Evropski diplomati v Pekingu razmišljajo o bojkotu vojaške parade, ki bo potekala v čast 80. obletnice konca druge svetovne vojne. Razlog za morebitni bojkot je pričakovana prisotnost ruskega predsednika Vladimirja Putina na dogodku. Diplomati iz držav Evropske unije naj bi kolektivno razmišljali o tem koraku, kot poroča South China Morning Post (SCMP).

Indijski zunanji minister Vikram Misri je med dvodnevnim obiskom v Nepalu predal lahka udarna vozila, medicinsko opremo in vojaške živali nepalski vojski. Srečal se je tudi z voditelji države in razpravljal o napredku pri dvostranskem sodelovanju.

Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z brazilskim predsednikom Lulo da Silva že drugič v devetih dneh delil podrobnosti srečanja z Donaldom Trumpom. Putin je izpostavil vlogo Brazilije pri iskanju rešitve za konflikt v Ukrajini.

Egipt in Katar sta pospešila stike s palestinskimi frakcijami, vključno s Hamasom, glede novega predloga za 60-dnevno premirje v Gazi in izpustitev vseh talcev v dveh fazah. Palestinski premier Mohammad Mustafa je obiskal egipčanski prehod Rafa ob pogovorih v Kairu med Egiptom, Katarjem in Hamasom. Egipt je ponovno opozoril Izrael, da je množično razseljevanje prebivalcev Gaze "rdeča črta".

Predsednik Azerbajdžana, Ilham Alijev, je 18. avgusta sprejel poverilna pisma novoimenovanega veleposlanika Slovaške v Azerbajdžanu, Elchina Gasimova.

V britanskem časopisu "The Telegraph" je bil objavljen članek o zgodovinskih dosežkih Azerbajdžana pod vodstvom predsednika Ilhama Alijeva pri vzpostavljanju miru in normalizacije v regiji. Predsednik Alijev je prav tako sprejel poverilno pismo novoimenovanega izraelskega veleposlanika v Azerbajdžanu, Ronena Krausza.

Na rusko-ameriškem vrhu, ki je 15. avgusta potekal v Anchorageu na Aljaski, je ameriški državni sekretar Marco Rubio pohvalil majico ruskega ministra za zunanje zadeve Sergeja Lavrova. Vladimir Putin se je vključil v pogovor in ponudil, da bo Lavrov podaril majico Rubiu.

Evropski diplomati v Pekingu razmišljajo o bojkotu vojaške parade, ki jo bo Kitajska organizirala naslednji mesec. Razlog za to je pričakovana udeležba ruskega predsednika Vladimirja Putina in morebitna udeležba ruskih vojaških enot. Po poročanju South China Morning Post, več evropskih ambasadorjev v Pekingu razpravlja o tej možnosti. Putin naj bi Kitajsko obiskal med 31. avgustom in 3. septembrom in se udeležil vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO).

Azijske delnice so v ponedeljek večinoma zabeležile rast, potem ko so se ameriške delnice v petek umaknile od rekordnih ravni. Vlagatelji pozorno spremljajo razvoj dogodkov v ukrajinski krizi po vrhu med predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Svetovne delnice so bile mešane pred srečanjem predsednika Trumpa z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in drugimi evropskimi voditelji. Trgi se niso odzvali na Trumpovo neprepričljivo srečanje s Putinom v petek.

Predsednik Karol Nawrocki je izjavil, da Poljsko v 'koaliciji pripravljenih', ki se sestaja v Washingtonu, že dlje časa zastopa vlada.

Predsednik Senegala, Bassirou Diomaye Faye, je odpotoval iz Dakarja na uradni obisk na Japonsko, ki bo potekal od 18. do 26. avgusta 2025.

