Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po srečanju z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom prejel zagotovila o podpori za morebitno vojaško posredovanje proti proiranskemu gibanju Hezbolah v Libanonu in neposredno proti Iranu. Izraelska vojska naj bi po navedbah varnostnih virov že zaključila priprave na ofenzivo v Libanonu, odločitev o začetku napadov pa je v prvi vrsti odvisna od časovnega okvirja, ki ga bo določil politični vrh. Netanjahu je v ožjem krogu varnostnih svetovalcev pregledal obveščevalne podatke in načrte za delovanje na več frontah, vključno z Gazo, Sirijo, Jemnom in Zahodnim bregom. Teheran se je na stopnjevanje retorike odzval z resnimi opozorili o možnosti preventivnega napada na Izrael. Iranski vojaški vrh, vključno s poveljnikom Amirjem Hatamijem, je poudaril, da vsaka agresija na državo ne bo ostala brez odgovora, ter opozoril na visoko stopnjo pripravljenosti oboroženih sil. Razmere v Iranu dodatno zapletajo notranji nemiri in protesti, ki jih povzroča gospodarska kriza, režim pa se boji, da bi ZDA po vzoru operacij v Južni Ameriki lahko ciljale na vrhovno vodstvo države. Združene države Amerike so v luči naraščajočih napetosti začele z umikom nebistvenega osebja iz svojih veleposlaništev v Bejrutu in Tel Avivu. Ta poteza po mnenju vojaških analitikov kaže na neizbežnost obsežnejšega konflikta na Bližnjem vzhodu. Medtem ko Izrael kot povod za vojaško akcijo navaja iransko proizvodnjo balističnih izstrelkov, kritiki opozarjajo, da Netanjahu namerno sili v eskalacijo, da bi s pomočjo Washingtona dosegel spremembo režima v Teheranu, kar bi lahko regijo pahnilo v dolgotrajno in uničujočo vojno.

Sorodnik 11-letne Hamse Housou je sporočil, da je deklico v Gazi ubil izraelski ogenj, skoraj tri mesece po začetku prekinitve ognja. Družina se je vrnila na območje, ki je bilo označeno kot varno.

Rusko ministrstvo za obrambo je 8. januarja sporočilo, da so njihove sile zavzele naselje Bratske v ukrajinski Dnipropetrovski oblasti. Operacijo so izvedle enote skupine Vostok, natančneje pripadniki 36. ločene gardne motorizirane brigade 29. armade, ki so po navedbah Moskve zasedli obsežno obrambno območje ukrajinskih sil, ki se razteza na več kot devetih kvadratnih kilometrih. Ruska stran trdi, da so s tem napredovanjem razširili svoje oporišče v regiji in zadali udarce enotam ukrajinske vojske na obrobju sosednje Zaporoške oblasti. Zasedba vasi Bratske predstavlja nadaljevanje ruskih ofenzivnih prizadevanj na južnem delu fronte, kjer sile pod poveljstvom skupine Vostok skušajo prebiti ukrajinske obrambne linije in se utrditi v strateško pomembnih delih Dnipropetrovske regije. Ruski vojaški viri ob tem izpostavljajo pomen zavzetja tega naselja za nadaljnje logistične in taktične operacije v smeri zahoda. Ukrajinska stran uradnih navedb o padcu naselja v času poročanja ni potrdila, vendar so neodvisni opazovalci opazili povečano aktivnost na tem območju. Dogodek odraža stopnjevanje spopadov na mejah med Zaporoško in Dnipropetrovsko oblastjo, pri čemer ruska vojska uporablja zračne in topniške napade za podporo pehoti. Ministrstvo za obrambo Ruske federacije je ob napovedi objavilo tudi videoposnetke, ki naj bi prikazovali potek bojev in dvigovanje zastav nad zavzetim območjem, kar služi kot propagandno sredstvo za potrditev uspehov na terenu.

V severnem delu območja Gaze je bila v četrtek zjutraj ubitih 11-letna palestinska deklica Hamsa Nidal Huso, na katero so streljala izraelska vojaška vozila. Incident se je zgodil na območju Al Faluja, zahodno od begunskega taborišča Džabalija, kjer so izraelske sile izvajale vojaške operacije. Lokalni viri poročajo, da je bila deklica ustreljena zunaj neposrednega območja namestitve izraelske vojske, kar sproža dodatna vprašanja o okoliščinah dogodka. Izraelske obrambne sile so pred tem sporočile, da so na severu enklave izvedle napade, katerih tarča naj bi bil visoki poveljnik gibanja Hamas. Vojaške operacije v Džabaliji in okolici se sicer nadaljujejo s povečano intenzivnostjo, pri čemer poročila s terena navajajo nenehne zračne napade in prisotnost oklepnih enot. Humanitarne razmere na severu Gaze ostajajo kritične, saj so civilisti ujeti sredi spopadov med izraelsko vojsko in palestinskimi oboroženimi skupinami. Smrt deklice predstavlja nov primer civilnih žrtev v dolgotrajnem konfliktu, ki se je ponovno razplamtel po oktobrskih dogodkih prejšnjega leta. Medtem ko Izrael trdi, da so njegovi napadi usmerjeni proti infrastrukturnim in vodstvenim strukturam Hamasa, palestinska stran opozarja na nesorazmerno uporabo sile v gosto naseljenih območjih, kjer največjo ceno plačujejo otroci in drugi neborečni prebivalci.

