Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru izrazil trdno prepričanje v rusko zmago v Ukrajini, ki jo je označil za del eksistencialnega boja proti Zahodu. Nagovor, ki je bil predvajan ob vstopu v leto 2026, je bil usmerjen predvsem v krepitev morale vojakov, ki jih je Putin označil za junake, ter pozivanje k narodni enotnosti po skoraj štirih letih trajajočega konflikta. Ruski voditelj se v govoru ni podrobneje dotaknil morebitnih mirovnih pogajanj, kljub nedavnim diplomatskim prizadevanjem pod okriljem Združenih držav Amerike. Hkrati so se močno zaostrile napetosti zaradi ruskih obtožb, da je Ukrajina z 91 droni poskušala napasti Putinovo rezidenco v regiji Novgorod. Moskva je incident označila za gnusno teroristično dejanje in napovedala revizijo svojih pogajalskih izhodišč, kar predstavlja resno oviro za mirovni proces. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe zavrnil kot popolno izmišljotino in laž, namenjeno spodkopavanju pogovorov. Ameriški predsednik Donald Trump je po telefonskem pogovoru s Putinom izrazil ogorčenje nad poročili o napadu, čeprav konkretnih dokazov za ukrajinsko vpletenost Rusija ni predložila. Medtem so ruske sile stopnjevale napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, v zadnjem napadu z droni na Odeso pa je bilo ranjenih šest ljudi, vključno s tremi otroki.

Madžarski premier Viktor Orban je v nedavnih izjavah poudaril, da bi lahko leto 2026 postalo ključno za prihodnost Evrope, zlasti v luči spreminjajočih se odnosov med Združenimi državami Amerike in Rusijo. Orban meni, da bi nesoglasja med Washingtonom in Brusljem glede strateških vprašanj ter vojne v Ukrajini lahko privedla do situacije, v kateri bi se administracija Donalda Trumpa o normalizaciji odnosov in miru z Moskvo dogovorila samostojno, brez vključitve evropskih zaveznikov. Po njegovi oceni se Trumpova administracija zavzema za končanje spopadov, medtem ko evropski voditelji vztrajajo pri oboroževanju Kijeva. Madžarska se bo po besedah premierja zoperstavila Bruslju, da bi ostala zunaj neposrednega konflikta, vendar kljub napetostim ne namerava zapustiti Evropske unije ali zveze NATO. Orban je poudaril, da nevtralnost ni cilj Madžarske, temveč si želijo ostati del zahodnega zavezništva, vendar ob predpostavki, da bodo odločitve temeljile na »zdravem razumu«. Premier je leto 2025 označil za morebitno zadnje leto miru v Evropi, če se strateške usmeritve ne bodo spremenile, hkrati pa je izpostavil, da je Madžarska danes dovolj močna, da zaščiti svoje nacionalne interese tudi v nasprotju z interesi širšega zahodnega sveta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru državljanom poudaril neomajno vero v mir in odločnost pri njegovem doseganju. V objavi na družbenem omrežju Facebook je izpostavil, da je bilo preteklo leto zaznamovano z izjemnimi prizadevanji, predanostjo in vztrajnostjo ukrajinskega naroda. Po njegovih besedah so prav načelnost in vsakodnevni trudi posameznikov omogočili, da je država prebrodila še eno zahtevno leto v senci konflikta. Predsednik je v svojem nagovoru, ki so ga povzele številne tiskovne agencije, vključno z ukrajinsko tiskovno agencijo Ukrinform, poudaril, da se Ukrajina ne bori le za goli mir, temveč tudi za svobodo. Izrazil je optimizem glede prihodnosti in zagotovil, da državni vrh aktivno dela na strategijah, ki bi prinesle stabilnost v regijo. Njegove besede so bile usmerjene predvsem v krepitev narodne enotnosti in morale prebivalstva, ki se že dlje časa spopada z vojnimi razmerami.

