Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bo njegova administracija zahtevala smrtno kazen za vse, ki zagrešijo umor v Washingtonu, D.C., kljub temu, da je bila ta v prestolnici ukinjena že leta 1981. Trump meni, da bo to močno odvračalo od nasilja. Napoved prihaja v času, ko Trump poskuša okrepiti nadzor nad mestom, vključno z napotitvijo pripadnikov Nacionalne garde.

Združeni narodi so v Burkina Fasu imenovali začasnega koordinatorja, potem ko je hunta prejšnjo voditeljico razglasila za 'persona non grata', ker naj bi širila 'lažne informacije'. Novi koordinator je Maurice Azonnankpo iz Benina, ki je že deloval kot predstavnik UNHCR v državi. Varnostni svet ZN bo prav tako imel mesečno srečanje o Bližnjem vzhodu, vključno s palestinskim vprašanjem, s poudarkom na stopnjevanju agresije v Gazi.

Rusija je napovedala, da bo uvedla omejitve gibanja za diplomate držav članic Evropske unije v Rusiji. Ta poteza je odgovor na prepoved prostega gibanja ruskih diplomatov v državah EU. Tiskovna predstavnica ruskega ministrstva za zunanje zadeve, Marija Zaharova, je izjavila, da bodo diplomati EU v Rusiji 'osedlani in omejeni'.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić in podpredsednik vlade Ivica Dačić sta se v Beogradu sestala z ministrom zunanjih zadev, frankofonije in diaspore Republike Kongo, Žan-Klodom Gakosom. Pogovarjali so se o prihodnjem sodelovanju med državama in realizaciji novih bilateralnih sporazumov ter projektov, ki bodo dodatno utrdili odnose med Srbijo in Kongom.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je med uradnim obiskom v Dublinu srečal z irskim podpredsednikom vlade ter ministrom za zunanje zadeve, trgovino in obrambo Simonom Harrisom. Fidan je na Irskem opravil tudi druge uradne pogovore, vključno s srečanji s parlamentarno skupino prijateljstva.

Hrvaški minister za zunanje zadeve Gordan Grlić Radman je izjavil, da je Jadransko morje "tudi nemško", kar je sprožilo ostre odzive. Bivša premierka Jadranka Kosor je njegovo izjavo označila za kršitev ustave. Grlić Radman je kasneje pojasnil, da je izjavo podal v prenesenem pomenu, s čimer je želel poudariti evropski značaj Jadranskega morja.

Sirski predsednik Ahmad al-Sharaa se je sestal z ameriškim odposlancem Thomasom Barrackom, da bi razpravljal o okrepitvi sodelovanja med državama. Medtem je ZDA odpravila gospodarske sankcije proti Siriji, kar označuje pomemben preobrat v odnosih. Obstaja tudi možnost srečanja med sirskim predsednikom in voditeljem sirskih Kurdov Mazloumom Abdijem, pri čemer bo prisoten ameriški odposlanec.

Kljub naraščajočim mednarodnim pozivom Nemčiji, naj ponovno pretehta svoje stališče, je kancler Friedrich Merz ponovil, da Nemčija ne bo podprla priznanja palestinske državnosti. Kanada in Francija načrtujeta priznanje, medtem ko Velika Britanija priznanje pogojuje s prekinitvijo ognja v Gazi.

Kitajski hekerji, povezani s skupino UNC6384, so s pomočjo zlonamerne programske opreme, prikrite kot posodobitve programske opreme, ciljali na diplomate v jugovzhodni Aziji. Google Threat Intelligence je razkril, da so kibernetske operacije, ki so "verjetno usklajene s strateškimi interesi" kitajske vlade, ciljale na različne globalne entitete. Izraz "UNC" se nanaša na hekersko aktivnost, ki je povezana, vendar še ni kategorizirana pod drugo skupino.

Romunski predsednik Nicușor Dan se je srečal z vodji diplomatskih misij, konzularnih uradov in direktorji kulturnih inštitutov na letnem srečanju romunske diplomacije v palači Cotroceni. Srečanje, ki je potekalo 26. avgusta ob 10. uri, je bilo namenjeno razpravi o zunanji politiki Romunije.