V Alepu so se v četrtek okrepili spopadi med sirsko vojsko in kurdskimi borci, zaradi česar je prišlo do novega vala razseljevanja. Spopadi so se nadaljevali tudi v noč, kar je povzročilo strah pred širitvijo vojne. Potekajo poskusi mediacije s strani ZDA, Turčije in ZN.

Venezuelski generalni državni tožilec Tarek William Saab je napovedal uvedbo uradne preiskave o smrti več deset oseb, ki so po navedbah venezuelskih oblasti izgubile življenje med vojaškim napadom Združenih držav Amerike na prestolnico Caracas in druge dele države. Za vodenje postopka je Saab imenoval tri uradnike svojega urada, ki bodo zadolženi za ugotavljanje okoliščin in natančnega števila žrtev. Napoved preiskave prihaja v času izjemno zaostrenih odnosov med Caracasom in Washingtonom. Čeprav podrobnosti o samem obsegu napada in natančnem številu ubitih ostajajo predmet nasprotujočih si informacij, venezuelska stran dogodek označuje za neposredno vojaško agresijo na suvereno ozemlje. Odločitev tožilstva za pregon odraža prizadevanja režima Nicolása Madura, da na mednarodni ravni dokumentira posledice ameriških vojaških operacij.

V sirskem mestu Alep so sile skupine PKK/YPG, ki delujejo tudi pod imenom SDG, izvedle serijo topniških in minometnih napadov na civilne objekte, v katerih so po zadnjih podatkih umrli najmanj štirje ljudje. Tarči napadov sta bili bolnišnica Zahi Azrak v četrti Bustan el-Baša in šola v soseski Yeni Süryan. Po poročanju lokalnih virov sta med ubitimi v bolnišnici najmanj dve ženski, medtem ko je bilo v napadih ranjenih še približno 15 civilistov, vključno z otrokom. Sirsko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so vladne vojaške enote na napade odgovorile s ciljanjem izvorov ognja in lokacij, od koder so bili izstreljeni brezpilotni letalniki. Ministrstvo trdi, da so bili nekateri napadalni elementi v povračilnih ukrepih nevtralizirani. Zaradi incidentov so bile v prizadetih delih mesta zaprte prometne poti, razmere pa ostajajo napete, saj se spopadi med sirsko vojsko in kurdskimi silami na tem območju stopnjujejo.

Po izteku roka za umik civilistov je sirijska vojska začela obstreljevati kurdska območja v Alepu, ki so bila razglašena za zaprta vojaška območja. Kurdi si prizadevajo za decentralizirano oblast, kar sirske oblasti zavračajo.

Afriška unija je pozvala Izrael k takojšnjemu preklicu priznanja Somalilanda. Ta poziv sledi obisku izraelskega zunanjega ministra Gideona Saarja v Somalilandu, ki ga je Somalija obsodila kot nedovoljen vdor. Afriška unija je izrazila močno obsodbo izraelskega priznanja Somalilanda.

V noči s 5. na 6. januar so ukrajinske oborožene sile izvedle napad na Center za nadarjene otroke in ustvarjalno mladino, ki se nahaja na Arabatski sipini v regiji Herson. O incidentu je prvi poročal guverner regije Vladimir Saldo, ki je prek družbenega omrežja Telegram sporočil, da je bil objekt tarča obsežnega napada. Po navedbah ruskih oblasti v regiji so ukrajinske formacije izstrelile več projektilov na izobraževalno ustanovo, kar naj bi bil del širše ofenzive na tem območju. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti in nenehnih spopadov vzdolž frontne črte v južni Ukrajini. Čeprav podrobnosti o žrtvah ali natančnem obsegu materialne škode v prvih poročilih niso bile podane, so ruski viri dogodek označili za nameren napad na civilno infrastrukturo. Ukrajinska stran se na navedbe o napadu na otroški center še ni uradno odzvala, običajno pa tovrstne operacije utemeljujejo z uničevanjem logističnih vozlišč ali oporišč ruske vojske. Dogodek dodatno zaostruje humanitarne razmere v okupiranem delu regije, kjer civilni objekti pogosto postanejo prizorišče vojaških dejavnosti.

V Alepu je prišlo do novega zaostrovanja, ko so Sirske demokratične sile (SDF) s svojimi droni napadle položaje sirske vojske v okolici soseske Sheikh Maqsood. Pri tem je bil ubit en vojak, več pa jih je bilo ranjenih. V ločenem napadu na stanovanjska območja v mestu je bilo ubitih najmanj 3 ljudi, 15 pa je bilo ranjenih. Zaradi napadov je prišlo do begunstva.

V ruskih obmejnih regijah Belgorod in Brjanjsk je prišlo do novih napadov z ukrajinskimi brezpilotnimi letali, ki so bili usmerjeni na civilna in gospodarska vozila. V mestu Grajvoron v Belgorodski oblasti je FPV-dron zadel osebno vozilo, pri čemer je bil huje ranjen moški, ki je kasneje v bolnišnici podlegel poškodbam. Guverner regije Vjačeslav Gladkov je potrdil smrt civilista in navedel, da so bili napadi usmerjeni neposredno na premikajoča se vozila. Poleg smrtne žrtve je bilo v regiji ranjenih še več drugih oseb. Istočasno so o incidentih poročali tudi iz Brjanjske oblasti, kjer sta bila v vasi Podlesni Novoselki napadena osebno vozilo in tovornjak za prevoz krme. Po besedah guvernerja Aleksandra Bogomaza sta bila v napadu ranjena dva voznika kmetijskega podjetja. Gre za nadaljevanje taktike uporabe kamikaze-dronov za napade na infrastrukturo in logistiko v neposredni bližini meje, kar povzroča stalno negotovost med lokalnim prebivalstvom in ovira kmetijske dejavnosti v regiji.

