje javnosti o humanitarnih razmerah in dogajanju v palestinski enklavi. Odločitev vrhovnega sodišča o peticiji FPA bo ključna za prihodnjo medijsko svobodo na tem konfliktnem območju.

Ministrstvo za zunanje zadeve Severne Makedonije je v uradni izjavi pozvalo sosednjo Bolgarijo k bolj konstruktivnemu in evropskemu ravnanju, ki vključuje polno spoštovanje in priznanje makedonskega jezika. Makedonska stran je poudarila, da namesto neargumentiranih komentarjev pričakuje odnos, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in evropskih vrednotah, kar je ključno za proces širitve Evropske unije. Skopje je ob tem izpostavilo, da država ostaja zvesta evropskim pravilom in pristopu k širitvi, ki temelji na dosežkih. V pripravi je predlog akcijskega načrta za zaščito in promocijo pravic pripadnikov manjšinskih skupnosti, ki so ga v makedonskem in angleškem jeziku pripravili domači ter tuji strokovnjaki. Dokument je nastal v tesnem sodelovanju s Svetom Evrope in Evropsko komisijo ter vsebuje natančno določene ukrepe in roke za njihovo izvedbo. S tem Severna Makedonija potrjuje svojo zavezanost k izpolnjevanju demokratičnih standardov kljub nenehnim diplomatskim pritiskom sosednje države glede vprašanj identitete in jezika.

Vatikan je uradno sklenil jubilejno leto 2025, ki se ga je udeležilo rekordnih 33,5 milijona romarjev. Papež Leo XIV. je v torek dopoldne na slovesnosti v baziliki svetega Petra zaprl sveta vrata, kar simbolizira konec svetega leta upanja. Dogodka se je udeležil tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella. To jubilejno leto je bilo zgodovinsko predvsem zato, ker ga je decembra 2024 odprl papež Frančišek, sklenil pa njegov naslednik, papež Leo XIV. Po podatkih Svetega sedeža so največji delež obiskovalcev predstavljali Italijani, sledili so jim romarji iz Združenih držav Amerike in Španije. Nadškof Rino Fisichella, glavni organizator dogodkov, je poudaril uspeh jubileja, ki je v Rim privabil množice vernikov kljub logističnim izzivom. Poleg verskega pomena je sveto leto prineslo obsežne infrastrukturne izboljšave v Rimu, vključno s prenovo trga Piazza Pia, za kar je bilo namenjenih približno štiri milijarde evrov javnih sredstev. Tradicija jubilejnih let, ki sega v leto 1300, vernikom ponuja možnost pridobitve popolnega odpustka ob obisku štirih glavnih papeških bazilik. Letošnji jubilej je bil usmerjen v prenovo mesta in utrjevanje vere, hkrati pa je pokazal stabilnost cerkvene administracije ob menjavi na papeškem prestolu.

Nemški zvezni predsednik Frank-Walter Steinmeier se je s slovesnim govorom poklonil spominu na prvega kanclerja Zvezne republike Nemčije, Konrada Adenauerja, ob njegovi 150. obletnici rojstva. Steinmeier je v svojem nagovoru poudaril Adenauerjeve ključne zasluge pri postavljanju temeljev sodobne nemške demokracije in njegovo vlogo pri ponovnem vključevanju države v mednarodno skupnost po drugi svetovni vojni. Adenauer, ki je položaj kanclerja zasedal med letoma 1949 in 1963, velja za arhitekta zahodne integracije Nemčije in tesnega zavezništva s Francijo, kar je tlakovalo pot k nastanku Evropske unije. Predsednik Steinmeier, ki je prav tako pred kratkim praznoval osebni jubilej, je izpostavil Adenauerjevo politično modrost in vztrajnost pri obnovi razrušene države ter zagotavljanju stabilnosti v času hladne vojne.

Britansko delovno sodišče je razsodilo, da je bila odpustitev uslužbenca dobrodelne organizacije Vojska odrešitve (Salvation Army) zakonita in utemeljena. 56-letni Charles Markie, ki je bil zaposlen na delovnem mestu, neposredno povezanem s pomočjo beguncem, je bil odpuščen po tem, ko je izjavil, da bi bilo treba begunce poslati nazaj s čolni. Sodišče je v svoji odločitvi poudarilo, da so bile njegove izjave v neposrednem nasprotju z vrednotami in poslanstvom organizacije. Markie je svoje sporne komentarje podal kljub dejstvu, da je bilo njegovo delo usmerjeno v podporo ranljivim skupinam. Organizacija Vojska odrešitve je po internem postopku ocenila, da njegovo ravnanje pomeni hujšo kršitev delovnih dolžnosti in škoduje ugledu ustanove. Sodišče je v celoti pritrdilo argumentom delodajalca, da bi nadaljevanje sodelovanja z Markiejem spodkopalo zaupanje javnosti in uporabnikov njihovih storitev. Odločitev predstavlja pomemben precedens pri obravnavi sovražnega govora zaposlenih v nevladnih organizacijah.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta António Costa sta se v petek v Damasku sestala s sirskim predsednikom Mohamedom al-Šaro. To je prvi obisk najvišjih predstavnikov Evropske unije v Siriji po padcu režima Bašarja al Asada decembra lani, kar označuje pomemben preobrat v diplomatskih odnosih med Brusljem in Damaskom. Srečanje v predsedniški palači je bilo namenjeno predvsem razpravi o poglobitvi političnega in gospodarskega sodelovanja v obdobju po zamenjavi oblasti. Evropska unija s tem obiskom izkazuje pripravljenost na sodelovanje z novo sirsko prehodno vlado, ki je prevzela vodenje države po desetletjih državljanske vojne. Delegacija je poudarila pomen stabilizacije regije in obnove države, pri čemer bo vloga Evropske unije ključna tako pri humanitarni pomoči kot pri morebitnih prihodnjih razvojnih projektih. Pogovori so se osredotočili na vzpostavitev novih diplomatskih kanalov, ki bi omogočili učinkovitejše reševanje vprašanj migracij in regionalne varnosti. Obisk v Damasku velja za pomemben strateški korak Unije v smeri uveljavljanja svojega vpliva na Bližnjem vzhodu. Čeprav so odnosi še vedno v začetni fazi, srečanje na najvišji ravni sporoča, da Evropa priznava novo politično realnost v Siriji. Obe strani sta izrazili upanje, da bo dialog vodil k dolgoročni stabilnosti in postopnemu vključevanju Sirije v mednarodno skupnost pod novim vodstvom.

Romunsko visoko kasacijsko in sodno sodišče (ICCJ) je v ponedeljek, 5. januarja, z žrebom določilo člane štirih petčlanskih sodnih senatov, ki bodo delovali v letu 2026. Sestavljena sta bila dva senata za kazenske in dva za civilne zadeve, ki bodo obravnavali najzahtevnejše primere v državi, vključno z odmevnimi korupcijskimi procesi. Izbor je v pravosodnih krogih sprožil razprave, saj naj bi bila približno polovica izžrebanih sodnikov na vrhovno sodišče povišana šele pred kratkim. Posebno pozornost vzbuja dejstvo, da so nekateri izmed imenovanih sodnikov v javnosti povezani s t. i. skupino Savonea. Ta skupina je bila v preteklosti deležna kritik zaradi kontroverznih odločitev v pomembnih sodnih postopkih. Ker bodo ti sodniki neposredno odločali o usodi političnih in gospodarskih elit, javnost in stroka pozorno spremljata postopke oblikovanja senatov, ki naj bi zagotavljali nepristranskost in vladavino prava v državi.