Nemški minister Johann Wadephul je Kitajsko označil za vedno bolj agresivno in poudaril, da brez kitajske podpore ruski vojaški mašineriji vojna v Ukrajini ne bi bila mogoča. Kitajska je na to odgovorila z obtožbami, da Nemčija napihuje regionalne napetosti v Aziji.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da evropski voditelji ne bodo sodelovali na srečanju v Ovalni pisarni z namenom, da bi Volodimirja Zelenskega obvarovali pred 'zastraševanjem' Donalda Trumpa, da bi sprejel neugoden dogovor. Rubio trdi, da so evropski voditelji ključni akterji v pogovorih, ki že potekajo.

Senator Marco Rubio je izjavil, da so pogovori med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom ustvarili dovolj premika za upravičitev srečanja glede Ukrajine. V intervjuju za ABC News se je Rubio odzval na vprašanja o morebitnih 'koncesijah', ki naj bi jih Trump dal Putinu med srečanjem v Aljaski, in poudaril, da ZDA lahko uvedejo dodatne sankcije proti Rusiji, če ne bo dosežen dogovor glede Ukrajine.

Odvetnik kanadskih diplomatov vztraja, da je za skrivnostni Havanski sindrom, ki so ga utrpeli diplomati na Kubi, odgovoren tuj sovražnik. Pravi, da poročilu Global Affairs Canada ne gre zaupati.

Po pisanju kolumnista Jamieja Dettmerja za Politico, je ruski predsednik Vladimir Putin zapustil Aljasko zadovoljen. Samit na Aljaski naj bi Putinu dal legitimnost na svetovnem prizorišču, kar kaže na njegov uspeh.

Vikram Misri se je srečal z nepalskim premierjem Olijem in predsednikom Paudelom ter mu prenesel pozdrave indijskega vodstva. Predsednika je seznanil z napredkom v dvostranskih odnosih. Misri je prav tako premierju Olij predal Modijevo povabilo.

Brazilski predsednik Lula da Silva je v video sporočilu ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu dejal, da sadi hrano in ne nasilja ali sovraštva. Ob tem ga je povabil, naj obišče Brazilijo in spozna 'pravi Brazilijo'. V sporočilu je izrazil, da želi saditi hrano, ne pa spodbujati sovraštva in nasilja.

Japonska je vložila protest pri Južni Koreji zaradi suma pomorskih raziskav v bližini spornih otočkov v Vzhodnem morju, imenovanih Takeshima/Dokdo. Japonsko zunanje ministrstvo je izrazilo "ostro nasprotovanje" po tem, ko so opazili južnokorejsko raziskovalno ladjo ONNURI, kako naj bi spuščala predmet v morje. Japonska meni, da so te aktivnosti nedopustne.

V hotelu so našli zaupne dokumente o srečanju med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom. Dokumente, ki so vsebovali podrobnosti o srečanju, stike uradnikov in informacije o kosilu, so po poročanju srbskega Alo.rs našli v javnem tiskalniku. Hrvaški 24sata.hr dodaja, da so dokumenti vsebovali tudi fonetični zapis izgovorjave imen ruskih uradnikov, kot je "gospod predsednik POO-tihn".

Namestnik premierja in zunanji minister Ishaq Dar je prispel v Združeno kraljestvo na tridnevni uradni obisk, ki bo potekal od 17. do 19. avgusta 2025. Med obiskom se bo sestal z namestnico premierke Angelo Rayner, parlamentarnim državnim podsekretarjem za Pakistan Hamishem Falconerjem, lordom Wajidom Khanom in predstavniki Commonwealtha. Pakistan in Združeno kraljestvo sta vključen v okrepljen strateški dialog od leta 2011, ki se je poglobil in razširil.

Francoske oblasti so potrdile aretacijo francoskega državljana v Maliju, ki je zaposlen na francoskem veleposlaništvu v Bamaku. Malijske oblasti ga sumijo dela za francosko obveščevalno službo, francosko zunanje ministrstvo pa obtožbe označuje za neutemeljene in zahteva njegovo takojšnjo izpustitev. Potekajo pogovori za njegovo izpustitev.

