Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je v pismu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu izjavil, da so dvostranski odnosi dosegli "polni razcvet". Medtem je ruska delegacija, ki jo je vodil namestnik ministra za kulturo Andrei Maluishev, prispela v Severno Korejo. Predsednik ruske državne dume Vjačeslav Volodin se je v Pjongjangu srečal s Kim Jong-unom in mu prenesel Putinove pozdrave, pri čemer se mu je zahvalil za podporo ruski vojaški kampanji v Ukrajini. Kim je v svojem prvem javnem govoru ob 80. obletnici osvoboditve Korejskega polotoka od japonske kolonialne oblasti poudaril solidarnost z Rusijo kot "neskončno moč", ni pa omenjal odnosov z Južno Korejo ali ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi se 15. avgusta srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v vojaški bazi Elmendorf-Richardson na Aljaski. Na srečanje naj bi Trumpa spremljali podpredsednik C.D.Vens, državni sekretar Marko Rubio, posebni odposlanec Stiv Uitkoff in finančni minister Skott Bessent. Bela hiša je tudi sporočila, da Trump ne želi uvesti novih sankcij proti Rusiji, saj daje prednost diplomaciji.

Britanski premier Keir Starmer je v Londonu sprejel ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega dan pred vrhom Trump-Putin, kar kaže na podporo Velike Britanije Ukrajini.

ZDA so odvzele vizume visokim uradnikom Brazilije in nekdanjim direktorjem Panameriške zdravstvene organizacije (OPS) zaradi njihove vpletenosti v program, ki je izkoriščal kubanske zdravnike. Senator Marco Rubio je napovedal sankcije proti uradnikom Brazilije in OPS, ki so bili odgovorni za izvoz kubanskega medicinskega osebja preko prisilnega dela v okviru sporazumov med OPS, Kubo in Brazilijo. Venezuela je obsodila umik vizumov funkcionarjem držav, ki gostijo kubanske zdravnike. Več kot 24.000 kubanskih zdravstvenih delavcev deluje v tujini.

Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost (SNSC) Ali Larijani se je vrnil v Teheran po dvodnevni turneji po Zahodni Aziji, ki je vključevala obisk Bagdada in Bejruta. Med obiskom v Libanonu je Larijani zavrnil obtožbe o iranskem vmešavanju v notranje zadeve države in pozval libanonske politike, naj razlikujejo med prijatelji in sovražniki. V Bejrutu so ga sprejeli toplo.

Združene države Amerike so uvedle vizumske omejitve za vladne uradnike iz Afrike, Kube in Grenade ter njihove družinske člane zaradi domnevne vpletenosti v kubansko shemo izvoza zdravnikov, ki jo Washington označuje kot "prisilno delo". Republikanska kongresnica s Floride, María Elvira-Salazar, je pohvalila Trumpovo administracijo za ukrepe proti kubanskemu programu izvoza delovne sile, pri čemer je kubanske zdravnike označila za "moderne sužnje". Ameriško zunanje ministrstvo je sprejelo ukrepe za uvedbo vizumskih omejitev zaradi vpletenosti v shemo, kjer Kuba po visokih cenah "oddaja" medicinske strokovnjake drugim državam.

Azerbajdžanski zunanji minister Ceyhun Bayramov je 14. avgusta 2025 opravil telefonski pogovor s kazahstanskim kolegom Muratom Nurtleujem, ki je tudi namestnik predsednika vlade. V pogovoru sta ministra izmenjala mnenja o različnih vprašanjih.

Katarski emir Sheikh Tamim bin Hamad Al Thani je poslal čestitko predsedniku Islamske republike Pakistan Asifu Aliju Zardariju. Poleg tega je emir sprejel turškega zunanjega ministra v svoji pisarni v Amiri Diwanu. Prav tako je emir podelil odlikovanje Al-Wajbah ambasadorju Združenih arabskih emiratov Sheikh Zayedu bin Khalifi bin Sultan bin.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel na uradno rezidenco britanskega premierja, kjer ga je sprejel Keir Starmer.