Združenje občin Črne gore (ZOCG) je uvedlo enoten sistem za merjenje integritete in izboljšanje delovanja lokalnih samouprav, kar predstavlja ključni korak h koreniti posodobitvi in večji transparentnosti lokalne uprave. Strateško-operativni dokument, ki služi kot podlaga za to metodologijo, je bil pripravljen v okviru obveznosti iz nacionalne strategije za boj proti korupciji. Sistem uvaja enoten pristop k ocenjevanju izvajanja predpisov na področjih, kot so javna naročila, finance, urbanizem, kadrovski procesi in upravljanje s premoženjem. Nova metodologija obsega šest faz dela, ki vključujejo zbiranje dokumentacije, presojo tveganj, določanje kontrolnih mehanizmov ter stalno spremljanje izvajanja ukrepov. Z uvedbo tega mehanizma bodo črnogorske občine prvič dobile možnost primerjave rezultatov in procesov med seboj na podlagi merljivih kazalnikov. Po navedbah ZOCG bo model, temelječ na dokazih in transparentnih postopkih, znatno prispeval k večjemu zaupanju državljanov v institucije in omogočil dolgoročno načrtovanje razvojnih ukrepov na lokalni ravni.

Demokrati v odboru za pravosodje predstavniškega doma ameriškega kongresa so objavili podrobno poročilo, ki razkriva, da so številni udeleženci napada na Kapitol 6. januarja 2021 po tem dogodku storili nova kazniva dejanja. Poročilo navaja vsaj 23 oseb, ki so bile že obtožene zaradi vpletenosti v nemire, nato pa so v obdobju do druge inauguracije predsednika Donalda Trumpa ponovno kršile zakon. Med ugotovljenimi kaznivimi dejanji so načrtovanje umorov agentov zveznega preiskovalnega urada FBI iz maščevanja, nasilni napadi, davljenje in posest gradiv s spolno zlorabo otrok. Dokumentacija prav tako vključuje primere uboja zaradi nevarne vožnje pod vplivom substanc, kar po navedbah avtorjev poročila kaže na nadaljevanje nezakonitega ravnanja določenih posameznikov tudi po neuspešnem poskusu spodkopavanja demokratičnih procesov. Preiskava izpostavlja varnostna tveganja, ki jih predstavljajo radikalizirani posamezniki, vključeni v takratne nemire. Podatki so bili zbrani z namenom osvetliti dolgoročne posledice dogodkov iz leta 2021 in vpliv na splošno javno varnost v Združenih državah Amerike. Poročilo je bilo posredovano ključnim medijskim hišam in služi kot uradni dokumentacijski povzetek dejanj, ki so sledila prvotnim obtožnicam. Avtorji poudarjajo, da gre za resne kršitve zakonodaje, ki presegajo zgolj politično motivirano delovanje in neposredno ogrožajo življenja državljanov in uradnih oseb.

Ruski predsednik Vladimir Putin je namestnici obrambnega ministra Ruske federacije Ani Civilevi podelil čin državne svetnice Ruske federacije drugega razreda. Civileva, ki je bila junija letos imenovana na položaj namestnice obrambnega ministra, je s tem dekretom prejela visok uradniški naziv, ki v ruski birokraciji ustreza vojaškemu činu generalporočnika. Povišanje prihaja v času obsežnih kadrovskih sprememb znotraj obrambnega ministrstva, kjer Putin na ključna mesta namešča zaupanja vredne posameznike. Ana Civileva, ki je sicer po navedbah medijev Putinova nečakinja, je pred prevzemom funkcije na ministrstvu vodila državni sklad 'Branilci domovine', ki skrbi za veterane vojne v Ukrajini. Njen hiter vzpon v hierarhiji obrambnega ministrstva po mnenju analitikov kaže na utrjevanje predsednikovega nadzora nad vojaškimi in logističnimi strukturami v državi. Čin državnega svetnika drugega razreda ji podeljuje dodatna pooblastila in prestiž znotraj državne uprave, kar še dodatno utrjuje njen vpliv v Kremlju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je 5. januarja uradno imenoval Serhija Kislico na položaj prvega namestnika vodje urada predsednika Ukrajine. Kislica, ki je pred tem opravljal funkcijo prvega namestnika ministra za zunanje zadeve, bo na novem položaju tesno sodeloval s Kirilom Budanovom, ki je vodenje urada prevzel le nekaj dni prej. Odločitev o imenovanju je bila potrjena z uradnim dekretom, ki je bil javno objavljen na spletnih straneh predsednikove administracije. Ta kadrovska poteza predstavlja pomembno prestrukturiranje ukrajinskega političnega vrha, saj se v urad predsednika seli izkušen diplomat z močnimi mednarodnimi izkušnjami. Imenovanje Kislice poteka v času, ko Ukrajina krepi svoje notranje in zunanjepolitične strukture, hkrati pa odraža zaupanje Zelenskega v kadre, ki so se izkazali v resorju zunanjih zadev. Nova vodstvena ekipa urada predsednika, ki jo zdaj sestavljata Budanov in Kislica, bo ključna pri oblikovanju prihodnjih strateških odločitev države.

Informatorka Rianne Letschert je v ponedeljek nadaljevala pogovore s predstavniki strank D66, CDA in VVD o oblikovanju nove nizozemske vladne koalicije. Ob začetku prvega delovnega tedna v novem letu je Letschertova poudarila, da bo prihajajoče obdobje odločilno za uspeh pogajanj. Stranke se trenutno osredotočajo na usklajevanje državnega proračuna, kar predstavlja eno ključnih točk razhajanj in hkrati osnovo za prihodnje sodelovanje. Poleg finančnih vprašanj informacijski proces vključuje tudi razpravo o morebitni širitvi koalicijskih pogovorov. Vodstva vpletenih strank morajo namreč oceniti, ali je v proces oblikovanja stabilne vlade potrebno vključiti še druge politične subjekte. Pogajanja potekajo v času, ko Nizozemska potrebuje trdno politično vodstvo za reševanje tekočih gospodarskih in družbenih izzivov, zato bo izid teh pogovorov vplival na politično stabilnost države v prihodnjem mandatu.

Ameriška zvezdnica resničnostnih šovov Kim Kardashian je na družbenem omrežju Instagram delila nove posnetke štirih mladičev pasme pomeranec, ki jih je za božič podarila svojim otrokom North, Saintu, Chicagu in Psalmu. Vsak izmed njenih štirih otrok je prejel svojega psa, s čimer se je zvezdnica odzvala na nedavne ostre kritike organizacije za pravice živali PETA. Kardashianova je s svojo objavo pokazala utrinke iz družinskega življenja in igro otrok z novimi hišnimi ljubljenčki. Zvezdnica se je za objavo odločila kljub opozorilom aktivistov, da živali ne bi smele biti obravnavane kot praznična darila. PETA je namreč poudarila, da žive živali zahtevajo dolgotrajno oskrbo in niso zgolj igrače za enkratno uporabo. Kardashianova se na neposredne očitke v besedilu objav ni odzvala, temveč je svojo odločitev podprla z vizualnim prikazom veselja v svojem domu.

Nemško državno tožilstvo je zaključilo preiskavo proti lastniku lokala, ki je na svojih vratih izobesil napis, usmerjen proti državljanom Izraela. Organi pregona so po temeljiti analizi ugotovili, da dejanje ne izpolnjuje zakonskih znakov spodbujanja ljudskega sovraštva (Volksverhetzung). Sporni plakat je v javnosti sprožil buren odziv in številne kritike, zaradi česar je bilo vloženih več kazenskih ovadb. Preiskovalci so presodili, da napis, čeprav je bil sporen in žaljiv, ni neposredno pozival k nasilju ali sistematičnemu pregonu določene skupine na način, ki bi zahteval kazenski pregon po strogi nemški zakonodaji o sovražnem govoru. Primer je v lokalni skupnosti in širše v Nemčiji sprožil razprave o mejah svobode izražanja ter o razlikovanju med politično kritiko in nedopustnim spodbujanjem sovraštva. Odločitev tožilstva o ustavitvi postopka pomeni, da gostinec ne bo kazensko odgovarjal za svoja dejanja.