Pakistan je na izrednem srečanju OIC nasprotoval izraelskemu načrtu 'Velikega Izraela' in opozoril, da ogroža mir. Podkancler Ishaq Dar je predstavil sedem točk za končanje vojne v Gazi in dosego trajnega miru v Palestini, pozivajoč muslimanske države k odločnemu ukrepanju. Tunizijski zunanji minister Mohamed Ali Nafti je pozval ZN, da ukrepajo proti vojnim zločinom v Palestini.

Iran in evropska trojka (Francija, Nemčija in Velika Britanija) bosta v torek v Ženevi nadaljevala pogovore o iranskem jedrskem programu. Pogovori potekajo v času zaostrenih napetosti in groženj s strani Zahoda glede ponovne uvedbe sankcij proti Iranu, če ne bo spoštoval jedrskega sporazuma.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je izjavil, da je trenutni položaj med Iranom in ZDA "nerešljiv", in ponovil, da se Iran ne bo uklonil pritisku Washingtona glede svojega jedrskega programa. Medtem pa se pojavljajo napetosti glede iranskega jedrskega programa, pri čemer Velika Britanija, Francija in Nemčija opozarjajo, da bodo sprožile mehanizem Združenih narodov za ponovno uvedbo sankcij proti Iranu, če ne bo oprijemljivega napredka v jedrskih pogovorih do konca avgusta.

Predsednik Azerbajdžana Ilham Alijev je 25. avgusta sprejel Stephena Doughtyja, britanskega ministra za Evropo, Severno Ameriko in čezmorska ozemlja. Srečanje je potekalo v sklopu obiska Doughtyja v Azerbajdžanu.

Japonska vlada je pozvala evropske in azijske države, naj se vzdržijo udeležbe na vojaški paradi in spremljajočih dogodkih, ki jih bo Kitajska organizirala v začetku septembra ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Japonska je prek svojih ambasad izrazila zaskrbljenost, da imajo kitajski komemorativni dogodki protijaponske konotacije, in pozvala k ponovnemu razmisleku o udeležbi visokih predstavnikov.

Ameriški podpredsednik James David Vance je izjavil, da se je Rusija "znatno umaknila", da bi končala vojno proti Ukrajini. Poročila iz različnih latvijskih virov, kot so tvnet.lv, jauns.lv in apollo.lv, povzemajo to izjavo.

Francosko zunanje ministrstvo je poklicalo ameriškega veleposlanika Charlesa Kushnerja na zagovor zaradi njegovih kritik, da Francija ne stori dovolj v boju proti antisemitizmu. Kushner se je izognil pozivu, kar kaže na formalno nezadovoljstvo Francije z njegovim delovanjem. Poleg tega so se v Ženevi sestali evropski in iranski diplomati, da bi razpravljali o jedrskem programu.

Donald Trump je ponovno izrazil pripravljenost na srečanje s severnokorejskim voditeljem Kim Jong-unom, pri čemer je omenil možnost srečanja na vrhu APEC v Južni Koreji. Med srečanjem z južnokorejskim predsednikom Lee Jae-myungom sta razpravljala o trgovini in prisotnosti ameriške vojske v Južni Koreji. Lee je pohvalil Trumpa kot 'mirotvorca', Trump pa je poudaril svoj 'zelo dober odnos' s Kim Jong-unom. Srečanje je prineslo nepričakovan skok delnic južnokorejskega proizvajalca pisal.

Nemški zunanji minister Johann Wadephul meni, da ima Hrvaška ključno vlogo v procesu približevanja držav Zahodnega Balkana Evropski uniji. Poudaril je, da Hrvaška dobro pozna priložnosti in izzive te regije, zato si želi, da bi odigrala aktivno vlogo v procesu pridruževanja držav, kot so Črna gora, Srbija, Albanija, Severna Makedonija, Bosna in Hercegovina ter Kosovo, ki trenutno stagnira.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je komentiral ukrajinske navedbe o ruskem napadu na tovarno Flex z ameriškim kapitalom v Mukačevem. Medtem ko je Ukrajina trdila, da tovarna proizvaja le kavne aparate, je Lavrov dejal, da bi lahko tovarna pod krinko civilne proizvodnje izvajala vojaško proizvodnjo. Po drugi strani pa je ukrajinski portal RBC.ua poročal, da je Lavrov zanikal kakršnokoli informacijo o napadu na tovarno in dejal, da Rusija ne napada civilnih objektov, kar ukrajinski vir označuje za laž.