Iran aktivno sodeluje s Kitajsko in Rusijo, da bi preprečil ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov s strani evropskih držav. Ruski odposlanec pri mednarodnih organizacijah na Dunaju, Mihail Uljanov, je izjavil, da so Francija, Nemčija in Velika Britanija (E3) pravno ovirane pri uporabi mehanizma za ponovno uvedbo sankcij proti Iranu, pri čemer je obsodil nedavne izraelsko-ameriške napade na iranska jedrska postrojenja kot "jasne kršitve". Uljanov je poudaril, da evropske države kršijo JCPOA in resolucijo Varnostnega sveta ZN 2231, zato nimajo pravne podlage za ponovno uvedbo sankcij proti Iranu.

Zunanja ministra Azerbajdžana, Ceyhun Bayramov, in Ukrajine, Andrij Sbiha, sta 16. avgusta 2025 opravila telefonski pogovor, v katerem sta razpravljala o aktualnih vprašanjih partnerskih odnosov med državama. Podrobnosti pogovora niso bile razkrite v poročilih.

Srečanje med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Anchorageu na Aljaski se je končalo presenetljivo hitro in brez konkretnega dogovora. Po uvodnem rdeči preprogi, toplem stisku rok in preletu vojaških letal, je Trump izjavil, da ni prišlo do nobenega dogovora. Mediji poročajo, da je Putin 'povozil' Trumpa, srečanje pa ni prineslo niti kratkoročne prekinitve ognja ali zaveze, da se ne bo napadalo civilne infrastrukture.

Madžarski vladni uradniki, vključno z Orbánom Balázsom in Menczerjem Tamásom, trdijo, da je prihajajoče srečanje med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom diplomatski preboj, ki potrjuje "mirovno misijo", ki jo je lansiral madžarski premier Viktor Orbán. Poudarjajo, da je Orbánova zavezanost miru prispevala k ustvarjanju pogojev za pogovore med ZDA in Rusijo, s čimer naj bi se svet naredil varnejši.

Indijski zunanji minister Vikram Misri je obiskal Nepal na dvodnevnem uradnem obisku na povabilo svojega nepalskega kolega Amrita Bahadurja Raija. Obisk je bil del priprav na načrtovani obisk nepalskega premierja K. P. Sharma Olija v Indiji naslednji mesec.

Veleposlaniki držav članic Evropske unije so se nujno sestali v Bruslju, da bi razpravljali o posledicah srečanja med nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom na Aljaski. Sestanek je bil sklican zaradi zaskrbljenosti glede izidov tega srečanja in možnih vplivov na odnose med EU, ZDA in Rusijo.

Srečanje med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v ZDA ni prineslo preboja glede ukrajinske krize. Medtem ko je češki zunanji minister Jan Lipavsky Putinove izjave o vojni označil za 'blebetanje', je ruska stran srečanje razglasila za zmago. Ameriška prva dama Melania Trump je Putina pozvala k izpustitvi ukrajinskih otrok. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski naj bi kmalu obiskal Washington na srečanju s Trumpom.

Srečanje med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom v Aljaski, ki je potekalo v petek, 15. avgusta, se je končalo brez konkretnih dogovorov glede Ukrajine. Voditelja sta sicer izrazila dobro medsebojno razumevanje, vendar nista odgovarjala na vprašanja novinarjev, kar pušča odprto vprašanje o vsebini njunega pogovora.

Malezija, kot predsedujoča država ASEAN, je prejela mednarodno priznanje za njeno posredniško vlogo pri spravi med Tajsko in Kambodžo, ki je sledila nedavnim napetostim na meji. Premier Anwar Ibrahim je izpostavil pomembnost malezijskih prizadevanj za ohranjanje stabilnosti v regiji.

