Perujske oblasti preiskujejo smrt indonezijskega diplomata, ki je bil ustreljen v Limi, kot naročen umor. Policija aktivno išče strelca. Primer se obravnava v času porasta nasilnega kriminala v Južni Ameriki.

Izrael je za destabilizacijo Bližnjega vzhoda obtožil francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ker podpira priznanje palestinske države. Izrael meni, da Macron poskuša posegati v konflikt, v katerem ne sodeluje, in da je to popolnoma odmaknjeno od realnosti na terenu po 7. oktobru 2023. Izraelske oblasti so Macronovo ravnanje označile za nevarno.

Iranski visoki uradnik Ali Laridžani je izjavil, da je Iran odprt za pogajanja z ZDA, vendar Washington z zahtevami glede iranskega raketnega programa ovira kakršnekoli pogovore. Iran meni, da ZDA postavljajo pogoje, ki onemogočajo konstruktiven dialog.

Kitajski predsednik Xi Jinping je na srečanju Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) v Tianjinu predstavil Globalno upravljavsko pobudo (GGI). Pobuda naj bi poudarjala pripravljenost Kitajske za sodelovanje z drugimi državami pri vzpostavitvi pravičnejšega in enakopravnejšega sistema globalnega upravljanja. Kitajsko zunanje ministrstvo je izpostavilo, da je GGI največji poudarek vrha SCO in da bo usmerjala prihodnost človeštva. Strokovnjaki po svetu pozdravljajo pobudo kot pot do vključujoče in uravnotežene svetovne ureditve.

Kanada gosti srečanje govorcev parlamentov držav G7 in Ukrajine v regiji Ottawa. Srečanje, ki ga gosti Francis Scarpaleggia, govornik spodnjega doma kanadskega parlamenta, poteka od četrtka do sobote v okviru kanadskega predsedovanja G7. Med udeleženci je tudi predsednik predstavniškega doma ZDA, Mike Johnson.

Azerbajdžan in Brazilija sta nedavno izvedla peto rundo političnih posvetovanj med zunanjima ministrstvoma. Posvetovanja so potekala v okviru prizadevanj za krepitev dvostranskih odnosov med državama.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je v telefonskem pogovoru s podpredsednikom palestinskega predsednika Huseinom Šejkom ocenil prizadevanja za priznanje palestinske države.

Turško zunanje ministrstvo je pozdravilo odločitev Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) o razpustitvi skupine Minsk in njenih povezanih struktur. Turčija ocenjuje, da je to pomemben korak pri spodbujanju miru med Azerbajdžanom in Armenijo. Turško zunanje ministrstvo je to označilo kot 'zgodovinski mejnik' v mirovnem procesu med državama.

Belgija je napovedala, da bo palestinsko državo priznala na Generalni skupščini ZN, kar je sprožilo nezadovoljstvo Izraela zaradi vse večjih globalnih kritik zaradi vojne v Gazi. Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je izjavila, da lahko samo Združene države zaustavijo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in humanitarno krizo v Gazi.

Belgijski zunanji minister Maxime Prévot je napovedal, da bo Belgija na Generalni skupščini ZN priznala palestinsko državo in uvedla sankcije proti Izraelu. Irska centralna banka pa je sprejela odločitev, da ne bo več odobravala prodaje izraelskih vojnih obveznic. Izrael je aretiral župana Hebrona.

Diplomat Zetro Leonardo Purba, star 40 let, je umrl po streljanju v Limi, Peru, med kolesarjenjem z ženo. Indonezijsko ministrstvo za zunanje zadeve in veleposlaništvo v Limi sta začela preiskavo umora. Dave Laksono, podpredsednik Komisije I indonezijskega parlamenta, je zahteval transparentno preiskavo.