Nova Zelandija je ponudila gostiteljstvo srečanja voditeljev Pacifiškega otoškega foruma (PIF) leta 2027. Ministri za zunanje zadeve pacifiških držav so se sestali v Suvi pred srečanjem voditeljev PIF v Honiari leta 2025.

ZDA so napovedale preklic vizumov za uradnike iz Brazilije, Afrike in Karibov, vključno z uradniki iz Grenade, zaradi njihove domnevne vpletenosti v kubanski program zdravstvenih misij. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je sprejel ukrepe za omejitev vizumov tem uradnikom in njihovim družinskim članom.

Egiptovski zunanji minister Badr Abdelatty je opravil ločene telefonske pogovore z iranskim zunanjim ministrom Abbasom Araghchijem in generalnim direktorjem Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) Rafaelom Grossijem, z namenom posredovanja in deeskalacije napetosti. Hkrati je iranski predsednik Masoud Pezeškian zavrnil ponudbo izraelskega premierja o pomoči pri reševanju iranske vodne krize, označujoč jo za "privid".

Poročilo ameriškega State Departmenta je izpostavilo vladno cenzuro zaradi odstranitve televizije Espreso s kanala T2. Tisoči vernikov so protestirali pred vojaškim zaporom Beit Lid zaradi aretacij študentov ješive, ki so zavrnili služenje vojske.

Sporazum o miru med Armenijo in Azerbajdžanom, dosežen med nedavnim vrhom v Washingtonu, je po mnenju visokega uradnika ZDA pomemben za predsednika Donalda Trumpa. Tiskovna predstavnica ameriškega zunanjega ministrstva Tammy Bruce je izjavila, da dogovor potrjuje Trumpovo vlogo mirovnika.

Ruski predsednik Vladimir Putin in severnokorejski voditelj Kim Džong Un sta se zavezala k okrepitvi sodelovanja med državama. Med telefonskim pogovorom sta poudarila pomen strateškega partnerstva, ki sta ga sklenila lani. Kim Džong Un je izrazil "popolno podporo" Putinu, kar kaže na nadaljnjo krepitev vezi med državama.

Nemčija, Velika Britanija in Francija so napovedale, da so pripravljene ponovno uvesti sankcije proti Iranu, če do konca avgusta ne bo dosežena diplomatska rešitev glede iranskega jedrskega programa. Zunanji ministri teh treh držav so poudarili, da so še vedno zavezani diplomatski rešitvi krize, vendar bodo ukrepali, če ne bo napredka.

Indijski premier Narendra Modi bo predvidoma septembra obiskal New York, kjer bo nagovoril visoko raven Generalne skupščine Združenih narodov (GS ZN). Po začasnem seznamu govornikov, ki ga je objavil ZN, naj bi Modi nastopil na 80. zasedanju GS ZN, ki se bo začelo 9. septembra.

Indijski premier Narendra Modi načrtuje obisk Združenih držav Amerike septembra, kjer se bo udeležil zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku. Med obiskom naj bi se srečal tudi z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, poroča indijski časnik The Indian Express.

Kitajsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da Kitajska prekinja vse stike s češkim predsednikom Petrom Pavlom, ker je njegovo srečanje z Dalajlamo "provokativno dejanje", ki spodkopava suverenost Pekinga.

Zasedanje Varnostnega sveta ZN o izraelski odločitvi o zasedbi Gaze je bilo preloženo na nedeljo. Hkrati je britanski poslanec Emily Thornberry ostro kritiziral ameriškega veleposlanika v Izraelu, Mikea Huckabeeja, in ga označil za 'idiota' zaradi njegovega napada na Združeno kraljestvo zaradi nasprotovanja izraelskim vojnim načrtom.