Iranski zunanji minister Abas Aragči se je v Džedi srečal s saudskim kolegom in z njim razpravljal o dvostranskih in regionalnih vprašanjih. Prav tako se je srečal s pakistanskim ministrom Muhammadom Ishaqom Darjem, bahrajnskim ministrom Abdullatifom bin Rashidom Al Zayanijem in bangladeškim ministrom Md Touhidom Hossainom.

Minister za zunanje zadeve Antonio Tajani je ponovil, da zunanjo politiko določata predsednik vlade in minister za zunanje zadeve, s čimer se je odzval na napetosti med Italijo in Francijo, ki jih je povzročil minister Salvini s kritikami na račun predsednika Macrona. Tajani je dejal, da se v politiki zmaga z močjo idej, ne z nasiljem besed.

Rusija in Iran sta se strinjala, da evropska trojka, ki jo sestavljajo Nemčija, Velika Britanija in Francija, nima pristojnosti za ponovno uvedbo sankcij proti Iranu v zvezi z njegovim jedrskim programom. Državi sta poudarili, da trojka ni pristojna za tovrstne ukrepe, saj so sankcije bile odpravljene v zameno za zagotovila o miroljubni naravi iranskega jedrskega programa.

Emine Erdoğan je pozvala Melanio Trump, naj podpre otroke v Gazi, in jo pozvala, naj se obrne na izraelskega premierja Netanjahuja. V pismu je pozvala Trumpovo, naj pokaže enako sočutje, kot ga je pokazala do ukrajinskih otrok.

Parada ponosa v Ottawi je bila odpovedana, ker so propalestinski aktivisti blokirali pot in zahtevali podporo bojkotu Izraela. Organizatorji protestov v Avstraliji so premierju poslali jasno sporočilo in ga opozorili, da ga opazujejo.

Britanska vlada je ponovno preložila odločitev o načrtih Kitajske za izgradnjo novega veleposlaništva v Londonu, ki bi bilo največje v Evropi, zaradi pomanjkanja informacij s strani Pekinga. Odločitev je bila preložena do oktobra, kar je posledica triletnega nasprotovanja lokalnih prebivalcev, poslancev in aktivistov. Novo veleposlaništvo naj bi bilo locirano blizu Tower of London.

Iranski in ruski zunanji minister, Abas Aragči in Sergej Lavrov, sta se pogovarjala o jedrskih vprašanjih in sodelovanju Teherana z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo (IAEA). Iranski zunanji minister Abas Aragči je posvaril evropsko trojko (EU3) pred posledicami morebitnega aktiviranja mehanizma 'snapback' iz jedrskega sporazuma iz leta 2015, češ da bi takšna poteza bila brez pravne in moralne podlage.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung se je v Tokiu sestal z japonskim premierjem Shigerujem Ishibo, kjer sta se dogovorila o tesnejšem sodelovanju na področju varnosti in gospodarstva. Srečanje je potekalo pred Leejevim načrtovanim vrhom z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Pakistanski zunanji minister in namestnik premierja Ishaq Dar je izjavil, da je Pakistan pripravljen na obsežne pogovore z Indijo, ki bi vključevali tudi dolgoletni spor glede Kašmirja in vsa druga nerešena vprašanja. Dar je poudaril, da Pakistan ni zaprosil nikogar za posredovanje pri pogovorih z Indijo, ampak je sam pobudnik dialoga.

Perujski kongres je ponovno sprejel resolucijo, s katero kolumbijskega predsednika Gustava Petra razglaša za persono non grata. To je že druga tovrstna deklaracija, prva je bila izdana leta 2023. Razlog za to odločitev so Petrovi »dejanja, ki ne priznavajo in ogrožajo nacionalno suverenost«, kot je trditev o lastništvu amazonskega otoka, ki pripada Peruju. Odločitev je bila sprejeta na plenarnem zasedanju perujskega kongresa.