Zunanji ministri Irana, Rusije in Kitajske so v skupnem pismu pozvali Varnostni svet Združenih narodov k zavrnitvi predloga treh evropskih držav (E3) za ponovno uvedbo sankcij. Iransko zunanje ministrstvo je evropsko trojko obtožilo, da ni izpolnila svojih obveznosti iz jedrskega sporazuma iz leta 2015. Tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva je dejal, da si ZDA prizadevajo za nezakonit pritisk na Iran.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je poudaril zavezanost Irana k diplomatskemu reševanju vprašanj, povezanih z njegovim jedrskim programom, in pozval ZDA in Evropo, naj končajo konfrontacijo in se vrnejo k diplomaciji. Med srečanjem z iranskim predsednikom v Kitajski je generalni sekretar ZN António Guterres izrecno priznal pravico Irana do miroljubne jedrske tehnologije, hkrati pa izrazil zaskrbljenost zaradi morebitnih ponovnih sankcij. Pezeškian je poudaril, da Iran stremi k miru in stabilnosti ter obsoja agresivna dejanja sionističnega režima.

Indija je ponovno blokirala vstop Azerbajdžana v Šanghajsko organizacijo za sodelovanje (ŠOS) kot polnopravnega člana. Po navedbah azerbajdžanskih medijev je razlog za to indijska zaveza s Pakistanom.

Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (ATƏT) je, po skupni zahtevi Armenije in Azerbajdžana, pozdravila odločitev o ukinitvi skupine Minsk in s tem povezanih struktur. Generalni sekretar ATƏT Feridun Sinirlioğlu in predsednica ATƏT, finska zunanja ministrica Elina Valtonen, sta izrazila zadovoljstvo nad tem korakom, ki naj bi prispeval k trajni miru v Južni Kavkaziji. Poleg tega so bile razglašene za neveljavne vse prejšnje odločitve ATƏT v zvezi z nekdanjim armensko-azerbajdžanskim konfliktom. Predsednik Azerbajdžana İlham Əliyev se je srečal z armenskim premierjem Nikolom Pašinjanom na robu vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje, kjer so razpravljali o mirovni agendi med državama. Zaključek organizacijskih in tehničnih zadev, povezanih z zaprtjem procesa Minsk, je predviden do 1. decembra 2025.

Iwona Piorko je bila imenovana za novo ambasadorko Evropske unije v Republiki Moldaviji. Njeno imenovanje je 31. avgusta objavila vodja evropske diplomacije, Kaja Kallas. Piorko, ki je pred tem služila kot ambasadorka EU v Singapurju, je dejala, da je počaščena prevzeti novo funkcijo. Obiskala je tudi lokalne proizvajalce v Štefan Vodi skupaj s komisarjem EU Christophejem Hansenom.

Župan Kišinjeva, Ion Ceban, ki velja za proruskega, je sprožil polemike, ko je obiskal Rim, čeprav mu je Romunija prepovedala vstop v državo in o tem obvestila schengenske države. Italijanske oblasti so mu izdale ločen vizum za udeležbo na konferenci županov pod okriljem UNESCO. Romunski predsednik je dejal, da ga je Ceban, ko je bil župan glavnega mesta, poskušal "dvakrat ali trikrat" srečati, ko je prišel v Bukarešto, vendar je bil opozorjen, naj ga ne sprejme.

Kitajska in Rusija, stalni članici Varnostnega sveta ZN, sta podprli Iran pri zavračanju poskusov evropskih držav, da bi ponovno uvedle sankcije ZN proti Teheranu, ki so bile omiljene pred desetimi leti v skladu z jedrskim sporazumom. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je skupno pismo Irana, Rusije in Kitajske Združenim narodom označil kot odločen odgovor na evropske poskuse sprožitve mehanizma za ponovno uvedbo sankcij.

Avstralska policija je aretirala 39-letnega moškega, potem ko je z avtomobilom SUV trčil v vrata ruskega konzulata v Sydneyju. Pred trčenjem se je moški sprl s policisti, ki so ga ogovorili zaradi parkiranja na prepovedanem območju. V incidentu je bil poškodovan policist.

Kitajska je vložila protest zaradi obiska tajvanskega zunanjega ministra na Filipinih, kjer je vodil delegacijo vlagateljev. Kitajsko zunanje ministrstvo je opozorilo Manilo, naj se 'ne igra z ognjem'. Obisk in srečanja tajvanskega ministra s filipinskimi uradniki so povzročili napetosti, Kitajska pa je izrazila resne pomisleke tako v Pekingu kot v Manili.