Gvajana je ponovno izrazila svojo zavezanost reševanju ozemeljskega spora z Venezuelo glede regije Esequibo na miren način in v skladu z mednarodnim pravom, preko postopka pred Meddržavnim sodiščem (CIJ). Venezuela je že pred tem izjavila, da ne bo priznala nobene odločitve CIJ glede Esequiba. Spor sega v leto 1899, ko je Pariška arbitraža dodelila suverenost nad ozemljem takratni Britanski Gvajani.

Kitajska vlada je prekinila vse stike s češkim predsednikom Petrom Pavelom, ker se je ta nedavno srečal z Dalajlamo med zasebnim potovanjem v Indijo. Srečanje je potekalo 27. julija, Pavel pa je tibetanskemu duhovnemu voditelju čestital 90. rojstni dan. Kitajsko ministrstvo za zunanje zadeve je izjavilo, da tovrstno srečanje škodi suverenosti Kitajske.

Argentinski predsednik Javier Milei je s svojim milijonskim nagradnim skladom Genesis sprožil diplomatsko pobudo "Isaac Accords" za izboljšanje odnosov med Izraelom in več latinskoameriškimi državami.

Iran je napovedal, da bo visoki uradnik Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) v ponedeljek prispel na pogovore, vendar obisk jedrskih lokacij ni predviden. Hkrati je prvi podpredsednik Irana, Mohammadreza Aref, izrazil možnost neposrednih jedrskih pogovorov z Združenimi državami Amerike, če bodo pogoji primerni. Izrael je med 12-dnevno vojno izvedel prve vojaške napade na iranska jedrska mesta.

Indijski premier Narendra Modi se je v torek po telefonu pogovarjal z uzbekistanskim predsednikom Šavkatom Mirzijojjevom. Voditelja sta pregledala napredek, dosežen na ključnih področjih dvostranskega sodelovanja, in ponovno potrdila skupno zavezanost nadaljnji krepitvi strateškega partnerstva med Indijo in Uzbekistanom. Modi je telefonski pogovor označil za "plodnega".

Kitajska je prekinila vse stike s češkim predsednikom Petrom Pavlom, ker se je 27. julija srečal z Dalajlamo. Po mnenju Kitajske je Pavel s tem dejanjem škodoval suverenosti in ozemeljski celovitosti Kitajske. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Lin Ťien je izjavil, da Kitajska prekinja vse stike s češko državo.

Katarski emir Sheikh Tamim bin Hamad Al-Thani je prejel pisno sporočilo egiptovskega predsednika Abdela Fattaha El-Sisija. Poleg tega se je predsednik katarskega sveta Shura Hassan bin Abdullah Al Ghanim srečal z egiptovskim veleposlanikom v Katarju, Amrom El Sherbinijem, s katerim sta pregledala dvostransko sodelovanje med državama.

Predsednik Azerbajdžana İlham Əliyev je prejel čestitke od varuha človekovih pravic (Ombudsmana) Səbine Əliyeva in voditeljev verskih skupnosti v Azerbajdžanu. Predsednik Tadžikistana Emomali Rahmon je prav tako poslal čestitko İlhamu Əliyevu.

Iranska vlada je prvič po bombardiranju iranskih jedrskih objektov sprejela visokega predstavnika Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA). Namestnik generalnega direktorja Massimo Aparo je v ponedeljek odpotoval v Teheran na pogovore, poročajo iranski mediji.

Predsednik Burkina Fasa, kapitan Ibrahim Traoré, je 11. avgusta 2025 sprejel na avdienco ambasadorja Nizozemske, Esther Loeffen, in ambasadorja Egipta ob zaključku njunih mandatov. Pogovori so se osredotočili na oceno dvostranskih odnosov med Burkino Faso in državami, ki jih predstavljata.

Katarski emir, šejk Tamim bin Hamad al-Thani, je poslal čestitke predsedniku Čada, generalpodpolkovniku Mahamatu Idrisu. Poleg tega je emir prejel telefonski klic od azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva, s katerim sta razpravljala o odnosih med državama ter o regionalnem in mednarodnem dogajanju.