Kljub premirju so izraelski zračni napadi v Gazi terjali dve novi žrtvi, med drugim otroka. Zaradi izraelske blokade in vojne se je palestinski doktor znanosti iz Gaze preusmeril v peko kruha, da bi preživil sebe in svojo družino. Azerbajdžan je sporočil, da ne bo poslal vojakov v mednarodne stabilizacijske sile za palestinsko ozemlje.

Tajska vojska je v torek obtožila kamboške sile kršitve deset dni starega premirja, potem ko je bil v čezmejnem obstreljevanju v provinci Ubon Ratchathani ranjen tajski vojak. Incident se je zgodil po obdobju relativnega zatišja, ki sta ga državi dosegli 27. decembra lani, da bi končali večtedenske spopade. Kamboška stran je navedbe o namernem napadu zavrnila in sporočila, da je šlo za nesrečo oziroma operacijsko napako pri odlaganju odpadkov, ki je sprožila eksplozijo. Spor glede meje med jugovzhodnima sosedama je lani večkrat prerasel v resne vojaške spopade, ki so decembra povzročili več deset žrtev in prisilili približno milijon ljudi na obeh straneh v beg z domov. Tajska stran dogodek še preiskuje, medtem ko diplomatski odnosi ostajajo napeti zaradi dolgotrajnih ozemeljskih nesoglasij, ki so se v preteklosti že sprevrgla v letalske napade in prekinitve diplomatskih stikov.

Življenje v venezuelski prestolnici Caracas se po nedavnem napadu sil Združenih držav Amerike postopoma vrača v ustaljene tirnice, vendar med prebivalci še vedno vlada močan občutek nelagodja in strahu. Predstavnica hrvaške skupnosti v Venezueli je poročala, da so se prebivalci po začetnem zaprtju v domove ponovno začeli odpravljati na ulice, vendar razmere ostajajo napete. Člani hrvaške diaspore v Venezueli so poudarili, da se trenutno spopadajo s težavami pri oskrbi z osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Preko skupnih komunikacijskih kanalov si izmenjujejo informacije o varnosti in razpoložljivosti hrane, saj skušajo nakupiti čim več zalog za preživetje v negotovih razmerah. Čeprav se trgovine odpirajo, na ulicah ostaja prisotna tjesnoba, ki je posledica vojaškega posredovanja in politične nestabilnosti v državi.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je v petek, 5. januarja, opravil obsežen pogovor s predstavniki lokalnih televizijskih postaj. Po informacijah iz urada predsednika države je srečanje potekalo v uradnih prostorih, kjer je voditelj države odgovarjal na vprašanja o aktualnih družbenopolitičnih razmerah v državi in regiji. Vsebina intervjuja se osredotoča na prihodnje državne načrte in odzive na mednarodno dogajanje. Televizijske hiše so napovedale predvajanje celotnega pogovora v večernih urah istega dne. Čeprav podrobnosti odgovorov v začetnih poročilih niso bile v celoti razkrite, so uradni viri poudarili pomen rednega komuniciranja predsednika z domačo javnostjo prek nacionalnih medijev. Gre za uveljavljeno politično prakso, s katero Alijev predstavlja svoja stališča o ključnih nacionalnih vprašanjih.

Izraelska vlada je v ponedeljek, 5. januarja 2026, pred vrhovnim sodiščem ponovno zavrnila zahteve po prostem dostopu mednarodnih medijev do območja Gaze. Kljub veljavni prekinitvi ognja, ki je stopila v veljavo 10. oktobra 2025, Tel Aviv vztraja, da vstop novinarjev brez vojaškega spremstva predstavlja nesprejemljivo varnostno tveganje. V uradnem dokumentu, poslanem sodišču, so poudarili, da so grožnje in incidenti na terenu še vedno prisotni, zato obrambno ministrstvo odsvetuje nenadzorovano gibanje tujih poročevalcev. Združenje tujega tiska (FPA), ki zastopa stotine dopisnikov, se je na sodišče obrnilo že leta 2024, potem ko je Izrael od začetka vojne oktobra 2023 skoraj popolnoma zaprl meje za neodvisno poročanje. Trenutno je vstop omogočen le redkim izbranim novinarjem pod strogim nadzorom izraelskih obrambnih sil (IDF), kar po mnenju združenja onemogoča objektivno in celovito obveščanje javnosti o humanitarnih razmerah in dogajanju v palestinski enklavi. Odločitev vrhovnega sodišča o peticiji FPA bo ključna za prihodnjo medijsko svobodo na tem konfliktnem območju.