Predsednik Črne Gore, Jakov Milatović, je sodeloval na Blejskem strateškem forumu na povabilo slovenske predsednice Nataše Pirc Musar. Milatović je nastopil na predsedniškem panelu, kjer so sodelovali tudi predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar, predsednik Estonije Alar Karis in predsednik Češke Petr Pavel.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stīvs Vitkof, naj bi kršil protokol med srečanjem z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Moskvi. Po poročanju agencije Reuters se je Vitkof sestal s Putinom brez prisotnosti predstavnika State Departmenta, ki običajno protokolira pogovore. Viri navajajo, da je to odstopanje od običajne prakse.

Ameriška odpravnica poslov v Albaniji, Nancy Vanhorn, je obiskala albanskega premierja Edija Ramo v njegovem kabinetu. Obisk se je zgodil približno štiri mesece po koncu volitev in nekaj dni pred predstavitvijo nove vlade. Vanhornova se je v prostorih premierja zadržala približno 20 minut.

Nemško zunanje ministrstvo je izdalo opozorilo pred potovanji v Iran in pozvalo nemške državljane, ki se tam nahajajo, da zapustijo državo. Opozorilo je izdano zaradi zaostritve jedrskega spora in skrbi glede morebitnih povračilnih ukrepov Teherana. Nemško veleposlaništvo v Teheranu trenutno nudi le omejeno konzularno pomoč.

Danska je poklicala visokega ameriškega diplomata na pogovor zaradi poročil o prikritih operacijah vplivanja na Grenlandijo, ki naj bi jih izvajali posamezniki, povezani s predsednikom Donaldom Trumpom. Danski minister za zunanje zadeve je ukrepal po poročanju državnega medija, ki je razkril, da naj bi vsaj tri osebe, povezane s Trumpom, izvajale tajne operacije vplivanja na Grenlandijo. Namen teh operacij ni povsem jasen, vendar je dogodek povzročil diplomatski odziv in zaskrbljenost glede vmešavanja v notranje zadeve Grenlandije.

V Eppingu v Veliki Britaniji je moški, Hadush Gerberslasie Kebatu, obtožen spolnega napada in nadlegovanja dveh 14-letnic in druge ženske. Medtem je škotska policija aretirala dekle zaradi posedovanja orožja po tem, ko je bil objavljen videoposnetek, na katerem maha s sekiro in nožem. V švicarskem mestu Lausanne so izbruhnili nasilni protesti po smrti najstniškega migranta v prometni nesreči med begom pred policijo.

V Parizu so obeležili stoletnico poučevanja srbistike v Franciji. Arno Gujon, direktor vladne pisarne za javno in kulturno diplomacijo, je poudaril ključno vlogo učenja srbskega jezika za razumevanje Srbije in srbskega naroda. Dogodek je bil zaznamovan s sprejemom v rezidenci srbske ambasade, kjer so gostili udeležence mednarodnega kongresa slavistike in vplivne Francoze, ki podpirajo Srbijo.

Indija je imenovala Dinesha K. Patnaika za novega visokega komisarja v Kanadi. Patnaik je karierni diplomat z več kot tridesetletnimi izkušnjami, služboval je na indijskih misijah v Pekingu, Daki, na Dunaju in v Ženevi, bil pa je tudi namestnik veleposlanika v Veliki Britaniji in do nedavnega veleposlanik v Španiji. Kanada je imenovala Christopherja Cooterja za novega visokega komisarja v Indiji, deset mesecev po tem, ko sta državi izgnali svoja najvišja odposlanca.

Azerbajdžan si prizadeva za mir in stabilnost v regiji, kar dokazujejo nedavni diplomatski napori in intervjuji predsednika Ilhama Alijeva za mednarodne medije. Poudarjeni so gospodarski, politični in diplomatski dosežki države ter njena vloga pri oblikovanju geos politične arhitekture regije. Pogovori med Azerbajdžanom in Armenijo o mirovnem sporazumu potekajo, vendar obstaja zaskrbljenost zaradi morebitnih zunanjih vplivov na proces.

Danska je poklicala najvišjega ameriškega diplomata v državi na pogovor po poročilih, da so osebe, povezane s predsednikom Donaldom Trumpom, izvajale prikrite operacije vplivanja na Grenlandiji. Poročila navajajo, da so bili v glavnem mestu Grenlandije, Nuuku, opaženi najmanj trije ameriški uradniki, blizu Trumpu. Zunanji minister je odpoklical ameriškega odposlanca zaradi obtožb o vmešavanju. Ameriški odposlanec je bil poklican na pogovor zaradi obtožb o tajnih operacijah vplivanja ZDA.