Vodstvo Univerze v Širazu je v uradnem obvestilu sporočilo, da so vsi izpiti ob koncu prvega semestra, zagovori diplomskih nalog ter druge izobraževalne in raziskovalne dejavnosti prestavljeni. Po navedbah službe za odnose z javnostmi omenjene institucije bodo vse akademske aktivnosti preložene do vključno 17. januarja. Odločitev je sprejel senat univerze, ki pa v javni izjavi ni podal podrobnejših razlogov za nenadno spremembo študijskega koledarja. Ukrep velja za vse fakultete in raziskovalne oddelke v okviru univerze, študenti pa so bili pozvani, naj spremljajo uradne kanale za informacije o novih terminih obveznosti. Takšne odločitve v iranskem visokošolskem prostoru pogosto sovpadajo z logističnimi težavami ali širšimi družbenimi razmerami, vendar uradna potrditev vzroka tokrat manjka.

Tara Reade, nekdanja pomočnica v uradu tedanjega senatorja Joeja Bidna in sedanja kolumnistka pri medijski hiši RT, je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo RIA Novosti izpostavila, da je Biden že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja zagovarjal izrazito ostro politiko do Rusije. Po njenih navedbah so njegove osebne politične ambicije in načrti proti Moskvi koreninili že v času njegovega delovanja v ameriškem senatu, kar naj bi neposredno vplivalo na kasnejše poslabšanje odnosov med državama v času njegovega predsedniškega mandata. Readova trdi, da njene izkušnje iz dela z Bidnom pojasnjujejo trenutno nizko raven diplomatskih odnosov med Washingtonom in Moskvo. Po njenih besedah Biden Rusije nikoli ni obravnaval kot partnerice, temveč kot nasprotnico, kar se je po njenem mnenju odražalo v vseh fazah njegove politične kariere. Njene izjave sicer prihajajo v času močno zaostrenih geopolitičnih razmer, vendar ponujajo vpogled v to, kako nekdanji sodelavci interpretirajo razvoj ameriške zunanje politike pod njegovim vodstvom.

Komisija za boj proti korupciji (KPK) je razkrila, da je bil Yaqut Cholil Qoumas za osumljenca imenovan že 8. januarja 2026. V preiskavo korupcije pri dodeljevanju kvot za hadž v letih 2023 in 2024 je vpleten tudi Gus Alex, nekdanji posebni uslužbenec Yaquta, ki je prav tako osumljenec. Preiskava o premoženju nekdanjega ministra je v teku.

V starosti 95 let je umrla Anna Falcone, starejša sestra legendarnega italijanskega sodnika Giovannija Falconeja, ki ga je leta 1992 umorila sicilijanska mafija. Kot najstarejša od treh otrok v družini Falcone je bila ključna figura pri ohranjanju bratove zapuščine. Skupaj s mlajšo sestro Mario je sodelovala pri ustanovitvi Fundacije Falcone, ki se posveča boju proti organiziranemu kriminalu in spodbujanju zakonitosti. Čeprav je Anna Falcone veljala za bolj zadržano članico družine in se je le redko javno izpostavljala, je bila njena vloga pri ohranjanju spomina na brata in njegovo delo neprecenljiva. Skozi fundacijo je desetletja podpirala protimafijska prizadevanja v Italiji. Novico o njeni smrti so z obžalovanjem pospremili številni italijanski mediji, ki poudarjajo njen diskreten, a vztrajen prispevek k boju proti Cosa Nostri.

Katarski rdeči polmesec (QRCS) je napovedal razširitev svoje humanitarne pomoči sirskemu zdravstvenemu sektorju, s čimer želi izboljšati oskrbo najranljivejših skupin prebivalstva. Organizacija je v uradni izjavi potrdila izvedbo niza humanitarnih posegov, ki so namenjeni predvsem osebam po amputacijah in bolnikom z rakom. Glavni cilj teh prizadevanj je ublažiti trpljenje pacientov ter zagotoviti boljše zdravstvene storitve v državi, ki se že leta spopada s posledicami konfliktov. Projekt vključuje financiranje in dobavo medicinske opreme ter zdravil, ki so nujna za dolgotrajno zdravljenje in rehabilitacijo. V Dohi so poudarili, da bo pomoč usmerjena v tiste predele Sirije, kjer je zdravstvena infrastruktura najbolj ohromljena. S temi ukrepi Katarski rdeči polmesec nadaljuje svojo dolgoročno zavezo k humanitarni podpori sirskemu ljudstvu, pri čemer se osredotoča na nujno medicinsko pomoč, ki jo lokalne oblasti težko zagotavljajo same.

Avstrijsko ministrstvo za socialne zadeve je s finančno injekcijo v višini 490.000 evrov zagotovilo delovanje Antidiskriminacijskega urada Štajerske (Antidiskriminierungsstelle Steiermark) do konca oktobra 2027. Sredstva so namenjena projektu »Fight Hate«, ki se osredotoča na preventivno delo proti ekstremizmu, diskriminaciji in sovražnemu govoru, s posebnim poudarkom na zaščiti skupnosti LGBTIQ. Odločitev zvezne oblasti je sledila obdobju negotovosti, potem ko je deželna vlada Štajerske predhodno ukinila deželna sredstva za delovanje urada. Vodja urada Daniela Grabovac je zagotovitev sredstev označila za »božični čudež«, ki bo prinesel dolgoročno razbremenitev tako za zaposlene kot za ranljive skupine, ki se na urad obračajo po pomoč. Kljub trenutni rešitvi, ki jo je ponudil Dunaj, zvezno ministrstvo poudarja, da dolgoročna odgovornost za trajnostno financiranje ustanove ostaja na plečih štajerske deželne vlade v Gradcu. S tem korakom je zvezna država neposredno posegla v lokalno problematiko, da bi preprečila zaprtje ključne ustanove za varstvo človekovih pravic v regiji.

Glavni minister indijske zvezne države Utar Pradeš, Jogi Aditjanat, je napovedal pomembno spremembo v postopku zaposlovanja v policijskih vrstah za leto 2026. Odločitev vključuje triletno sprostitev starostne meje za kandidate vseh kategorij, ki se potegujejo za 32.679 razpisanih delovnih mest. Ukrep se nanaša na neposredno zaposlovanje za položaje civilne policije in druge enakovredne funkcije znotraj državnih policijskih sil. Sprememba pravilnika naj bi neposredno koristila tisočem mladih kandidatov, ki so zaradi starosti predhodno izgubili možnost prijave na razpise. Vlada Utar Pradeša je s to potezo odgovorila na zahteve prosilcev, ki so čakali na nove zaposlitvene priložnosti v letu 2025 in 2026. Analitiki ocenjujejo, da bo ta korak povečal konkurenco in omogočil širšemu krogu usposobljenih posameznikov vstop v javno upravo.

Kitajska centralna komisija za disciplinski nadzor in državna nadzorna komisija sta objavili, da so uvedli uradno preiskavo proti Tianu Xuebinu, nekdanjemu podpredsedniku ministrstva za vodne vire in članu vodstvene partijske skupine. Tian je osumljen resnih kršitev discipline in zakonodaje, kar je v kitajskem političnem besednjaku pogosto evfemizem za korupcijo. Gre za odmeven primer, saj je Tian v preteklosti deloval kot sekretar nekdanjega kitajskega premierja Wen Jiabaa. Po poročanju hongkonških medijev Tian Xuebin predstavlja prvo visoko pozicionirano tarčo protikorupcijske kampanje v letu 2026, ki so jo kitajske oblasti označile za »prvega tigra«. Preiskava odraža nadaljevanje ostrega boja predsednika Xi Jinpinga proti korupciji znotraj partijskih vrst, ki ne prizanaša niti posameznikom, tesno povezanim s prejšnjimi generacijami kitajskega vodstva. Tian je trenutno v postopku disciplinskega pregleda in nadzorne preiskave, podrobnosti o specifičnih dejanjih pa oblasti javnosti še niso razkrile.