Svetovalci ameriškega predsednika Donalda Trumpa, vključno s pastorjem Burnsom, so javno opozorili, da se Vladimir Putin odziva zgolj na uporabo sile. Burns je poudaril, da so ZDA pripravljene na celovit odgovor, če prihajajoča mirovna pogajanja ne bodo obrodila sadov. Čeprav so v teku priprave na tristranska srečanja med ZDA, Ukrajino in Rusijo, ameriška stran opozarja na agresivno držo Kremlja, ki ogroža diplomatski proces. Po navedbah Burnsa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski izrazil pripravljenost na sodelovanje z ZDA pri iskanju rešitve, vendar ostaja vprašanje pripravljenosti Moskve na resnične kompromise. Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru ostal zadržan in se praktično ni dotaknil vojne v Ukrajini ali ameriških prizadevanj za mir. Medtem je indijski premier Narendra Modi izrazil globoko zaskrbljenost zaradi poročil o domnevnem napadu z droni na Putinovo rezidenco v regiji Novgor. Modi je poudaril, da so diplomatska prizadevanja edina prava pot za končanje sovražnosti, in pozval k takojšnji ustavitvi konfliktov. Dogajanje se odvija v luči zaostrovanja ruskih stališč, saj Moskva domnevni ukrajinski napad izkorišča za revizijo svojih pogajalskih izhodišč in pogojevanje mirovnega sporazuma.