Latvijski predsednik Edgars Rinkevics ne pričakuje skorajšnjega srečanja med ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Kot je dejal, se je v zadnjih tednih pokazalo, da Rusija ni pripravljena na takšno srečanje in najde različne izgovore, da se mu izogne.

Romunski premier Ilie Bolojan se je srečal s posebnim odposlancem ameriškega predsednika za globalna partnerstva, Paolom Zampollijem, in Michaelom Dickersonom, začasnim vodjem ameriške ambasade v Romuniji. Srečanje je potekalo v kontekstu prizadevanj za izboljšanje odnosov med Romunijo in ZDA. Premier Bolojan je ob tem posredoval sporočilo o partnerstvu z ZDA. Zampollija je sprejel tudi patriarh Daniel.

V Alžiru je generalni direktor agencije Algérie Presse Service (APS), Samir Gaïd, sprejel veleposlanika Islamske republike Iran, Mohammada Reza Babaieja, s katerim sta razpravljala o možnostih krepitve sodelovanja. V Maroku pa je politični biro Ljudskega gibanja (MP) pod vodstvom Mohameda Ouzzineja pozval k nacionalni mobilizaciji za teritorialno enakost in analiziral aktualne politične dogodke.

Predsednik ciprske vlade Nikos Hristodulidis se je odzval na pisma, ki jih je Turčija poslala generalnemu sekretarju Združenih narodov. V pismih je Turčija zavrnila federalno rešitev za Ciper, kar je po poročanju ciprskih medijev povzročilo nezadovoljstvo pri Hristodulidisu.

Rusija je potrdila, da je v Varnostnem svetu ZN razširila osnutek predloga, katerega cilj je preprečiti aktivacijo tako imenovanega 'snapback' mehanizma. Ta mehanizem bi ponovno vzpostavil sankcije proti Iranu. Predlog poskuša preprečiti ponovno uvedbo sankcij ZN proti Iranu.

Predsednik Francije Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz in poljski premier Donald Tusk so obiskali Kišinjev, glavno mesto Moldavije, da bi izrazili podporo državi ob 34. obletnici njene neodvisnosti. Obisk je bil viden kot znak solidarnosti v ključnem trenutku za Moldavijo, ki se sooča z izzivi, vključno s poskusi destabilizacije, za katere obtožuje Rusijo. Voditelji so se sestali s predsednico Maio Sandu, da bi razpravljali o prizadevanjih Moldavije za vključitev v Evropsko unijo in o načinih za nasprotovanje ruskemu vplivu pred prihajajočimi volitvami.

Donald Trump bo danes v Beli hiši predsedoval "velikemu sestanku" o načrtih za Gazo po koncu vojne, je sporočil njegov posebni odposlanec Steve Witkoff. Poudaril je, da razvijajo zelo celovit načrt za »dan po« konfliktu na uničenem palestinskem območju.

Kitajski predsednik Xi Jinping bo gostil vrh Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) v Tianjinu od 31. avgusta do 1. septembra. Na vrhu se bo zbralo več kot 20 svetovnih voditeljev, vključno z indijskim premierjem Narendra Modijem in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Modijev obisk na Kitajskem po sedmih letih pomeni korak k umiritvi napetosti po obmejnih spopadih leta 2020 in poudarja solidarnost globalnega juga.

Republika Moldavija je praznovala 34. obletnico razglasitve neodvisnosti. Državno vodstvo je ob tej priložnosti položilo cvetje k spomeniku "Žalostna mati" v spominskem kompleksu "Večnost" v Kišinjevu. Po vsej državi so potekale slovesnosti in prireditve.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko naj bi Združenim državam Amerike ponudil izpustitev političnih zapornikov v zameno za omilitev sankcij. Po poročanju Rzeczpospolite potekajo pogovori med belorusko in ameriško diplomacijo o tej možnosti. V Belorusiji je trenutno okoli 1300 političnih zapornikov, od katerih jih ima 190 resne zdravstvene težave. Lukašenko si prizadeva izstopiti iz mednarodne izolacije.