Ameriška zvezna poslanca Eric Swalwell in Daniel Goldman sta napovedala predložitev novega zakonska predloga, ki bi odpravil t. i. kvalificirano imuniteto za agente urada za priseljevanje in carine (ICE). Pobuda prihaja po odmevnem in kontroverznem incidentu v Minneapolisu, kjer je agent Jonathan Ross med zvezno operacijo smrtno ustrelil Renee Good. Nova video analiza, ki sta jo objavila The New York Times in The Washington Post, kaže, da je bilo streljanje neupravičeno, kar je sprožilo val kritik na račun zveznih organov in pozive k kazenskemu pregonu vpletenih. Politični odzivi na dogodek so močno polarizirani. Medtem ko vodilni predstavniki gibanja MAGA in nekateri republikanci, vključno z JD Vanceom, zagovarjajo ravnanje agentov, so demokratski politiki in nekateri lokalni funkcionarji, kot je filadelfijski okrožni tožilec Larry Krasner, zavzeli ostro stališče proti zveznim zlorabam pooblastil. Krasner je celo opozoril, da bodo v njegovem mestu aretirali in preganjali vse zvezne agente, ki bodo kršili zakone, pri čemer morebitna predsedniška pomilostitev Donalda Trumpa ne bi veljala za državne obsodbe. Razprava se je razširila tudi v medijski prostor, kjer konservativni opazovalci (MRC) obtožujejo osrednje medije pristranskosti in širjenja protizahodne propagande. Na drugi strani kritiki opozarjajo na naraščajočo militarizacijo notranje politike in tveganja, ki jih prinaša napovedana politika množičnih izgonov pod vodstvom Donalda Trumpa. Incident v Minneapolisu je tako postal osrednja točka razprav o prihodnosti statusa 'zatočiščnih mest' (sanctuary cities) in mejah zvezne oblasti v Združenih državah Amerike.

Guverner ameriške zvezne države Minnesota Tim Walz je v ponedeljek uradno sporočil, da se leta 2026 ne bo potegoval za tretji mandat. Njegova odločitev o končanju kampanje za ponovno izvolitev je presenetila politično javnost in v Minnesoti sprožila obdobje negotovosti glede prihodnjega vodstva države. Walz, ki velja za vplivno osebnost znotraj Demokratske stranke, bi z morebitno zmago dosegel zgodovinski tretji mandat, vendar se je namesto tega odločil za zaključek svoje guvernerske poti. Napoved o umiku bo po pričakovanjih sprožila intenzivno iskanje novih kandidatov znotraj obeh taborov, saj se s tem odpira prostor za novo generacijo politikov v tej ključni zvezni državi. Walz v svoji izjavi ni podrobneje pojasnil razlogov za svojo odločitev, je pa poudaril, da bo do konca mandata ostal osredotočen na opravljanje guvernerskih dolžnosti. Politični analitiki že ocenjujejo, kako bo ta korak vplival na razmerje moči med demokrati in republikanci na lokalni ravni.

Sirske oblasti so začele premeščati kurdske borce iz Alepa na severovzhod države. Sirska vojska je sporočila, da je ustavila ofenzivo v Alepu, kurdski borci pa to zanikajo. Spopadi med kurdskimi silami in sirsko vojsko v Alepu so povzročili novo razseljevanje prebivalstva.

V Minneapolisu so se razširili novi videoposnetki usodne strelske intervencije, v kateri je agent zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) ubil 37-letno Renee Nicole Good. Incident, ki se je zgodil med obsežno operacijo zveznih oblasti proti somalijski skupnosti, je sprožil burne odzive javnosti, saj objavljeni posnetki, vključno s tistim s telefona samega agenta, po mnenju kritikov spodbijajo uradne trditve o samoobrambi. Na enem izmed posnetkov je slišati žrtev, ki agentu mirno zagotavlja, da ni jezna, preden ta sproži strel skozi vetrobransko steklo njenega avtomobila. Medtem ko uradni viri in nekateri mediji Goodovo opisujejo kot radikalno aktivistko, ki se je z avtomobilom namenoma zapodila proti agentom, družina in prijatelji izpostavljajo njeno človekoljubno naravo. Goodova, mati treh otrok in vdova vojnega veterana, je bila po navedbah partnerice ustreljena v glavo, ko sta s partnerico zgolj opazovali in dokumentirali dejavnosti zveznih agentov pred lokalno šolo. Po streljanju naj bi zvezni agenti zdravniku, ki je bil naključno na prizorišču, onemogočili nudenje prve pomoči, žrtev pa je na kraju dogodka izkrvavela. Odziv javnosti je bil silovit, saj se je v kampanji na platformi GoFundMe za pomoč njeni družini v nekaj dneh zbralo več kot 1,4 milijona dolarjev. Dogodek je še dodatno zaostril politične napetosti v Združenih državah Amerike, saj Bela hiša in nekateri republikanski politiki branijo ravnanje agentov, medtem ko kritiki opozarjajo na pretirano uporabo sile in demonizacijo žrtve. Ločeno od tega dogodka ameriški mediji poročajo tudi o tragičnem družinskem nasilju v New Jerseyju, kjer so policisti po napadu z mačeto ustrelili osumljenca, nato pa v njegovem domu odkrili tri umorjene sorodnike.

V Minneapolisu so se v četrtek stopnjevale napetosti med protestniki in zamaskiranimi zveznimi agenti po usodnem streljanju na žensko, ki ga je izvedel agent službe za priseljevanje in carine (ICE). Javnost je izrazila močno ogorčenje nad incidentom, v katerem je bila ubita Renee Nicole Good, protestniki pa so se neposredno spopadli z organi pregona. Za prihajajoči konec tedna so napovedane nove demonstracije po celotnih Združenih državah Amerike, s katerimi želijo aktivisti opozoriti na domnevno policijsko nasilje in zahtevati odgovornost zveznih služb. Lokalni uradniki so ostro kritizirali zvezne agencije, ker so jih izključile iz preiskave dogodka, kar je še dodatno poglobilo nezaupanje med lokalno skupnostjo in zvezno oblastjo. Kritike letijo predvsem na netransparentnost postopkov in pomanjkanje sodelovanja z mestnimi oblastmi pri ugotavljanju dejanskih okoliščin streljanja. Incident je postal nov simbol napetosti glede priseljenske politike in pooblastil zveznih uslužbencev na terenu. Nadaljnji nemiri so odraz širšega nezadovoljstva z ravnanjem ministrstva za domovinsko varnost. Medtem ko uradni viri navajajo samoobrambo kot razlog za streljanje, pričevanja z mesta dogodka tej različici nasprotujejo. Dogodek je sprožil buren odziv civilne družbe, ki poziva k korenitim reformam v delovanju agencije ICE in večjemu nadzoru nad uporabo sile v urbanih okoljih.

Ugandska vlada je v ponedeljek sprejela odločitev o prepovedi neposrednih prenosov nemirov, nezakonitih sprevodov in drugih nasilnih incidentov. Ukrep je bil uveden v času priprav na prihajajoče volitve, na katerih si predsednik Yoweri Museveni prizadeva za podaljšanje svoje štiridesetletne vladavine. Ministrstvo za obveščanje je ob tem prepovedalo tudi razširjanje kakršnih koli vsebin, ki bi jih bilo mogoče označiti za spodbujanje k sovraštvu ali nasilju. Novi predpisi močno omejujejo delovanje medijskih hiš in novinarjev na terenu, saj oblasti trdijo, da tovrstni prenosi ogrožajo javni red in mir. Kritiki režima in zagovorniki svobode tiska opozarjajo, da gre za poskus utišanja opozicije in preprečevanje dokumentiranja morebitnih nepravilnosti ali policijskega nasilja med volilnim procesom. Odločitev odraža stopnjevanje napetosti v državi, kjer so se v preteklosti protivladni protesti pogosto končali s smrtnimi žrtvami in množičnimi aretacijami.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v intervjuju za Bloomberg poudaril nujnost ponovne vključitve Turčije v program ameriških lovcev pete generacije F-35. Po njegovih besedah bi ta korak ne le okrepil dvostranske odnose z Združenimi državami Amerike, temveč tudi znatno izboljšal obrambno sposobnost in varnost celotnega Severnoatlantskega zavezništva. Erdogan je izključitev svoje države iz projekta označil za nepravično in izrazil pričakovanje, da se bodo odnosi z Washingtonom pod vodstvom novega predsednika Donalda Trumpa premaknili na bolj konstruktivno raven. Ankara se s Washingtonom že dlje časa spopada z diplomatskimi nesoglasji, ki so se poglobila po turškem nakupu ruskega protiletalskega sistema S-400, zaradi česar so ZDA Turčijo leta 2019 izključile iz programa F-35. Erdogan je razkril, da je o vprašanju vrnitve sistemov S-400 v Rusijo že osebno razpravljal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Turčija si zdaj prizadeva najti rešitev, ki bi ji omogočila prejem že plačanih letal F-35 in hkrati posodobitev svoje flote z nakupom letal F-16 Block 70, s čimer bi utrdila svojo vlogo ključne zaveznice v okviru Nata.