V vzhodnem delu Jemna so se močno zaostrili spopadi med silami, ki jih podpirata Savdska Arabija in Združeni arabski emirati. Savdska bojna letala so v zadnji operaciji bombardirala položaje milic pod okriljem Združenih arabskih emiratov, kar predstavlja neposredno stopnjevanje napetosti med nekdanjima zaveznikoma v jemenski državljanski vojni. Napad na položaje sil Južnega prehodnega sveta (STC) se je zgodil v času, ko so s severa države prodrle tudi druge kopenske enote. Ob stopnjevanju vojaških dejavnosti je guverner province Hadramut na vzhodu države izdal ostro opozorilo pripadnikom sil, povezanih z Emirati. V svojem sporočilu je zahteval, naj te sile nemudoma omejijo svoje dejavnosti in prenehajo z izzivanjem, saj bodo v nasprotnem primeru deležne nadaljnjih povračilnih ukrepov. Dogodki kažejo na globok razkol znotraj koalicije, ki se bori proti uporniškim Hutijevcem, saj se lokalni interesi in strateški cilji Rijada in Abu Dabija vse bolj razhajajo. Trenutno stanje v Jemnu ostaja izjemno nestabilno, saj notranji spopadi med frakcijami dodatno poslabšujejo humanitarno krizo v državi.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnem nagovoru naznanil, da Kijev pripravlja dva možna scenarija za razvoj dogodkov in prihodnjo ureditvijo konflikta z Rusijo. Čeprav podrobnosti obeh načrtov niso bile javno razkrite, je ukrajinski voditelj poudaril, da se država aktivno pripravlja na prihajajoči diplomatski teden, ki bo namenjen vprašanju ukrajinske krize. Napovedi o pripravi novih strategij prihajajo v času povečanih mednarodnih prizadevanj za stabilizacijo razmer. Zelenski je ob tem poudaril pomen diplomatskih poti in usklajevanja s partnerji, medtem ko se na terenu varnostne razmere še naprej zaostrujejo. Ukrajinska stran s temi koraki nakazuje pripravljenost na različne izide, odvisno od podpore mednarodne skupnosti in pripravljenosti Rusije na pogajanja. Ti diplomatski premiki se dopolnjujejo s prejšnjimi izjavami o novih priložnostih za mir, hkrati pa odražajo nujnost iskanja rešitev po večletnih spopadih. Razvoj dogodkov v naslednjih dneh bo ključen za razumevanje, kateri izmed pripravljenih scenarijev bo dobil prednost v mednarodnem prostoru.

Glavni poveljnik ukrajinskih oboroženih sil Oleksander Sirski je po poročanju nekaterih medijev organiziral in plačal zdravljenje svojega očeta v zasebni kliniki v Podmoskovju. Stanislav Sirski, ki trpi za težko boleznijo, naj bi bil v rusko zdravstveno ustanovo napoten v času novoletnih praznikov, da bi mu zagotovili stalno in kakovostno nego. Poročila navajajo, da je general Sirski osebno poravnal stroške storitev zasebnega medicinskega centra v državi, s katero je Ukrajina v vojni. Informacije o domnevnih finančnih transakcijah in logistični pomoči družinskim članom v Rusiji so sprožile številna vprašanja o zasebnih povezavah vrha ukrajinske vojske z Rusko federacijo. Kljub uradnemu položaju in odgovornostim, ki jih ima Sirski v Kijevu, njegovi sorodniki še vedno prebivajo na ruskem ozemlju, kar povečuje kompleksnost njegovega osebnega položaja v času trajajočih sovražnosti. Navedbe o ponovnem plačilu zdravstvenih storitev nakazujejo na redne stike med poveljnikom in njegovo družino v Rusiji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem zadnjem nagovoru napovedal teden intenzivnih diplomatskih dejavnosti, s katerimi želi doseči pravičen konec vojne z Rusijo. Načrtovana so srečanja po Evropi, katerih namen je krepitev ukrajinske obrambe in iskanje diplomatskih rešitev, čeprav podrobnosti o točnih lokacijah in terminih uradno še niso bile razkrite. Zelenski je poudaril, da se Ukrajina pripravlja na dva možna scenarija: diplomatsko pot ali nadaljevanje aktivne obrambe, če pritisk mednarodnih partnerjev na Rusijo ne bo zadostoval za prekinitev agresije. V sklopu teh prizadevanj so se načelniki generalštabov zavezniških držav danes sestali v Kijevu, kjer so razpravljali o prihodnji vojaški podpori in strateški usmeritvi države. Že v dneh pred tem so se v ukrajinski prestolnici srečali svetovalci za nacionalno varnost iz 14 držav Evropske unije in Kanade. Diplomatski niz se bo nadaljeval v Parizu, kjer bo koalicija pod vodstvom Francije in Velike Britanije pregledala rezultate kijevskih pogovorov. Kljub diplomatskim premikom pa so razmere na fronti ostale napete; ukrajinski generalštab je poročal o 154 spopadih v enem dnevu, pri čemer so bile ruske sile najaktivnejše na območjih Pokrovska in Guljajpolja.

Število smrtnih žrtev po ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letalniki na novoletno praznovanje v zasedeni regiji Herson se je povzpelo na 29, so sporočile ruske oblasti. Napad je zadel hotel in kavarno v vasi Horli, kjer so civilisti praznovali prihod novega leta 2026. Rusko obrambno ministrstvo je ob tem navedlo, da se intenzivnost ukrajinskih napadov na rusko ozemlje stopnjuje, saj naj bi Kijev od začetka leta vsakodnevno ciljal Moskvo in okolico. Ruski sistemi zračne obrambe so v zadnjem valu napadov po navedbah Moskve sestrelili 437 dronov po celotni državi, od tega 57 nad moskovsko regijo. Zaradi napadov so bila začasno zaprta tri od štirih glavnih moskovskih letališč, kar je povzročilo obsežne zamude v letalskem prometu med novoletnimi prazniki. Kijev se na zadnje obtožbe o napadu v Hersonu še ni uradno odzval, vendar ukrajinska stran poudarja, da so njihovi cilji usmerjeni v spodkopavanje ruske vojaške logistike in energetske infrastrukture kot odgovor na rusko agresijo, ki traja že skoraj štiri leta.