Azerbajdžan in Armenija sta se obrnila na generalnega sekretarja OVSE z zahtevo po zaprtju Minskove skupine. Zunanji ministri obeh držav so pripravili osnutek sklepa o zaprtju Minskovega procesa OVSE in s tem povezanih struktur, ki je bil posredovan državam članicam OVSE.

Venezuela je predložila Meddržavnemu sodišču (CIJ) nov dokument, ki vsebuje dodatne dokaze o zgodovinski resnici glede ozemlja Gvajane Essequibe. Vlada Venezuele je poudarila, da ne bo priznala nobene odločitve CIJ v zvezi s tem ozemeljskim sporom z Gvajano. Predložitev dokumenta ne pomeni priznanja pristojnosti CIJ v tem sporu.

Pakistan je ostro obsodil Indijo zaradi izkrivljanja izjav generala Asima Munirja, načelnika pakistanske vojske, med njegovim nedavnim obiskom v Združenih državah Amerike. Pakistanski uradniki so indijsko ministrstvo za zunanje zadeve obtožili "nuklearne izsiljevanja" in ustvarjanja napačnega vtisa o Munirjevih komentarjih. Pakistan meni, da Indija namenoma napačno interpretira Munirjeve besede.

Srbski minister za zunanje zadeve Marko Đurić je izjavil, da je ambasadorska konferenca v Prištini, ki jo je organiziral Aljbin Kurti, "vrhunski cinizem". Po Đurićevih besedah je Kurtijeva politika nasprotna sami ideji diplomacije, saj ustvarja nestabilnost in škoduje celo lastnemu narodu. Đurić je pozval k ustavitvi pomoči Kosovu, ker Kurti zavrača pogovore.

Pred morebitnim srečanjem ruskega predsednika Vladimirja Putina in ameriškega predsednika Donalda Trumpa na Aljaski, ameriška tajna služba najela hišo v največjem mestu na Aljaski, Anchorageu. Medtem nekdanji Trumpov svetovalec za nacionalno varnost John Bolton napoveduje, da bi srečanje lahko sprožilo novo zaostrovanje odnosov med Washingtonom in Kijevom. Kljub temu, da je Aljaska ozemeljsko najbližje Rusiji, pa bi tako Putin kot Trump potrebovala večurno potovanje za udeležbo na morebitnem srečanju.

Stranke Trojke v Bosni in Hercegovini so se sestale z ambasadorji držav Kvinte zaradi groženj ruske ambasade. Elmedin Konaković je izpostavil poskus vmešavanja v notranje zadeve BiH. Ambasada Rusije je srečanje označila kot iskanje "črne mačke v temni sobi" in zatrdila, da bo še naprej delovala v skladu z Daytonskim sporazumom. Medtem se oblasti BiH niso odzvale na grožnje, Konaković pa ni odgovoril na vprašanja o protestni noti.

Katarski premier in minister za zunanje zadeve, Sheikh Mohammed bin Abdulrahman bin Jassim Al-Thani, je prejel telefonski klic od nizozemskega premierja Dica. Pakistanski namestnik premierja je opravil telefonski pogovor z azerbajdžanskim zunanjim ministrom.

Jemenski voditelj Rashad Al-Alimi je pohvalil dvostranske odnose in prijateljstvo med Jemenom in Indijo na srečanju z indijskim veleposlanikom Suhelom Khanom v Riadu, ki je potekalo 10. avgusta 2025.

Katarsko zunanje ministrstvo je izdalo izjavo, v kateri pozdravlja napovedi Avstralije in Nove Zelandije, da načrtujeta ali razmišljata o priznanju palestinske države med prihajajočo Generalno skupščino ZN.

Visoki predstavnik Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) bo v ponedeljek prispel v Teheran na pogovore, je sporočil iranski zunanji minister Abbas Araqchi. Srečanje naj bi se osredotočilo na nov okvir sodelovanja. Po poročanju iranskih oblasti obisk ne vključuje ogleda jedrskih objektov.