Z nastopom zimskih temperatur in zamrzovanjem vodnih površin so strokovnjaki objavili ključne protokole za ravnanje v primeru vdora v led. Nesreče na zamrznjenih ribnikih in jezerih predstavljajo dvojno nevarnost, saj poleg neposredne nevarnosti utopitve podhlajena voda povzroči hiter padec telesne temperature in izgubo motoričnih sposobnosti. Navodila poudarjajo, da je ob pokanju ledu ključno ohraniti mirno kri in težo porazdeliti na čim večjo površino. Za samoreševanje je bistveno, da se posameznik poskuša z rokami opreti na trdnejši rob ledu in se z nogami v vodoravnem položaju odrivati iz vode. Pri pomoči drugim pa strokovnjaki opozarjajo na varnost reševalca, ki se ponesrečencu ne sme približati neposredno peš, temveč mora uporabiti pripomočke, kot so veje, vrvi ali oblačila, ter se plaziti po trebuhu. Pravočasno in pravilno ukrepanje je v teh kritičnih situacijah odločilno za preživetje.

Mehdi Fazayeli, član urada za ohranjanje in objavo del vrhovnega voditelja Irana, se je ostro odzval na nedavno objavo ameriškega milijarderja in lastnika platforme X Elona Muska. Fazayeli je v svojem zapisu Musku svetoval, naj o zgodovinskih dejstvih in moči Irana povpraša svoje prednike oziroma starejše generacije. Odziv je vključeval objavo štirih zgodovinskih fotografij, ki naj bi simbolizirale iransko odpornost in neuspehe tujih vmešavanj. Sporočilo prihaja v času povečanih napetosti in informacijske vojne na družbenih omrežjih, kjer vplivni posamezniki pogosto komentirajo geopolitične razmere na Bližnjem vzhodu. Fazayelijev odgovor poudarja iransko stališče o suverenosti in zgodovinski zavesti, hkrati pa opozarja na domnevno pomanjkanje razumevanja regije s strani zahodnih tehnoloških mogotcev. Gre za neposredno diplomatsko-komunikacijsko trenje, ki prek digitalnih platform dosega široko mednarodno javnost.

Podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez je v četrtem dnevu po ameriški vojaški operaciji v Caracasu izjavila, da se venezuelske sile niso predale, temveč so se zapletle v silovit oborožen spopad. Po njenih besedah so se vladne enote aktivno upirale napadalcem, s čimer je poskušala utrditi podobo odpora po sobotnem napadu Združenih držav Amerike na prestolnico in tri zvezne države. Operacija ameriških sil se je končala z odmevnim zajetjem predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores, kar je povzročilo globoko politično krizo v državi. Rodríguezova, ki trenutno opravlja dolžnosti vodenja države, je v svojem javnem nagovoru poudarila, da nihče v vodstvu ni prostovoljno položil orožja. Njene izjave so namenjene predvsem notranji javnosti in preostalim lojalistom režima. Dogodki v Venezueli ostajajo napeti, saj nova začasna oblast pod vodstvom Rodríguezove poskuša ohraniti nadzor nad državo v času po odstavitvi Madura. Mednarodna javnost pozorno spremlja razmere v Caracasu, medtem ko Združene države Amerike še niso podale vseh podrobnosti o usodi zajetega nekdanjega predsednika.

Madžarski predsednik vlade Viktor Orban je v svojem zadnjem nagovoru poudaril, da so dogodki v začetku letošnjega leta jasen opomin na neizbežen propad liberalnega svetovnega reda. Po njegovih besedah je izvolitev Donalda Trumpa za predsednika Združenih držav Amerike pomenila končni udarec dosedanjemu mednarodnemu sistemu, ki temelji na liberalnih načelih. Orban meni, da se novi svetovni red šele oblikuje, kar prinaša obdobje večje nepredvidljivosti in zahtevnih izzivov za mednarodno skupnost. Madžarski premier je ob tem izpostavil, da so pred Madžarsko ključni dnevi, ko se bo morala država prilagoditi hitro spreminjajočim se geopolitičnim razmeram. V svoji izjavi, ki jo je podal sredi napetosti, povezanih z razmerami v Venezueli in predsednikom Nicolasom Madurom, je nakazal, da Madžarska vidi priložnost v preoblikovanju globalnih zavezništev. Orbanova retorika odraža njegovo dolgotrajno kritiko zahodnih liberalnih institucij in napoveduje tesnejše usklajevanje s politikami, ki jih zagovarja nova ameriška administracija.

V Iranu so se protivladni protesti sprevrgli v krvavo zatiranje, saj so režimske sile po navedbah tujih medijev ubile najmanj 38 ljudi, med njimi osem otrok. Nemiri, ki trajajo že drugi zaporedni teden, so zajeli večji del države, vključno s prestolnico Teheran, kjer so protestniki zanetili več požarov. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je za podpihovanje vstaje in delovanje "saboterjev" neposredno obtožil ameriškega predsednika Donalda Trumpa, medtem ko se Teheran spopada z najhujšimi notranjimi pritiski v zadnjem obdobju. Ameriški predsednik Donald Trump je iranske oblasti večkrat javno posvaril, naj ne uporabljajo smrtonosne sile proti civilistom, in obljubil vojaško ukrepanje Združenih držav Amerike v primeru nadaljnjih pobojev. Trump je v svojih izjavah celo špekuliral, da bi Hamenej zaradi stopnjevanja nemirov lahko poskušal pobegniti v Rusijo. Kljub ostrim besedam nekateri ameriški uradniki ocenjujejo, da Washington trenutno zavzema previdnejše stališče, saj preučujejo, ali je protestno gibanje dovolj močno, da bi dejansko ogrozilo klerikalno oblast v državi. Zatiranje protestov je sprožilo odločen odziv zahodnih voditeljev, ki so stopnjevali diplomatski pritisk na Teheran. Napetosti med državama so se močno zaostrile že v začetku januarja 2026, ko je Trump prvič uradno podprl protestnike in zagrozil s posredovanjem. Trenutne razmere v Iranu ostajajo kritične, saj režim kljub mednarodnim opozorilom nadaljuje z uporabo sile, protestniki pa vztrajajo na ulicah zaradi visokih življenjskih stroškov in politične represije.

Župan New Yorka Zohran Mamdani je v petek obsodil uporabo pro-hamasovskih gesel med protesti, ki so potekali pred sinagogo v Queensu. Protestniki iz vrst gibanja Palestinian Assembly for Liberation so v četrtek zvečer izrazili nasprotovanje dogodku, ki so ga označili za »prodajo ukradene zemlje«, medtem ko se je pred sinagogo Young Israel of Kew Gardens Hills zbrala tudi skupina protiprotestnikov s propalestinskimi in nekaterimi skrajno desnimi simboli. Kljub začetnemu molku, ki je sprožil kritike s strani drugih mestnih zakonodajalcev, je Mamdani kasneje v izjavi za javnost Hamas označil za teroristično organizacijo. S tem je poskušal umiriti napetosti, ki so nastale ob njegovem prvem večjem preizkusu na področju javnega reda in miru po nastopu županske funkcije. Dogodek je izpostavil globoke delitve v mestu glede vprašanj na Bližnjem vzhodu. Lokalna policija je nadzorovala oba tabora, da bi preprečila neposredno nasilje, vendar so incidenti pred verskimi objekti v New Yorku povzročili zaskrbljenost glede varnosti judovske skupnosti. Številni mestni politiki so se odzvali hitreje od župana in ostro obsodili izbiro lokacije protesta, saj menijo, da so verski objekti neprimerni za tovrstne politične obračune.