Guverner Lipecke oblasti Igor Artamonov je sporočil, da so lokalizirali požar, ki je izbruhnil v industrijski coni mesta Jelec po padcu brezpilotnega letalnika. Po prvih podatkih v incidentu ni bilo žrtev.

Rusko ministrstvo za obrambo je v nedeljo, 4. januarja 2026, sporočilo, da so sile protizračne obrambe nad več regijami Ruske federacije prestregle in uničile skupno 294 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Po uradnih navedbah so ruske enote v popoldanskem in večernem času, natančneje med 13.00 in 20.00 po moskovskem času, najprej nevtralizirale 253 dronov letalskega tipa. Napadi so bili prvenstveno usmerjeni na Brjansko, Belgorodsko in Kaluško oblast ter širšo okolico Moskve. V poznejšem valu napadov, ki se je odvil med 20.00 in 23.00 po lokalnem času, so ruske sile po lastnih trditvah uničile še dodatnih 41 brezpilotnih letal. Gre za nadaljevanje intenzivnega stopnjevanja zračnih napadov, ki se je začelo že s prvim dnem novega leta. Čeprav ruska stran poroča o uspešni nevtralizaciji vseh groženj, število izstreljenih dronov kaže na obsežno ukrajinsko operacijo, katere namen je destabilizacija logistike in energetske infrastrukture znotraj ruskega ozemlja. Poročil o morebitnih žrtvah ali večji gmotni škodi ministrstvo v tej fazi ni podalo.

Izraelska vojska je izvedla dodatne napade na območja Gaze, s čimer je kršila dogovor o prekinitvi ognja, ki velja od oktobra. V izraelskem napadu blizu Han Junisa je bil ubit Palestinec.

Vodja samooklicane Donecke ljudske republike (DNR) Denis Pušilin je sporočil, da so se v DNR začeli boji za naselje Belicko na dobropoljski smeri. Ruske enote so napredovale tudi v okolici naselja Grišino na krasnoarmejski smeri.

Rusko veleposlaništvo v Jemnu je potrdilo, da prejema številne prošnje ruskih turistov, ki zaradi omejitev v letalskem prometu ne morejo zapustiti otoka Sokotra. Prizadevajo si najti način za evakuacijo ruskih državljanov z otoka in o tem obveščajo javnost preko svojega Telegram kanala.

Ruska zračna obramba je nad moskovsko regijo sestrelila najmanj 32 ukrajinskih dronov, kar je povzročilo začasno zaprtje večjih letališč v prestolnici. Po navedbah župana Moskve Sergeja Sobjanina so napadi povzročili motnje v civilnem letalskem prometu, vendar so oblasti zaradi varnostnih razlogov lete preusmerile ali začasno ustavile. Gre za enega največjih tovrstnih napadov na rusko prestolnico od začetka sovražnosti. Ruski uradniki so sporočili, da so bili droni prestreženi nad okrožji Ramenskoje, Domodedovo in Kolomna. Čeprav o večji materialni škodi ali žrtvah sprva niso poročali, je obseg operacije nakazal na okrepljeno ukrajinsko strategijo prenašanja vojne neposredno v rusko zaledje. Napad se je zgodil v času, ko se boji na fronti v Ukrajini zaostrujejo, obe strani pa vse pogosteje uporabljata brezpilotna letalnika za napade na kritično infrastrukturo in logistična vozlišča.

Sirska državna televizija je sporočila, da so se pogajanja med vlado v Damasku in kurdskimi silami pod vodstvom skupine PKK/YPG, ki delujejo pod krovnim imenom Sirske demokratične sile (SDF), končala brez dogovora. Po dostopnih informacijah strani nista dosegli soglasja glede ključnih vprašanj upravljanja in varnosti na severovzhodu države. Predstavniki sirske vlade so v poročilih poudarili, da kurdska stran ni izpolnila predhodnih zavez oziroma se ni držala dogovorjenih pogojev. Napetosti med obema stranema ostajajo visoke, saj se Damask zavzema za ponovno vzpostavitev polne državne suverenosti nad vsemi deli države, medtem ko kurdske sile zahtevajo določeno stopnjo avtonomije. Neuspeh pogovorov dodatno zapleta varnostno situacijo v regiji, kjer so prisotni različni mednarodni in lokalni akterji, kar onemogoča stabilizacijo razmer po večletnih spopadih.

Izraelske oborožene sile so v nedeljo v južnem delu Libanona izvedle napad z brezpilotnim letalom, katerega tarča je bilo osebno vozilo. Po poročanju libanonskih virov in lokalnih medijev, ki so objavili tudi videoposnetke dogodka, je šlo za ciljno usmerjeno operacijo na območju, kjer se v zadnjem času stopnjujejo vojaške napetosti. Napad predstavlja nadaljevanje niza čezmejnih incidentov med Izraelom in Libanonom, ki se kljub predhodnim prizadevanjem za stabilizacijo razmer vrstijo vse od konca leta 2025. Podrobnejših podatkov o morebitnih žrtvah ali identiteti oseb v vozilu libanonski uradni viri sprva niso podali. Incident se je zgodil v širšem kontekstu kršitev dogovorov o prekinitvi ognja, ki jih Izrael po navedbah Bejruta izvaja z zračnimi vdori v libanonski zračni prostor.