Novi ambasador Evropske unije v Srbiji, Andreas fon Bekerat, je obiskal Nacionalni konvent o Evropski uniji (NKEU). Med obiskom so ga seznanili z dosedanjimi aktivnostmi spremljanja procesa evropskih integracij Srbije, zlasti v kontekstu trenutne politične in družbene krize.

Veleposlaništvo ZDA v Indiji je indijskemu Ministrstvu za zunanje zadeve (MEA) sporočilo, da Agencija ZDA za mednarodni razvoj (USAID) ni prejela 21 milijonov dolarjev (ali 183 crore rupij) za spodbujanje volilne udeležbe v Indiji. MEA je 28. februarja zaprosilo ameriško veleposlaništvo v New Delhiju za podrobnosti o izdatkih za vse projekte, ki jih financira USAID v Indiji v zadnjih desetih letih.

Katarski emir Sheikh Tamim bin Hamad al-Thani se je v svoji pisarni Amiri Diwan sestal z ameriško senatorko Joni Ernst in njeno delegacijo. Srečanje je potrdilo diplomatske vezi med Katarjem in Združenimi državami.

Pred vrhom med predsednikom Leejem Jae Myungom in Donaldom Trumpom so se okrepile skrbi zaradi obiskov visokih korejskih uradnikov v Washingtonu. Predsednik Lee Jae Myung bo na srečanju s Trumpom pozval k ponovnemu odprtju dialoga med ZDA in Severno Korejo. Poleg tega je Južna Koreja med 24. in 27. avgustom poslala posebno delegacijo na Kitajsko, kar kaže na vse večjo usklajenost Seula in Pekinga kot odziv na ameriške tarife.

Benjamin Netanjahu je nadaljeval s kritikami avstralskega premierja Anthonyja Albaneseja, češ da je s priznanjem palestinske državnosti 'za vedno omadeževal' svoj ugled. V televizijskem nastopu je Netanjahu ponovno ostro obsodil Albanesejevo vodenje in ga obtožil 'pomiritve'.

Kanadska ministrica za zunanje zadeve Anita Anand se je v Washingtonu srečala z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiem. Srečanje je potekalo v času naraščajočih napetosti v dvostranskih odnosih med državama. Anand in Rubio sta se pred tem že pogovarjala po telefonu, med drugim junija pred vrhom G7.

Ameriški veleposlanik v Izraelu, Mike Huckabee, je javno izjavil, da ZDA aktivno pritiskajo na evropske države, da ne bi priznale palestinske države. Huckabee je poudaril, da Washington meni, da palestinske države ne bi smeli priznati, še posebej po tem, ko je Hamas prekinil pogajanja. Izraelski predstavniki pa so posvarili, da bi Izrael v primeru evropskega priznanja Palestine razglasil suverenost nad nekaterimi deli Zahodnega brega.

Predsednik Erdoğan je s francoskim predsednikom Macronom opravil telefonski pogovor, v katerem je ponovil turško podporo miru med Rusijo in Ukrajino ter ponudil gostiteljstvo mirovnega vrha. Macron je Erdoğana seznanil z ocenami srečanj med evropskimi, ameriškimi in ukrajinskimi voditelji v Washingtonu. Erdoğan je izrazil zadovoljstvo s turškimi prizadevanji v zvezi z obiskom v ZDA.

Azerbajdžanski veleposlanik v Dominikanski republiki, Ruslan Rzayev, je 20. avgusta predal poverilna pisma predsedniku države Luisu Abinaderju. Dogodek je potrdilo več azerbajdžanskih medijev.

Kitajski veleposlanik v Kambodži, Wang Wenbin, je izrazil pripravljenost Kitajske za sodelovanje s Kambodžo, Tajsko, Malezijo in državami ASEAN pri vzpostavitvi miru na obmejnih območjih med Kambodžo in Tajsko. Avstralski namestnik premierja Richard Marles je pohvalil Malezijo za njeno posredovanje pri doseganju premirja med Kambodžo in Tajsko, ko je Malezija predsedovala ASEAN-u.