Asociacija neodvisnih elektronskih medijev (ANEM) je v svojem zadnjem poročilu opozorila na kritične razmere glede varnosti medijskih delavcev v Beogradu. V zadnjih devetih mesecih so zabeležili najmanje 25 primerov oviranja dela in neposrednih napadov na novinarske ekipe na območju med Pionirskim parkom in stavbo Narodne skupščine Republike Srbije. Incidenti so se dogajali v neposredni bližini šotorskega naselja, ki so ga postavili podporniki oblasti. Po navedbah združenja ANEM so bili medijski delavci tarča verbalnih in fizičnih napadov, medtem ko so poskušali poročati o dogajanju pred parlamentom. Organizacija je objavila podrobno kronologijo napadov, ki razkriva sistematično oviranje poročanja in sovražno nastrojenost do novinarjev, ki niso del provladnih medijskih struktur. Poročilo poudarja, da se je število incidentov povečalo po širitvi protestnega tabora, kar ogroža svobodo govora in pravico javnosti do obveščenosti v državi.

Združeni narodi so v nedeljskem poročilu opozorili, da je humanitarni odziv v Jemnu zaradi drastičnega zmanjšanja financiranja dosegel kritično točko. Kljub naraščajočim potrebam prebivalstva in skorajšnjemu propadu tamkajšnjega zdravstvenega sistema so načrti za pomoč trenutno le 25-odstotno financirani. Takšen primanjkljaj neposredno ogroža milijone ljudi, ki so odvisni od mednarodne pomoči v državi, ki jo že leta pustoši državljanska vojna. Združeni narodi poudarjajo, da pomanjkanje sredstev onemogoča izvajanje nujnih programov za oskrbo s hrano in osnovno zdravstveno varstvo. Brez takojšnjega odziva donatorjev se bo humanitarna kriza v državi še poglobila, kar bi lahko povzročilo nepopravljivo škodo že tako oslabljeni družbeni infrastrukturi in povečalo stopnjo smrtnosti med najranljivejšimi skupinami prebivalstva.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je napovedal ambiciozen načrt za krepitev oboroženih sil, v okviru katerega namerava leta 2026 v vojsko privabiti 20.000 prostovoljcev. Po poročanju revije Der Spiegel je minister o tem namenu že obvestil poslance vladajoče koalicije v posebnem pismu. Pobuda predstavlja ključni del novega modela služenja vojaškega roka, s katerim želi Nemčija nasloviti kadrovsko podhranjenost svojih sil. Načrt temelji na prostovoljni izbiri kandidatov, vendar hkrati predvideva vzpostavitev struktur, ki bi omogočile učinkovito usposabljanje in vključevanje večjega števila ljudi v sistem nacionalne obrambe. Pistorius poudarja, da je povečanje števila vojakov nujno za zagotavljanje varnostne pripravljenosti države v spremenjenih geopolitičnih razmerah. Projekt se bo osredotočil predvsem na mlade generacije, ki bi se za vojaški poklic odločile na podlagi spodbud in novega pristopa k vojaški službi. Uvedba novega modela naj bi služila kot odziv na dolgotrajne težave s pomanjkanjem osebja v Bundeswehru, ki so postale še bolj izrazite po ruski invaziji na Ukrajino. Čeprav minister stavi na prostovoljnost, načrt predvideva tudi določene obvezne elemente, kot je izpolnjevanje vprašalnikov o pripravljenosti na služenje, kar bi ministrstvu omogočilo boljši pregled nad potencialnim naborom kadrov v prihodnje.

Nizozemski mediji poročajo, da je nekdanji glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča izjavil, da ameriški vdor v Venezuelo in aretacija predsednika Nicolása Madura ter njegove žene predstavljata agresijo in nista zakonita.

Posebno sodišče za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (GJKKO) v Tirani je vnovič preložilo predobravnavno sejo v kazenskem postopku proti županu albanske prestolnice Erionu Veliaju in drugim soobtoženim. Naslednji narok je sodišče razpisalo za 19. januar, potem ko se tokratne obravnave nista udeležila dva zagovornika, med njimi tudi glavna odvetnica po uradni dolžnosti, ki zastopa Veliaja. Slednja je svojo odsotnost predhodno opravičila preko elektronske pošte. Postopek proti vplivnemu županu Tirane je del širše preiskave korupcijskih dejanj, ki so v preteklih mesecih povzročila precejšnjo politično nestabilnost v Albaniji. Veliaj, ki se hkrati na ustavnem sodišču bori proti svoji razrešitvi, trdi, da so postopki proti njemu politično motivirani. Preložitve sejan v tem primeru postajajo stalnica, kar v albanski javnosti sproža vprašanja o učinkovitosti reformiranega pravosodnega sistema, ki ga močno podpira tudi Evropska unija v okviru pristopnih pogajanj države.

Namestnik tajvanskega zunanjega ministra Wu Chih-chung je v nedavnih izjavah poudaril, da je prihodnje sodelovanje med Tajvanom in Izraelom neizbežno, saj državi delita usklajene interese na področjih varnosti in zdravstva. Wu se sicer ni neposredno odzval na poročila tujih medijev o svojem domnevnem tajnem obisku v Izraelu konec lanskega leta, vendar je izpostavil, da obe strani vidita jasne koristi v medsebojnem povezovanju. Po njegovih besedah Izrael prepoznava prednosti sodelovanja s Tajvanom za zagotavljanje nacionalne varnosti in splošnega zdravja prebivalstva. Diplomat je pojasnil, da si Tajvan aktivno prizadeva za širjenje kroga zaveznikov, pri čemer Izrael predstavlja ključnega partnerja zaradi sorodnih izzivov, s katerimi se državi srečujeta. Sodelovanje naj bi se v prihodnje razširilo predvsem na področje obrambe in medicinske tehnologije. Wu verjame, da obstaja velik potencial za vzajemno učenje, saj sta obe entiteti v specifičnih geopolitičnih položajih, ki zahtevajo tehnološko napredne varnostne rešitve. Napoved tesnejših stikov prihaja v času povečanih globalnih napetosti, kjer Tajvan išče poti za krepitev svoje mednarodne navzočnosti mimo uradnih diplomatskih kanalov. Čeprav podrobnosti o preteklih obiskih ostajajo nepotrjene, so uradne izjave zunanjega ministrstva jasen signal o strateški usmeritvi Tajvana proti bližnjevzhodni državi, ki velja za tehnološko in vojaško velesilo.

Notranji minister nemške zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija Herbert Reul je po požigu energetske infrastrukture v Berlinu opozoril na nujnost izboljšanja zaščite kritičnih objektov. Po navedbah ministra bi se podobni izpadi električne energije, kot so jih doživeli v prestolnici, lahko pripetili tudi v njegovi deželi, če se varnostni protokoli ne bodo poostrili. Reul je kritiziral pretirano javno dostopnost informacij o lokacijah ključne infrastrukture, kar je označil za »transparentnostno bolezen« države, ki storilcem olajša načrtovanje napadov. Minister je poudaril, da morajo upravljavci omrežij in varnostni organi tesneje sodelovati pri identifikaciji ranljivih točk. Incident v Berlinu, kjer je bil tarča napada daljnovod, ki napaja Teslino tovarno in okoliška naselja, je sprožil širšo razpravo o ranljivosti nemškega gospodarstva in oskrbe prebivalstva. Reul meni, da je trenutna izpostavljenost načrtov in lokacij energetskih vozlišč na spletu varnostno tveganje, ki zahteva takojšnje sistemske spremembe v smeri večje tajnosti in fizičnega varovanja.