Jemenski Južni prehodni svet (STC) je uradno sprejel vabilo Savdske Arabije na mirovne pogovore v Rijadu, kar predstavlja pomemben korak k morebitni deeskalaciji napetosti v južnem Jemnu. Predstavniki STC so pobudo označili za pristno priložnost za resen dialog, ki bi lahko zaščitil težnje prebivalcev južnega dela države po nedavnem valu nasilja. Savdsko ministrstvo za zunanje zadeve je k sodelovanju pozvalo različne jemenske frakcije, da bi v okviru foruma v prestolnici kraljevine poiskali politično rešitev. Oman je prav tako izrazil podporo savdski pobudi in pozdravil vabilo k dialogu med vsemi južnimi komponentami v Jemnu. Po navedbah Muskata je cilj teh prizadevanj poenotenje stališč in stabilizacija regije. Ta diplomatski premik sledi obdobju zaostrenih spopadov in enostranskih napovedi o neodvisnosti na jugu države, ki so resno ogrozile celovitost Jemna in varnostne razmere v regiji.

Ruske oborožene sile so v zadnjih štiriindvajsetih urah izvedle obsežne zračne napade na območje Harkova, v katerih je po najnovejših podatkih župana Igorja Terehova umrlo pet ljudi. Napadi so se osredotočili na stanovanjska naselja v okrožjih Čugujev in Kupjansk, kjer so rakete in droni povzročili obsežne požare na bivalnih objektih in gospodarski infrastrukturi. Ukrajinske oblasti so potrdile, da so v vasi Martove ranili tri osebe, v vasi Žukov Jar pa je bila popolnoma uničena stanovanjska hiša. Ukrajinska protizračna obramba je poročala o povečani intenzivnosti sovražnih dejavnosti, saj so ruske sile uporabile skupno 52 dronov tipa šahed in gerber, ki so bili izstreljeni iz regij Kursk, Orel in Brjansk. Ukrajinski obrambni sistemi so uspešno prestregli 39 brezpilotnih letal. Hkrati so o zračnih napadih poročali tudi z ruske strani meje; v ruski regiji Belgorod je zaradi ukrajinskega napada umrla ena oseba, dve pa sta bili ranjeni, kar kaže na stopnjevanje čezmejnih spopadov v tej regiji.

Predsedniški kandidat André Pestana se je pridružil kritikam portugalske vlade glede njenega odziva na ameriški napad na Venezuelo. Poudaril je, da bi se morala Portugalska jasno opredeliti proti tovrstnim intervencijam.

Moskovski župan Sergej Sobjanin je sporočil, da je zračna obramba sestrelila še en brezpilotni letalnik, ki je letel proti Moskvi. Skupno število sestreljenih dronov se je povečalo na 42. Pristojne službe so na terenu, kjer so padli deli sestreljenih dronov.

Ukrajinske sile so z brezpilotnimi letalniki izvedle napad na energetski objekt v naselju Homutovka v ruski Kurski oblasti, kar je povzročilo obsežne motnje v oskrbi z električno energijo. Po navedbah guvernerja regije Aleksandra Hinštejna je brez elektrike ostalo več kot 11.000 porabnikov v 115 naseljenih točkah. Napad je neposredno prizadel Homutovski in delno Rilski okraj, kjer so nastale poškodbe na kritični infrastrukturi. Ruski sistemi zračne obrambe naj bi v obdobju treh ur nad regijo uničili 11 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, vendar so nekateri kljub temu dosegli cilj. Na terenu so trenutno prisotne interventne službe, ki si prizadevajo za čimprejšnjo vzpostavitev oskrbe, vendar lokalne oblasti še niso podale natančnih informacij o trajanju popravil. Incident predstavlja nadaljevanje strategije stopnjevanja napadov na energetsko omrežje ob meji, kar povečuje humanitarno breme za lokalno prebivalstvo v zimskem času.

Kljub dogovoru o prekinitvi ognja so izraelske sile nadaljevale z napadi na območje Gaze, pri čemer so ubile najmanj dva Palestinca. Od 7. oktobra je izraelska vojska ubila že 71.386 Palestincev.

Ministrstvo za obrambo Ruske federacije je sporočilo, da so njihove sile v zadnjih 24 urah izvedle obsežne napade na ključne objekte ukrajinske vojaške infrastrukture. Po uradnih navedbah so ruska operativno-taktična letalstva, brezpilotni letalniki, raketne enote in artilerija ciljali predvsem obrate za proizvodnjo in sestavljanje ukrajinskih brezpilotnih letalnikov dolgega dosega. Poleg proizvodnih prostorov so bili napadeni tudi kraji njihovega skladiščenja ter večja skladišča streliva. Ruska stran navaja, da so bili napadi izvedeni v 156 različnih okrajih, pri čemer so bili tarča tudi točki začasne namestitve ukrajinskih oboroženih sil in tujih plačancev. Kot so poudarili v Moskvi, so bili ti ciljno usmerjeni napadi del širše operacije onemogočanja ukrajinskih zmogljivosti za izvajanje napadov z droni dolgega dosega. Ti dogodki so neposredno nadaljevanje strategije uničevanja vojaško-industrijskega kompleksa, ki so jo ruske sile stopnjevale že v preteklem mesecu, ko so ciljale tudi energetsko infrastrukturo, namenjeno oskrbi vojske.