Ameriški veleposlanik v Izraelu, Mike Huckabee, je za nedavni zastoj v pogovorih o prekinitvi ognja v Gazi okrivil odločitev nekaterih evropskih voditeljev, da priznajo palestinsko državnost. Pogovori o trajni prekinitvi ognja so se večkrat ustavili že od zgodnjih mesecev vojne.

Nigerijski generalni konzul v Buei v Kamerunu, ambasador Taofik Obasanjo Coker, je umrl. Ministrstvo za zunanje zadeve Nigerije je potrdilo njegovo smrt v sredo, 20. julija 2025. Coker je umrl po kratki bolezni 16. avgusta. Star je bil 59 let.

Egipčanski predsednik Abdel Fattah Al-Sisi in francoski predsednik Emmanuel Macron sta se po telefonu pogovarjala o dvostranskih odnosih in razvoju dogodkov v Gazi. Voditelja sta potrdila strateško partnerstvo med državama in se zavezala k usklajevanju glede krize. Macron je izrazil podporo francoskemu načrtu za formalizacijo premirja.

Andrés Bautista, administrativni minister predsedstva Dominikanske republike, je imenoval Alberta Caminera za direktorja za stike z javnostjo predsednika Luisa Abinaderja. Imenovanje je bilo izvedeno na podlagi dekreta št. 461-25.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Mikolo Točickega, nekdanjega ministra za kulturo, za stalnega predstavnika Ukrajine pri Svetu Evrope. Točicki bo zastopal Ukrajino v organizaciji, ki si prizadeva za promocijo demokracije in človekovih pravic na evropski celini.

Novi ambasador EU v Srbiji, Andreas fon Bekerat, je ministru za evropske integracije, Nemanji Staroviću, dejal, da so za odprtje Klastera 3 v pogajanjih o pristopu k EU potrebni oprijemljivi rezultati. Evropski poročevalec za Srbijo, Tonino Picula, pa je ocenil, da v Evropski uniji nihče več nima iluzij o srbskem predsedniku Aleksandru Vučiću.

Članki poročajo o različnih vidikih odnosov med ZDA in Rusijo. Washington Examiner ocenjuje, da prizadevanja Donalda Trumpa za mir niso bila idealna in niso prinesla obljubljenih rezultatov. The New York Times poroča, da je nemški kancler Friedrich Merz skoraj povzročil diplomatski incident v Beli hiši, ko je vztrajal pri dogovoru o premirju kot pogoju za srečanje Putina in Zelenskega. Fox Business pa je poročal, da je posebni predstavnik Donalda Trumpa, Keith Kellogg, pozval kritike pogovorov med Trumpom in Putinom, naj utihnejo. Bolgarski vir pa omenja skrivna srečanja med Trumpom in Putinom, kjer naj bi 10 minut preživela sama v Trumpovem vozilu.

Ameriško veleposlaništvo v Harareju je sporočilo, da Združene države do nadaljnjega ustavljajo večino postopkov za izdajo viz v Zimbabveju. Kot razlog navajajo neopredeljene pomisleke glede zimbabvejske vlade.

Azerbajdžanski zunanji minister Ceyhun Bayramov se je ločeno pogovarjal s španskim zunanjim ministrom Joséjem Manuelom Albaresom Buenom in ciprskim zunanjim ministrom Konstantinosom Kombosom. S španskim ministrom je Bayramov razpravljal o odnosih med Azerbajdžanom in Evropsko unijo ter o prihodnjih možnostih sodelovanja. S ciprskim ministrom pa je razpravljal o regionalnih vprašanjih.

Francija je imenovala Sophie Lagutte za novo veleposlanico v Azerbajdžanu. Azerbajdžanska veleposlanica v Franciji, Leyla Abdullayeva, je Sophie Lagutte čestitala ob imenovanju na novo funkcijo v Bakuju. To imenovanje nakazuje na nadaljevanje diplomatskih odnosov med državama.