Nigerijska Komisija za gospodarski in finančni kriminal (EFCC) je javno pojasnila pravni status nekdanjega guvernerja zvezne države Kogi, Yahaye Belloja, ki je vpleten v sodni postopek zaradi domnevnih finančnih goljufij. Iz agencije so sporočili, da Bello ostaja nedolžen, dokler mu krivda ni dokazana pred sodiščem v skladu z veljavno zakonodajo. Ta izjava prihaja v času intenzivnega spremljanja sodnega procesa, v katerem se nekdanji guverner spopada z obtožbami o korupciji in zlorabi javnih sredstev. Predstavniki EFCC so poudarili, da je njihova naloga preiskovanje in predložitev dokazov, končna odločitev o krivdi pa je izključno v pristojnosti sodstva. S tem so se odzvali na javne razprave in pritiske, ki so spremljali primer, ter potrdili svojo zavezanost spoštovanju pravnih postopkov in človekovih pravic obtoženca. Primer Belloja v Nigeriji velja za odmeven preizkus delovanja protikorupcijskih organov, vendar EFCC vztraja pri nevtralni drži do pravnomočnosti sodbe.

Predsednik vlade Burkine Faso Rimtalba Jean Emmanuel Ouédraogo je v ponedeljek, 5. januarja 2026, vodil tradicionalno slovesnost dviga državne zastave pred sedežem vlade. Ob tem dogodku je premier podal povzetek vladnih dosežkov v preteklem letu 2025 in poudaril neomajno zavezanost k služenju narodu v prihodnje. Slovesnost na sedežu vlade, znana kot Primature, simbolizira državno enotnost in kontinuiteto oblasti v tej zahodnoafriški državi. Premier Ouédraogo je v svojem nagovoru izpostavil ključne cilje za leto 2026, pri čemer se namerava vlada pod njegovim vodstvom osredotočiti na stabilizacijo razmer in izvajanje zastavljenih razvojnih politik. Dogodek, ki se ga udeležujejo visoki predstavniki države, služi tudi kot priložnost za krepitev domoljubja in javno potrditev vladne strategije. Ouédraogo je ob tem ponovno poudaril, da ostaja njegova misija v službi državljanov prednostna naloga izvršne oblasti.

Tajvanski urad za varstvo potrošnikov je po obsežni analizi trga ugotovil, da več vrst otroške hrane, vključno z izdelki iz Tajvana, Japonske in Južne Koreje, vsebuje nevarno visoke koncentracije težkih kovin. Med analiziranimi vzorci so v nekaterih izdelkih iz morskih alg odkrili vsebnost kadmija, ki je zakonsko predpisane meje presegla za petdesetkrat. Poleg kadmija so testi potrdili tudi prisotnost svinca, kar predstavlja resno tveganje za zdravje najmlajših, saj te snovi negativno vplivajo na razvoj možganov, živčnega sistema in delovanje ledvic. Oddelek za pravne zadeve v Tajpeju je nemudoma pozval trgovce in spletne platforme k preventivnemu umiku spornih izdelkov s polic. Kljub uradnim pozivom so starši in javnost izrazili zaskrbljenost, saj naj bi nekateri oporečni izdelki kljub opozorilom ostali dostopni na trgu brez ustreznega razkritja informacij o tveganju. Strokovnjaki opozarjajo, da dolgotrajna izpostavljenost tem kovinam vodi tudi do izgube kostne mase in kroničnih poškodb organov. Vladne agencije so zato poostrile nadzor nad uvozniki in proizvajalci pomožne hrane za dojenčke ter zahtevale takojšnjo vzpostavitev sistema obveščanja o rezultatih neodvisnih testiranj, da bi preprečili nadaljnje ogrožanje zdravja otrok.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in iranska Uprava za hrano in zdravila sta izdali nujno opozorilo zaradi pojava ponarejenih različic zdravila Basiliximab, ki je ključno imunosupresivno sredstvo za bolnike po presaditvi organov. Iranski organi so po prejemu uradnega obvestila WHO poudarili potrebo po povečani budnosti in poostrenem nadzoru nad distribucijskimi verigami po vsej državi. Zdravilo Basiliximab se uporablja za preprečevanje zavrnitve presajenih organov, zato ponarejeni primerki predstavljajo neposredno tveganje za življenje pacientov. Strokovnjaki opozarjajo, da uporaba neavtentičnih zdravil pri bolnikih s presajenimi organi lahko vodi do odpovedi organa in resnih zdravstvenih zapletov. Uprava za hrano in zdravila je pozvala vse zdravstvene ustanove in lekarne k natančnemu preverjanju serijskih številk in embalaže, saj so bili v določenih regijah že identificirani sumljivi vzorci. Zaenkrat še preiskujejo izvor ponaredkov in obseg njihove razširjenosti na mednarodnem trgu.

Turška policija je v Istanbulu izvedla obsežno protidrogovno operacijo, v kateri je bilo pridržanih 24 oseb, med njimi tudi priljubljeni igralec Doğukan Güngör, znan po vlogi v seriji Kizilcik Serbeti (Brusnični šerbet). Operacija, ki je potekala hkrati v štirih provincah, je bila usmerjena proti posameznikom, osumljenim nakupa, posesti in uživanja prepovedanih drog. Poleg Güngörja so oblasti pridržale še več drugih osebnosti iz sveta kulture in medijev. Policijske enote so preiskave opravile v 34 elitnih nočnih klubih, kjer so zasegle večje količine drog, orožja in streliva. Poleg očitkov o vpletenosti v trgovino z mamili so nekateri pridržani osumljeni tudi kaznivih dejanj, povezanih s prostitucijo. Turške oblasti so v zadnjih mesecih močno okrepile nadzor nad javnimi osebnostmi, saj so v podobnih operacijah od oktobra dalje pridržali že več igralcev, vplivnežev in celo športnih funkcionarjev. Igralec Güngör za zdaj ostaja v pridržanju, medtem ko tožilstvo nadaljuje z zbiranjem dokazov.

Tiskovni predstavnik iranskega ministrstva za zunanje zadeve Esmaeil Baghaei je v uradni izjavi poudaril, da iranske oborožene sile ostajajo v stanju polne pripravljenosti za obrambo države. Njegov odziv je sledil nedavnim navedbam in grožnjam s strani Izraela in Združenih držav Amerike glede morebitnih novih vojaških posegov proti Iranu. Baghaei je tovrstne grožnje označil za del širše psihološke vojne in medijskega pritiska, ki naj bi bil usmerjen v destabilizacijo države. Po besedah tiskovnega predstavnika iranske oblasti pozorno spremljajo dejavnosti nasprotnikov in ne bodo dopustile nikakršne malomarnosti pri zaščiti suverenosti Irana. Poudaril je, da so oborožene sile odločene braniti domovino z vsemi razpoložljivimi sredstvi, medtem ko medijske špekulacije o napadih interpretirajo kot že znano strategijo stopnjevanja napetosti. Izjava odraža vztrajanje Teherana pri obrambni drži sredi zaostrenih regionalnih varnostnih razmer.

Nekdanji albanski premier in vodja opozicijske Demokratske stranke Sali Berisha se je 5. januarja zglasil na Posebnem tožilstvu za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (SPAK) v Tirani. Njegov obisk je bil povezan z izpolnjevanjem varnostnega ukrepa obveznega javljanja v okviru preiskave o privatizaciji nekdanjega športnega kompleksa Partizani, kjer je Berisha osumljen korupcije. Pred poslopjem tožilstva so ga pričakali njegovi privrženci, ki so mu izrazili podporo. Ob izhodu iz prostorov SPAK je Berisha podal izjavo za medije, v kateri je bil kritičen do vodje tožilstva Altina Dumanija. Berisha trdi, da je Dumaniju pustil pisno sporočilo, v katerem izpostavlja svoje nestrinjanje s procesom. Celoten postopek nekdanji premier označuje za politično motiviran pregon, ki ga po njegovih besedah usmerja aktualna albanska vlada. Kljub obtožbam Berisha še naprej redno izpolnjuje svoje sodne obveznosti, medtem ko tožilstvo nadaljuje z zbiranjem dokazov v več odprtih primerih, povezanih z njegovim preteklim delovanjem.