Ruske sile so nadaljevale z napadi na ukrajinsko energetsko infrastrukturo in civilne objekte. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da bi morali Ukrajinci izvoliti novo vlado, preden bi lahko podpisali mirovni sporazum z Moskvo, pri čemer je poudaril potrebo po legitimnih in vključujočih volitvah.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem novoletnem nagovoru državljanom povzel dogajanje v letu 2025, ki ga je označil za najtežje doslej. V nasprotju s prejšnjimi leti, ko so v njegovih govorih prevladovala odločna gesla o zmagi, je bil letošnji nastop opazno bolj zadržan. Predsednik je v svojem sporočilu izpostavil občutek utrujenosti, ki prežema državo, hkrati pa je poudarek namenil upanju na skorajšnjo vzpostavitev miru. Nagovor odraža spremenjene razmere na bojišču in v družbi, kjer se retorika brezpogojne vojaške zmage umika iskanju poti za končanje spopadov. Zelenski je poudaril odpornost ukrajinskega ljudstva, vendar je bila v ospredju tokrat želja po stabilnosti in končanju sovražnosti, kar nakazuje na morebitne premike v diplomatskem pristopu Kijeva v prihodnjem letu.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je med nedavnim srečanjem z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom izrazil pripravljenost za prehod v drugo fazo dogovora o premirju v Gazi. Po poročanju portala Axios, ki se sklicuje na dva visoka ameriška uradnika, naj bi Netanjahu s tem korakom nakazal pripravljenost na deeskalacijo sporov na Bližnjem vzhodu. Premik proti drugi fazi dogovora velja za ključen korak k dolgotrajnejši prekinitvi sovražnosti in morebitni stabilizaciji regije. Dogovor med Netanjahujem in Trumpom odraža spreminjajočo se diplomatsko dinamiko v luči prihajajočih sprememb v ameriški administraciji. Medtem ko podrobnosti o pogojih druge faze premirja še niso v celoti znane, viri navajajo, da gre za pomemben strateški premik izraelske vlade. Ameriški uradniki poudarjajo, da je sodelovanje med ključnimi zavezniki bistvenega pomena za nadaljnji potek pogajanj z vpletenimi stranmi v konfliktu.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je med februarskimi pogajanji z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom uporabil neobičajno diplomatsko prispodobo. Po poročanju časnika New York Times je Rubio v pogovoru citiral Vita Corleoneja, kultni lik iz filma Boter. Dogodek, ki naj bi po navedbah virov sprostil napeto ozračje med diplomatoma, se je zgodil v okviru prizadevanj za razrešitev mednarodnih sporov. Čeprav so pogovori med predstavniki Združenih držav Amerike in Rusije običajno zaznamovani s strogo formalnostjo, je Rubiova izbira filmskega citata v medijih in diplomatskih krogih vzbudila precej pozornosti. Sergej Lavrov se je na citat odzval z nasmehom, kar nakazuje na redek trenutek neformalnosti v sicer zaostrenih odnosih med velesilama. Podrobnosti o tem, kateri specifičen citat je Rubio uporabil, mediji niso razkrili, vendar poročila poudarjajo pomen tega dejanja za trenutno diplomatsko dinamiko.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je v izjavi na družbenem omrežju X kritizirala nedavne trditve Kremlja o domnevnih ukrajinskih napadih na ruske vladne objekte. Kallasova je navedbe Moskve označila za namerno odvračanje pozornosti, s katerim želi Rusija spodkopati napredek, ki so ga Ukrajina in njeni zahodni partnerji dosegli na poti k miru. Po njenih besedah nihče ne bi smel sprejemati neutemeljenih trditev agresorja, ki vse od začetka vojne izvaja neselektivne napade na ukrajinsko civilno infrastrukturo in prebivalstvo. Izjave prihajajo v času, ko se pritisk na mednarodno skupnost za končanje konflikta stopnjuje, Rusija pa s svojimi obtožbami poskuša preložiti odgovornost za nadaljevanje sovražnosti na Kijev. Evropska unija ostaja trdna v svoji podpori Ukrajini, pri čemer Kallasova poudarja, da so ruske obtožbe le del širše strategije dezinformiranja, ki sovpada z njihovimi intenzivnimi zračnimi napadi na ukrajinsko ozemlje. Moskva namreč hkrati trdi, da je pripravljena na pogajanja, medtem ko na terenu še naprej stopnjuje vojaško agresijo in hibridne dejavnosti proti evropskim institucijam.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom napovedal revizijo ruskih pogajalskih izhodišč za končanje vojne v Ukrajini, potem ko je Moskva obtožila Kijev napada z 91 droni na predsednikovo rezidenco v regiji Novgorod. Čeprav Rusija za svoje trditve ni predložila trdnih dokazov in je Ukrajina vpletenost ostro zanikala, je Kremelj dogodek označil za poskus atentata in resno grožnjo mirovnim prizadevanjem. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je napovedal povračilne ukrepe in poudaril, da takšna dejanja onemogočajo diplomatski napredek. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil ogorčenje nad poročili o napadu in podprl rusko interpretacijo dogodkov, kar je povzročilo dodatne napetosti v odnosih z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Slednji je navedbe Moskve označil za laž in poskus spodkopavanja pogovorov, hkrati pa poudaril, da si velika večina Ukrajincev želi miru, vendar ne za ceno ozemeljskih koncesij, zlasti v Donbasu. Medtem ko se diplomatska trenja stopnjujejo, Rusija krepi vojaški pritisk, vključno z namestitvijo raketnih sistemov v Belorusiji in nadaljevanjem napadov na ukrajinsko civilno infrastrukturo v Odesi.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu, ki je bil predvajan skoraj štiri leta po začetku invazije na sosednjo državo, izrazil trdno prepričanje v rusko zmago v Ukrajini. Putin je posebej pohvalil vojake in poveljnike na bojišču ter poudaril, da država verjame v njihove uspehe. Nagovor se je odvil v času povečanih napetosti po navedbah Kremlja o domnevnem napadu z ukrajinskimi droni na Putinovo rezidenco v Valdaju, kar je ruski voditelj izpostavil v pogovoru z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Dogajanje v Rusiji je močno zasenčilo predhodni optimizem, ki se je pojavil po srečanju med Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na Floridi. Čeprav je Trump sprva ocenil, da sta državi blizu končanja vojne, je Putin po incidentu z droni napovedal, da bo Rusija ponovno preučila svoje stališče v mirovnih pogajanjih. Zelenski je obtožbe o napadu na rezidenco kategorično zanikal in jih označil za popolnoma izmišljene, medtem ko je Trump izrazil ogorčenje nad dogodkom, kar dodatno zapleta diplomatska prizadevanja za mir.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom napovedal, da bo Moskva ponovno preučila svoja pogajalska stališča za končanje vojne v Ukrajini. Kremelj trdi, da je Kijev v noči na ponedeljek z 91 droni napadel eno izmed predsedniških rezidenc med Moskvo in Sankt Peterburgom. Ruski uradniki so obtožbe podkrepili z napovedmi povračilnih ukrepov, medtem ko je rusko obrambno ministrstvo v Belorusijo že namestilo nove raketne sisteme, sposobne nositi jedrsko orožje. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe odločno zavrnil kot popolno izmišljotino in novo laž, katere cilj je spodkopati mirovna prizadevanja. Zelenski je poudaril, da si velika večina Ukrajincev želi miru, vendar ne za ceno ozemeljskih koncesij v Donbasu. Kljub ukrajinskemu zanikanju je predsednik Trump izrazil ogorčenje nad domnevnim napadom in ponovil, da se Putin odziva le na silo. Mednarodna skupnost, vključno s predstavniki Indije in Pakistana, je izrazila zaskrbljenost nad stopnjevanjem napetosti, ki ogroža krhke diplomatske procese.