Rusko obrambno ministrstvo je 4. januarja 2026 sporočilo, da so enote skupine Zahod prevzele popoln nadzor nad naseljem Podoli v Harkovski oblasti. Po navedbah uradne Moskve so ruske oborožene sile naselje zasedle po aktivnih bojnih delovanjih, pri čemer so domnevno nanesle poraz ukrajinskim enotam v okolici krajev Blagodatovka, Staroverovka in Grušovka. To napredovanje predstavlja nadaljevanje ruskih ofenzivnih prizadevanj na severovzhodnem delu bojišča, kjer skušajo ruske enote izboljšati svoje taktične položaje v smeri proti mestu Kupjansk. Dogajanje v Harkovski oblasti sledi seriji poročil o ruskem napredovanju v zadnjih mesecih, kar kaže na povečan pritisk sil Ruske federacije na ukrajinsko obrambo v regiji. Ukrajinska stran uradnih poročil o padcu vasi Podoli do tega trenutka še ni podala, vendar razmere na terenu potrjujejo intenziviranje spopadov v bližini strateško pomembnih prometnih vozlišč. Ruska stran trdi, da so njene enote v okviru operacije uspešno uničile tehniko in živo silo nasprotnika, s čimer krepijo nadzor nad območjem, ki so ga v preteklosti že delno zasedale.

V Rafi in Han Junisu v Gazi so izraelske sile ubile najmanj tri Palestince, med njimi ribiča. V vasi Al-Tarabin v južnem Izraelu je izraelska policija med racijo ubila beduina.

Venezuelsko prestolnico Caracas je po nedavnem vojaškem posredovanju Združenih držav Amerike zajel val negotovosti in strahu. Prebivalci poročajo o naraščajoči zaskrbljenosti glede prihodnosti države in vprašanja dejanske politične oblasti. Juan Pablo Petrone, stanovalec Caracasa, je za medije izrazil splošno razpoloženje državljanov z vprašanjem o tem, kaj prinaša jutrišnji dan. Razmere v državi so po napadu izjemno napete, saj prebivalstvo ne ve, kdo dejansko nadzoruje ključne državne institucije. Prizori z ulic kažejo na visoko stopnjo zaskrbljenosti med civilisti, ki se spopadajo s posledicami ameriške operacije. Politična prihodnost Venezuele ostaja nejasna, medtem ko se humanitarne in varnostne razmere v prestolnici hitro spreminjajo.

Ruske tiskovne agencije so ob navajanju neimenovanih virov v varnostnih strukturah poročale, da naj bi ukrajinska enota brezpilotnih letal, znana pod imenom Ptice Madžarja, v Harkovski oblasti izvajala operacije iskanja in likvidacije lastnih dezerterjev. Po navedbah ruskih virov naj bi pripadniki te specializirane enote oboroženih sil Ukrajine aktivno nadzorovali območje in izvajali povračilne ukrepe proti vojakom, ki so zapustili svoje položaje. Informacije, ki jih je razširila agencija RIA Novosti, niso neodvisno potrjene in so del širšega informacijskega spopada med vojskujočima se stranema. Ukrajinska stran ali neodvisni opazovalci na terenu navedb o pobojih dezerterjev s strani elitnih enot niso komentirali ali potrdili. Gre za poročanje, ki se pojavlja v času zaostrenih bojev v okolici Harkova, kjer obe strani krepita svoje dejavnosti na frontni črti in v zaledju.

Ukrajinske oborožene sile so po poročanju ruskih varnostnih virov izvedle prerazporeditev sil na severovzhodu države. Eden od bataljonov 1. tankovske brigade je bil podrejen poveljstvu 71. jegerske brigade, kar nakazuje na spremembo taktike in uporabo teh enot v vlogi jurišnih pehotnih skupin. Ta premestitev se je zgodila na območju Sumske oblasti, kjer se v zadnjem obdobju krepijo vojaške aktivnosti. Prerazporeditev specializiranih oklepnih enot v jurišne pehotne vloge po mnenju vojaških analitikov kaže na prilagajanje ukrajinske vojske razmeram na fronti, kjer primanjkuje pehote za ofenzivne operacije. Ruska stran pozorno spremlja te premike, saj Sumska oblast meji na rusko ozemlje in predstavlja strateško pomembno točko za morebitne vdore ali obrambne manevre obeh strani v konfliktu.

Uredniški odbor ameriškega časnika The New York Times je v ostrem zapisu obsodil vojaško operacijo administracije predsednika Donalda Trumpa v Venezueli ter jo označil za "nezakonito in nepremišljeno". Časnik je opozoril, da je bila ofenziva izvedena brez potrebne odobritve kongresa, kar predstavlja nevaren precedens v ameriški zunanji politiki. Po mnenju uredništva takšna dejanja kršijo mednarodno pravo in tvegajo dodatno destabilizacijo že tako nemirne regije. Operacija, ki jo je ukazala Bela hiša, po navedbah časnika obuja zgodovinske napake ameriškega posredovanja v Latinski Ameriki. Kritiki poudarjajo, da gre za vojaško avanturo, ki nima trdne pravne podlage in bi lahko sprožila obsežno zunanjo krizo. Avtorji editoriala so poudarili, da so enostranski vojaški posegi brez jasne strategije in legitimnosti škodljivi za ugled Združenih držav Amerike v svetu ter da bi se morala administracija namesto nasilja posluževati diplomatskih in pravnih poti.