Kitajske oblasti so konec julija pridržale visokega diplomata Liu Jianchaoja, vodjo oddelka za mednarodne odnose Komunistične partije Kitajske, po njegovi vrnitvi s službene poti v tujino. Liu Jianchao, ki je bil viden kot možni prihodnji minister za zunanje zadeve, naj bi bil pridržan zaradi zaslišanja. Njegovo pridržanje je sprožilo ugibanja o notranjih političnih spletkah znotraj partije.

Poljska in Srbija sta izrazili zadovoljstvo ob podpisu zgodovinske izjave med Azerbajdžanom in Armenijo, ki jo je podprla tudi ameriška administracija. Poljsko zunanje ministrstvo je pozdravilo izjavo na družbenem omrežju X, srbsko zunanje ministrstvo pa je izpostavilo konstruktivno delovanje obeh strani. Slovenija je prav tako pozdravila voditelje Azerbajdžana in Armenije zaradi mirovnega sporazuma in pohvalila vlogo ZDA pri končanju desetletja trajajočega konflikta, pri čemer ocenjuje, da bo mirovni sporazum prinesel nove priložnosti in blaginjo regiji.

Armenija je po tristranskem vrhu s Turčijo dobila signal za normalizacijo odnosov s Turčijo, namestnik zunanjega ministra Vahan Kostanjan pa je podpis skupne mirovne deklaracije z Azerbajdžanom označil za zgodovinskega. Irak je prav tako izrazil podporo skupni deklaraciji med Azerbajdžanom in Armenijo, ki vključuje "načrt za mir".

Francosko pravosodje je izdalo mednarodno tiralico za nekdanjega visokega uradnika alžirske ambasade v Franciji, Salaheddina Sellouma, zaradi suma vpletenosti v ugrabitev in zaprtje alžirskega oporečnika Amirja Boukhorsa, znanega kot Amir DZ, v pariški regiji leta 2024. Selloum je osumljen ključne vloge pri ugrabitvi.

Evropski voditelji, vključno z voditelji Velike Britanije, Francije, Nemčije, Italije, Poljske, Finske in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, so v skupni izjavi ponovili zavezanost načelu, da se mednarodno priznane meje ne smejo spreminjati s silo. Poudarili so tudi, da morajo mirovni pregovori vključevati Ukrajino.

Kitajske oblasti so konec julija pridržale visokega diplomata Liu Jianchaoja zaradi zaslišanja. Liu Jianchao je pred tem služboval kot kitajski veleposlanik na Filipinih in v Indoneziji ter bil tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva.

Indijski premier Narendra Modi bo obiskal Kitajsko, kjer se bo udeležil vrha Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO). To bo njegov prvi obisk na Kitajskem po smrtonosnem spopadu v dolini Galwan. Vrh SCO bo potekal konec avgusta.

Nekdanji somalijski minister za nafto, Abdirizak Omar Mohamed, je ostro kritiziral somalijsko vlado, ker je akreditirala novega etiopskega ambasadorja v Somaliji, Suleimana Dedefa, kljub njegovi pretekli javni podpori odcepitvi Somalilanda. Abdirizak meni, da ta poteza spodkopava nacionalno suverenost. Predsednik Hassan Sheikh Mohamud je uradno sprejel Dedefove poverilnice, čeprav je bil Dedef zagovornik odcepitve Somalilanda, kar je sprožilo polemike. Abdirizak je tudi opozoril na pomanjkljivo preverjanje tujih diplomatov, imenovanih v državo.

Tunizija je uradno napovedala odprtje generalnega konzulata v Bengaziju v Libiji. Odločitev, ki je bila objavljena v uradnem listu s številko 385 iz leta 2025, stopi v veljavo z dnem objave. Ta poteza naj bi okrepila diplomatske vezi in olajšala konzularne storitve za državljane Tunizije v vzhodni Libiji.