Rusija je kot prva država uradno priznala talibansko vlado v Afganistanu, kar predstavlja pomemben korak za talibane v smeri pridobitve mednarodne legitimnosti. Čeprav je poteza Kremlja pretežno simbolična, bi lahko Moskvi prinesla strateške prednosti in vplivala na države, kot sta Kitajska in države Srednje Azije. Medtem pa Iran in države Perzijskega zaliva ostajajo previdne.

Madžarski zunanji minister Szijjártó Péter je izjavil, da je svet varnejši, dokler obstaja dialog med ZDA in Rusijo na visoki ravni. Poudaril je, da rešitev za vojno v Ukrajini ni na bojišču, temveč za pogajalsko mizo. Ponovil je, da je dialog edini način za končanje konflikta.

Predsednica Peruja, Dina Boluarte, je obiskala okrožje Santa Rosa v Loretu, ki se nahaja ob meji s Kolumbijo. Obisk se je zgodil v času diplomatskih napetosti med Perujem in Kolumbijo glede amazonskega spora. Pričakovanja glede obiska so bila visoka, Boluarte pa je spremljala tudi njena ministrska ekipa. Predsedničin obisk v Santa Rosi je potekal v okviru uradnih aktivnosti.

Predsednik Sierra Leone, Julius Maada Bio, ki je tudi predsednik organizacije ECOWAS, je bil na delovnem obisku v Senegalu. Sprejel ga je senegalski predsednik, obisk pa je bil označen kot pomemben za krepitev sodelovanja med državama in regijo.

Bela hiša je objavila seznam članov ameriške delegacije, ki bo spremljala Donalda Trumpa na vrhu z Vladimirjem Putinom na Aljaski. Med delegati so državni sekretar Marco Rubio, minister za trgovino Howard Lutnick, finančni minister Scott Bessent in direktor Cie John Ratcliffe. Posebni odposlanec ZDA za Ukrajino, Keith Kellogg, se vrha ne bo udeležil.

Zaradi pomanjkanja hotelskih zmogljivosti v Anchorageu na Aljaski so del ruske in ameriške delegacije, ki se udeležujeta srečanja, nastanili v študentskem domu lokalne univerze. Novico je objavil Alaska News Source, ki poroča, da je bila odločitev sprejeta zaradi nezadostnega števila hotelskih sob.

Po desetih dneh intenzivnih pogajanj v Ženevi delegati iz 184 držav niso uspeli doseči dogovora o svetovnem sporazumu o plastiki. Pričakovanja so bila velika, razočaranje pa še toliko večje.

Nekdanja kitajska veleposlanica v Singapurju, Sun Haiyan, je bila pridržana v začetku avgusta zaradi zaslišanja v povezavi z zaslišanjem njenega nadrejenega, Liu Jianchao, vodje mednarodnega oddelka Kitajske komunistične partije. To je že drugi visoki kitajski diplomat, ki so ga pridržali zaradi zaslišanja.

Pakistan in Federativne države Mikronezije sta 14. avgusta 2025 uradno vzpostavili diplomatske odnose. Slovesnost podpisa skupnega komunikéja, ki sta ga podpisala pakistanski veleposlanik pri Združenih narodih Asim Iftikhar in mikronezijski veleposlanik Jeem S. Lippwe, je potekala v New Yorku. Ta poteza naj bi odprla pot za dvostransko sodelovanje med državama. Za Mikronezijo je Pakistan postal stoti diplomatski partner.

Predsednik Azerbajdžana, Ilham Alijev, je izrazil zadovoljstvo nad razvojem odnosov med Azerbajdžanom in Kongom. Poudaril je, da se odnosi krepijo in bogatijo z novo vsebino. Dva obiska kongovskega predsednika v Azerbajdžanu v preteklem letu sta dodatno spodbudila širitev sodelovanja med državama. Alijev je poslal tudi čestitko predsedniku Konga, Denisu Sassou-Nguessoju.