Mednarodno priznana jemenska vlada, ki jo podpira Savdska Arabija, je sporočila, da je ponovno prevzela nadzor nad z naravnimi viri bogato provinco Hadramut na vzhodu države. Regija je bila pred tem pod nadzorom separatistov, ki uživajo podporo Združenih arabskih emiratov (ZAE). Ta premik predstavlja pomembno stopnjevanje napetosti znotraj koalicije, ki se sicer bori proti uporniškim Hutijem pod okriljem Irana, hkrati pa razkriva vse večji razkol med ključnima zaveznicama, Savdsko Arabijo in ZAE. Kljub vojaškim spopadom so južni separatisti pozdravili poziv Rijada k dialogu, kar nakazuje na morebitno umiritev razmer. Jemensko predsedstvo je poudarilo, da so sile pod njihovim poveljstvom uspele zavzeti ključne objekte, kar naj bi stabiliziralo to strateško območje. Razmere ostajajo napete, saj rivalstvo med silami, ki jih podpirata različni zalivski sili, neposredno vpliva na stabilnost južnega Jemna in uspeh širše koalicije v boju proti upornikom na severu države.

Ruska protizračna obramba je med 7.00 in 9.00 po moskovskem času uničila 42 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, pri čemer jih je bilo največ sestreljenih nad Rjazansko oblastjo (12). Med 10.00 in 13.00 po moskovskem času so sestrelili še 11 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov.

V obsežnem ameriškem letalskem napadu na Venezuelo, ki se je zgodil v zgodnjih sobotnih urah, je bilo ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi tako vojaki kot civilisti. Informacijo o žrtvah je pod pogojem anonimnosti potrdil visoki venezuelski uradnik, ki je navedel preliminarne podatke o posledicah vojaške operacije. Napad predstavlja drastično zaostritev napetosti med državama, čeprav uradne podrobnosti o specifičnih ciljih in razlogih za napad še niso v celoti razjasnjene. Ameriške sile so operacijo izvedle v času povečanih diplomatskih trenj, poročila pa nakazujejo, da so bili med ubitimi številni posamezniki, ki niso bili neposredno vključeni v vojaške dejavnosti. Venezuelske oblasti trenutno ocenjujejo celotno škodo na infrastrukturi in preverjajo končno število žrtev, medtem ko mednarodna javnost z zaskrbljenostjo pričakuje uradno pojasnilo Washingtona glede legitimnosti in obsega tega vojaškega posredovanja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim subjektom, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem, ki so povezani z ruskim vojaško-industrijskim sektorjem. Donald Trump je izrazil kritike na račun Vladimirja Putina in izjavil, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence z napadom z dronom, kot trdi Kremelj. Trump se je srečal tudi z Zelenskim, nakar so se pojavile ruske obtožbe.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na mesto vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov, ki velja za eno najprepoznavnejših in najpriljubljenejših osebnosti ukrajinske obrambe, bo na tem položaju zamenjal Andrija Jermaka. Slednji je bil razrešen po tem, ko so protikorupcijski organi sprožili preiskavo o domnevnih nepravilnostih v energetskem sektorju. Zelenski je ob imenovanju poudaril, da se mora država zdaj prednostno posvetiti varnostnim vprašanjem, razvoju obrambnih sil in mirovnim pogajanjem pod okriljem predsednikovega urada. Sočasno so se razvnele nove napetosti zaradi dogodkov v okupirani vasi Horli v hersonski regiji. Ruske oblasti trdijo, da je ukrajinski napad z droni na tamkajšnjo kavarno in hotel, kjer so civilisti praznovali novo leto, zahteval 27 življenj, med njimi tudi dveh mladoletnikov. Kijev je te obtožbe odločno zavrnil. Tiskovni predstavnik ukrajinskega generalštaba Dmitro Lihovij je pojasnil, da ukrajinske sile dosledno spoštujejo mednarodno humanitarno pravo in napadajo izključno ruske vojaške cilje ter energetske objekte. Generalštab je objavil seznam ciljev, zadetih v silvestrski noči, na katerem omenjenega kraja ni bilo.

Število smrtnih žrtev ameriškega napada na Venezuelo se je povečalo na 80, poroča The New York Times. Po navedbah visokega venezuelskega uradnika naj bi polovica umrlih bili civilisti.

Ruske oborožene sile so po lastnih navedbah v zadnjih 24 urah na območju Kupjanska v regiji Harkov preprečile dva poskusa preboja ukrajinskih sil. Po besedah Ivana Bigme, načelnika tiskovnega središča skupine sil Zahod, so enote 6. armade odbile napada 92. jurišne brigade in 116. mehanizirane brigade ukrajinske vojske. Cilj ukrajinskih sil naj bi bil prodor v mesto Kupjansk, pri čemer so se spopadi osredotočili na območji naselja Blagodatovka in železniške postaje Kupjansk-Sortirovočni. Dogajanje predstavlja nadaljevanje intenzivnih vojaških operacij na tem delu fronte, kjer ruske sile poskušajo utrditi svoje položaje in preprečiti ukrajinsko ofenzivo. Kupjansk ostaja strateško pomembno logistično vozlišče v severovzhodnem delu Ukrajine. Rusko ministrstvo za obrambo trdi, da so njihove obrambne linije ostale nepretrgane kljub poskusom ukrajinske strani, da s protinapadi spremeni potek dogodkov na bojišču. Informacije o dogodkih na fronti prihajajo neposredno iz ruskih vojaških virov in niso bile neodvisno potrjene.