Evropska unija je v sredo ostro zavrnila obtožbe Rusije, da je Ukrajina z droni napadla rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Valdaju, in jih označila za neutemeljene. Visoka predstavnica EU za zunanjo in varnostno politiko Kaja Kallas je izjavila, da Moskva s temi trditvami namerno poskuša spodkopati diplomatska prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini. Kijev je navedbe o napadu z 91 droni, ki naj bi se zgodil v noči na ponedeljek, takoj zanikal in izpostavil popolno odsotnost dokazov za takšne trditve. Ruska stran kljub temu vztraja pri svoji različici dogodkov. Ministrstvo za obrambo je objavilo videoposnetek vojaka ob razbitinah drona, ki naj bi nosil šestkilogramski eksplozivni naboj. Ukrajinski uradniki so te dokaze označili za prirejene in poudarili, da gre za poskus Moskve, da upraviči blokado pogajanj. Dogajanje močno ogroža mirovne procese, ki so se intenzivirali od lanskega novembra, saj krepi nezaupanje med sprtima stranema v času, ko se razpravlja o različnih načrtih za prekinitev ognja.

Donald Trump naj ne bi nameraval zagotoviti Vladimirju Zelenskemu varnostnih jamstev v obsegu, ki ga zahteva Ukrajina, poroča New York Times.

Moskva je v ponedeljek uradno obtožila Kijev, da je z več deset kamikaze droni napadel rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Čeprav Rusija ni predložila konkretnih dokazov za svoje trditve, je Kremelj nemudoma napovedal revizijo svojih pogajalskih izhodišč za končanje vojne v Ukrajini. Ruski predsednik Putin je o domnevnem incidentu v telefonskem pogovoru obvestil ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je izrazil ogorčenje nad dogodkom, medtem ko je uradni Kijev obtožbe zavrnil kot popolno izmišljotino, namenjeno spodkopavanju mirovnih pogajanj. Napetosti so se dodatno stopnjevale z rusko namestitvijo novega raketnega sistema Oreshnik, ki lahko nosi jedrske konice, na ozemlje Belorusije. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem poudaril, da kljub veliki želji ukrajinskega ljudstva po miru, večina državljanov nasprotuje ozemeljskim koncesijam v Donbasu. Incident predstavlja resno grožnjo krhkemu diplomatskemu procesu, saj Rusija trdi, da napad na rezidenco državnega voditelja bistveno spreminja naravo konflikta in njihovo pripravljenost na kompromise.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru poudaril, da Rusija verjame v svojo vojsko in zmago v Ukrajini. Izrazil je prepričanje, da se bodo načrti Rusije uresničili in pohvalil ruske vojake ter poveljnike za njihove uspehe.

Ruske oblasti so objavile videoposnetek, ki po njihovih navedbah prikazuje uničenje brezpilotnega letalnika med poskusom napada na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Moskva je incident označila za načrtovano teroristično dejanje in neposreden napad na voditelja države, ob tem pa napovedala zaostritev stališč v prihodnjih pogajanjih z Ukrajino. Ruska stran trdi, da gre za provokacijo, ki zahteva odločen povračilni odziv. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske obtožbe odločno zavrnil in jih označil za neresnico. Po njegovih besedah so trditve Kremlja namenjene spodkopavanju diplomatskih prizadevanj in iskanju izgovorov za nadaljnjo eskalacijo konflikta. Incident se dogaja v času povečanih napetosti, ko se obe strani spopadata z obtožbami o zračnih napadih na kritično infrastrukturo in strateške objekte. Napad na rezidenco, če bi bil potrjen, bi predstavljal pomemben premik v taktiki ukrajinskih sil, vendar neodvisni viri informacij o vpletenosti Kijeva še niso potrdili.