Na konferenci Združenih narodov v Ženevi se predstavniki 185 držav niso uspeli dogovoriti o sporazumu, ki bi omejil onesnaževanje s plastiko. Norveška diplomacija je sporočila, da kompromisni predlog dokumenta, ki je bil predložen ponoči, ni prejel zadostne podpore.

Kitajska je izrazila nasprotovanje evropskim sankcijam proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa. Poudarila je, da takšni ukrepi ne prispevajo k izgradnji zaupanja med vsemi vpletenimi stranmi.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je v pismu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu izjavil, da so dvostranski odnosi dosegli "polni razcvet". Medtem je ruska delegacija, ki jo je vodil namestnik ministra za kulturo Andrei Maluishev, prispela v Severno Korejo. Predsednik ruske državne dume Vjačeslav Volodin se je v Pjongjangu srečal s Kim Jong-unom in mu prenesel Putinove pozdrave, pri čemer se mu je zahvalil za podporo ruski vojaški kampanji v Ukrajini. Kim je v svojem prvem javnem govoru ob 80. obletnici osvoboditve Korejskega polotoka od japonske kolonialne oblasti poudaril solidarnost z Rusijo kot "neskončno moč", ni pa omenjal odnosov z Južno Korejo ali ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi se 15. avgusta srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v vojaški bazi Elmendorf-Richardson na Aljaski. Na srečanje naj bi Trumpa spremljali podpredsednik C.D.Vens, državni sekretar Marko Rubio, posebni odposlanec Stiv Uitkoff in finančni minister Skott Bessent. Bela hiša je tudi sporočila, da Trump ne želi uvesti novih sankcij proti Rusiji, saj daje prednost diplomaciji.

Britanski premier Keir Starmer je v Londonu sprejel ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega dan pred vrhom Trump-Putin, kar kaže na podporo Velike Britanije Ukrajini.

ZDA so odvzele vizume visokim uradnikom Brazilije in nekdanjim direktorjem Panameriške zdravstvene organizacije (OPS) zaradi njihove vpletenosti v program, ki je izkoriščal kubanske zdravnike. Senator Marco Rubio je napovedal sankcije proti uradnikom Brazilije in OPS, ki so bili odgovorni za izvoz kubanskega medicinskega osebja preko prisilnega dela v okviru sporazumov med OPS, Kubo in Brazilijo. Venezuela je obsodila umik vizumov funkcionarjem držav, ki gostijo kubanske zdravnike. Več kot 24.000 kubanskih zdravstvenih delavcev deluje v tujini.

Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost (SNSC) Ali Larijani se je vrnil v Teheran po dvodnevni turneji po Zahodni Aziji, ki je vključevala obisk Bagdada in Bejruta. Med obiskom v Libanonu je Larijani zavrnil obtožbe o iranskem vmešavanju v notranje zadeve države in pozval libanonske politike, naj razlikujejo med prijatelji in sovražniki. V Bejrutu so ga sprejeli toplo.

Združene države Amerike so uvedle vizumske omejitve za vladne uradnike iz Afrike, Kube in Grenade ter njihove družinske člane zaradi domnevne vpletenosti v kubansko shemo izvoza zdravnikov, ki jo Washington označuje kot "prisilno delo". Republikanska kongresnica s Floride, María Elvira-Salazar, je pohvalila Trumpovo administracijo za ukrepe proti kubanskemu programu izvoza delovne sile, pri čemer je kubanske zdravnike označila za "moderne sužnje". Ameriško zunanje ministrstvo je sprejelo ukrepe za uvedbo vizumskih omejitev zaradi vpletenosti v shemo, kjer Kuba po visokih cenah "oddaja" medicinske strokovnjake drugim državam.

Azerbajdžanski zunanji minister Ceyhun Bayramov je 14. avgusta 2025 opravil telefonski pogovor s kazahstanskim kolegom Muratom Nurtleujem, ki je tudi namestnik predsednika vlade. V pogovoru sta ministra izmenjala mnenja o različnih vprašanjih.