Podpis Melanie Trump na pismu Vladimirju Putinu je postal predmet špekulacij na družbenih omrežjih. Medtem se pojavljajo kritike na račun Donalda Trumpa, ker naj ne bi dosegel napredka pri vzpostavljanju miru med Rusijo in Ukrajino. Vladimir Putin pa je o izidih srečanja z Donaldom Trumpom v Aljaski obvestil iranskega predsednika Masouda Pezeshkiana.

Katarski premier in minister za zunanje zadeve, Sheikh Mohammed bin Abdulrahman bin Jassim Al-Thani, se je sestal z vodjo kabineta ukrajinskega predsednika, Andrijem Jermakom, in potrdil podporo Katarja prizadevanjem za mirno rešitev rusko-ukrajinske krize. Poudaril je pomen dialoga pri reševanju konflikta.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bo njegova administracija zahtevala smrtno kazen za vse, ki zagrešijo umor v Washingtonu, D.C., kljub temu, da je bila ta v prestolnici ukinjena že leta 1981. Trump meni, da bo to močno odvračalo od nasilja. Napoved prihaja v času, ko Trump poskuša okrepiti nadzor nad mestom, vključno z napotitvijo pripadnikov Nacionalne garde.

Združeni narodi so v Burkina Fasu imenovali začasnega koordinatorja, potem ko je hunta prejšnjo voditeljico razglasila za 'persona non grata', ker naj bi širila 'lažne informacije'. Novi koordinator je Maurice Azonnankpo iz Benina, ki je že deloval kot predstavnik UNHCR v državi. Varnostni svet ZN bo prav tako imel mesečno srečanje o Bližnjem vzhodu, vključno s palestinskim vprašanjem, s poudarkom na stopnjevanju agresije v Gazi.

Rusija je napovedala, da bo uvedla omejitve gibanja za diplomate držav članic Evropske unije v Rusiji. Ta poteza je odgovor na prepoved prostega gibanja ruskih diplomatov v državah EU. Tiskovna predstavnica ruskega ministrstva za zunanje zadeve, Marija Zaharova, je izjavila, da bodo diplomati EU v Rusiji 'osedlani in omejeni'.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić in podpredsednik vlade Ivica Dačić sta se v Beogradu sestala z ministrom zunanjih zadev, frankofonije in diaspore Republike Kongo, Žan-Klodom Gakosom. Pogovarjali so se o prihodnjem sodelovanju med državama in realizaciji novih bilateralnih sporazumov ter projektov, ki bodo dodatno utrdili odnose med Srbijo in Kongom.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je med uradnim obiskom v Dublinu srečal z irskim podpredsednikom vlade ter ministrom za zunanje zadeve, trgovino in obrambo Simonom Harrisom. Fidan je na Irskem opravil tudi druge uradne pogovore, vključno s srečanji s parlamentarno skupino prijateljstva.

Hrvaški minister za zunanje zadeve Gordan Grlić Radman je izjavil, da je Jadransko morje "tudi nemško", kar je sprožilo ostre odzive. Bivša premierka Jadranka Kosor je njegovo izjavo označila za kršitev ustave. Grlić Radman je kasneje pojasnil, da je izjavo podal v prenesenem pomenu, s čimer je želel poudariti evropski značaj Jadranskega morja.

Sirski predsednik Ahmad al-Sharaa se je sestal z ameriškim odposlancem Thomasom Barrackom, da bi razpravljal o okrepitvi sodelovanja med državama. Medtem je ZDA odpravila gospodarske sankcije proti Siriji, kar označuje pomemben preobrat v odnosih. Obstaja tudi možnost srečanja med sirskim predsednikom in voditeljem sirskih Kurdov Mazloumom Abdijem, pri čemer bo prisoten ameriški odposlanec.

Kljub naraščajočim mednarodnim pozivom Nemčiji, naj ponovno pretehta svoje stališče, je kancler Friedrich Merz ponovil, da Nemčija ne bo podprla priznanja palestinske državnosti. Kanada in Francija načrtujeta priznanje, medtem ko Velika Britanija priznanje pogojuje s prekinitvijo ognja v Gazi.