V iranskem parlamentu je prišlo do incidenta, ko so poslanci vzklikali žaljiva gesla proti nekdanji vladajoči dinastiji Pahlavi. Podpredsednik parlamenta Ali Nikzad in poslanec iz mesta Ardabil, Sedif Badri, sta vodila vzklikanje gesla »Azerbajdžan je čast, Pahlavi je brezčasten«. Dogodek se je zgodil med uradnim zasedanjem, kjer so se številni drugi poslanci pridružili skandiranju, kar kaže na stopnjevanje ideološke retorike znotraj iranskih državnih institucij. Napad na nekdanjo kraljevo družino Pahlavi, ki je bila strmoglavljena med islamsko revolucijo leta 1979, odraža trenutno politično napetost v državi. Retorika se osredotoča na regijo Azerbajdžan na severozahodu Irana, s čimer želijo iranski uradniki poudariti zvestobo tej provinci islamskemu režimu in hkrati diskreditirati monarhistična gibanja v izgnanstvu. Posnetki dogodka so se hitro razširili po družbenih omrežjih, kar je sprožilo mešane odzive v javnosti in med političnimi analitiki.

Mestna občina Rim je v svojem središču s 15. januarjem uvedla novo omejitev hitrosti na 30 kilometrov na uro. Ukrep ne velja le za ozke ulice v zgodovinskem delu mesta, temveč vključuje tudi širše prometne žile, ki so bile do sedaj predmet višjih omejitev. Tehnične ekipe so v dneh pred uveljavitvijo pospešeno nameščale ustrezno prometno signalizacijo po celotnem območju omejitve. Glavni cilj mestne uprave pod vodstvom rimskega župana je izboljšanje prometne varnosti in ambiciozen načrt za popolno odpravo smrtnih žrtev na mestnih cestah. S tem se italijanska prestolnica pridružuje trendu evropskih metropol, ki s strožjimi omejitvami hitrosti skušajo zaščititi pešce in kolesarje ter hkrati zmanjšati stopnjo hrupa in izpustov v strnjenih mestnih jedrih. Odločitev je naletela na raznolike odzive, vendar mestni uradniki vztrajajo, da je varnost državljanov prednostna naloga.

V več ameriških mestih so izbruhnili množični protesti po tistem, ko je zvezni agent za priseljevanje (ICE) v Minneapolisu v zvezni državi Minnesota smrtno ustrelil Renee Nicole Good. Incident je sprožil val ogorčenja in javnih demonstracij, ki so se razširile vse do Portlanda, kjer so se protestniki zbrali na trgu Monument Square. Minnesota in lokalni uradniki so ob tem zvezne oblasti obtožili, da ovirajo preiskavo dogodka, kar je dodatno zaostrilo napetosti med lokalno skupnostjo in zveznimi organi. Župan Minneapolisa Jacob Frey je v nagovoru javnosti izpostavil, da je bila večina protestov mirnih, vendar je hkrati opozoril na prisotnost provokatorjev, ki so poskušali zanetiti nasilje. V petek zvečer so policisti v Minneapolisu aretirali 29 oseb, potem ko je prišlo do poškodovanja hotelskega objekta med demonstracijami. Župan je poudaril, da tovrstna dejanja ne odražajo namenov večine, ki zahteva odgovornost za smrt ustreljene ženske. Dogodek je ponovno odprl vprašanja o pooblastilih in ravnanju uslužbencev agencije ICE pri izvajanju njihovih nalog. Medtem ko se zvezne oblasti spopadajo z kritikami glede pomanjkanja transparentnosti, se po vsej državi napovedujejo novi protesti. Aktivisti in lokalni prebivalci zahtevajo temeljito in neodvisno preiskavo streljanja, ki bi pojasnila okoliščine uporabe smrtonosne sile.

Promet na rdeči liniji podzemne železnice v Lizboni je bil danes dopoldne prekinjen zaradi tehnične okvare. Uprava družbe Metropolitano de Lisboa je ob 10.30 po lokalnem času sporočila, da je bila vožnja onemogočena na odseku med postajama Aeroporto in Moscavide. Gre za ključno prometno povezavo, ki glavno mesto povezuje z mednarodnim letališčem. Predstavniki podjetja so v uradni izjavi na svoji spletni strani zapisali, da trajanja prekinitve sprva ni bilo mogoče natančno napovedati, vendar so opozorili, da bi lahko motnje trajale dlje časa. Tehnične ekipe so bile nemudoma napotene na teren, da bi odpravile napako, medtem ko so se potniki morali spopasti z nevšečnostmi v javnem prevozu.

Ameriški podpredsednik JD Vance je manj kot 24 ur po incidentu v Minnesoti javno stopil v bran zveznemu uradniku za priseljevanje, ki je ustrelil 37-letno mater. Vance je v svoji izjavi krivdo za incident pripisal žrtvi in dogodek označil za ključen politični preizkus pred prihajajočimi vmesnimi volitvami v Združenih državah Amerike. S tem je sprožil buren odziv javnosti, saj je v zagovoru uradnika uporabil ostro politično retoriko. Podpredsednik je v svojem nastopu poudaril, da so tovrstni dogodki neposredna posledica trenutnih varnostnih izzivov na področju priseljevanja. Namesto umirjanja napetosti je incident uporabil kot sredstvo za mobilizacijo volilnega telesa, pri čemer je poudaril nujnost podpore varnostnim organom pri izvajanju njihovih dolžnosti. Njegove navedbe so naletele na ostre kritike zagovornikov človekovih pravic, ki opozarjajo na prehitre sodbe brez zaključene uradne preiskave. Dogodek v Minnesoti se je zgodil v času zaostrenih razprav o pooblastilih zveznih agentov in vprašanju policijskega nasilja. Vanceova odločitev, da odgovornost za smrtno žrtev pripiše ustreljeni materi, še pred objavo vseh dejstev, odraža globoko polarizacijo v ameriškem političnem prostoru. Javnost sedaj pričakuje nadaljnja pojasnila preiskovalnih organov o okoliščinah streljanja.

Podpredsednik Združenih držav Amerike JD Vance je v četrtek odgovornost za usodno streljanje zveznega agenta službe za priseljevanje (ICE) na žensko v Minneapolisu pripisal žrtvi sami. Vance je dogodek označil za »tragedijo, ki si jo je povzročila sama«, ter hkrati za incident obtožil »levičarsko mrežo«, demokratsko stranko in medije. Po njegovih besedah so te skupine in posameznica soodgovorni za razmere, ki so privedle do tragičnega razpleta. Izjave so prišle v času, ko so se protesti, povezani s smrtjo omenjene ženske, razširili iz Minneapolisa v številna druga mesta po vsej državi. Protestniki zahtevajo odgovornost zveznih organov in opozarjajo na pretirano uporabo sile s strani agentov službe ICE. Gre za enega redkih javnih nastopov podpredsednika Vancea, v katerem se je neposredno opredelil do aktualnih nemirov in delovanja migracijskih organov. Politična polarizacija glede vprašanja migracijske politike se po tem incidentu še stopnjuje. Medtem ko administracija zagovarja postopke zveznih agentov, kritiki opozarjajo, da takšna retorika spodbuja nasilje in poglablja družbene razkole. Dogodek v Minneapolisu je postal osrednja točka razprav o reformi policijskih pooblastil in nadzoru nad zveznimi agencijami v Združenih državah Amerike.