Ruska vojska je v sredo objavila videoposnetke in zemljevide, ki po navedbah Moskve služijo kot dokaz za ukrajinski napad z droni na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Rusko obrambno ministrstvo trdi, da je bilo v domnevnem napadu v noči na ponedeljek uporabljenih 91 brezpilotnih letalnikov, kar je Kijev že večkrat odločno zanikal. Objavljeni posnetki prikazujejo vojaka ob razbitinah drona in načrtovano pot leta, vendar Kremelj še ni ponudil neodvisno preverljivih dokazov za svoje obtožbe. Incident je močno zamajal optimizem glede mirovnih pogajanj, ki se je pojavil po nedavnem srečanju Donalda Trumpa in Volodimirja Zelenskega na Floridi. Trump je po navedbah poročil izrazil jezo nad domnevnim napadom in se sprva postavil na stran ruskih trditev, medtem ko je visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Kaja Kallas obtožila Rusijo, da z neutemeljenimi obtožbami namerno spodkopava mirovna prizadevanja. Ukrajinski uradniki trdijo, da gre za popolno izmišljotino Kremlja, namenjeno ustvarjanju izgovorov za nadaljnjo stopnjevanje agresije.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je v sredo, 31. decembra, ostro kritizirala Kremelj zaradi navedb o domnevnem napadu na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Kallasova je obtožbe označila za popolnoma neutemeljene in poudarila, da gre za očiten poskus Moskve, da bi spodkopala prizadevanja za dosego miru v Ukrajini. Po njenih besedah Rusija s takšnimi trditvami namenoma ustvarja nove napetosti v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o morebitni prekinitvi spopadov. Medtem ko se vojna v Ukrajini nadaljuje že 1407. dan, so ruske sile izvedle nove napade na pristaniško mesto Odesa. Incident z domnevnim napadom na rezidenco, ki ga je Moskva podkrepila z objavo videoposnetka, je dodatno zaostril diplomatske odnose med Brusljem in Moskvo. Evropski diplomati opozarjajo, da gre za preizkušeno taktiko informacijskega vojskovanja, s katero želi Rusija opravičiti nadaljevanje svoje ofenzive in odvrniti pozornost od dejanskega dogajanja na fronti, kjer ukrajinske sile še naprej kljubujejo ruskemu pritisku.

Po obtožbah o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco je Rusija premestila jedrske rakete v Belorusijo. Ukrajina je priznala napad na ruski naftni terminal blizu Moskve z droni. Putin je v novoletni poslanici izrazil prepričanje v rusko zmago in poudaril, da se bo Rusija borila do konca. Medtem se pojavljajo poročila o uporu proti Putinu v Rusiji.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta v ponedeljek na Floridi opravila ključne pogovore o prihodnosti Bližnjega vzhoda. Trump je Iranu zagrozil z novimi, uničujočimi vojaškimi napadi, če bi Teheran poskusil obnoviti svoj jedrski program ali raketni arzenal. Izjavil je, da ZDA natančno vedo, kje se nahajajo ključni iranski objekti, in opozoril, da ne bo okleval z uporabo strateških bombnikov B-2, če se bo to izkazalo za potrebno. Napetosti so se stopnjevale po tem, ko je iranski predsednik Masoud Pezeshkian razglasil »popolno vojno« proti Zahodu in obljubil oster odgovor na vsako morebitno agresijo. Poleg iranskega vprašanja sta voditelja obravnavala tudi drugo fazo krhkega premirja v Gazi. Trump je gibanju Hamas postavil ultimat za razorožitev, v nasprotnem primeru pa zagrozil s hudimi posledicami. Kljub poročilom o trenjih med Washingtonom in Tel Avivom glede hitrosti mirovnega procesa, sta voditelja pokazala enotno fronto. Netanjahu je srečanje označil za izjemno produktivno in Trumpu podelil najvišje izraelsko civilno odlikovanje. Ob robu srečanja je Trump spodbudil Izrael tudi k diplomaciji z novim sirskim vodstvom, kar nakazuje na morebitno preoblikovanje regionalnih zavezništev pod ameriškim pokroviteljstvom.

Ruske oblasti so objavile videoposnetek, ki po njihovih trditvah prikazuje napad ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Ministrstvo za obrambo Ruske federacije je domnevni udar označilo za načrtovano in stopnjevano operacijo, v kateri naj bi bilo v moskovski regiji poškodovanih več ljudi, ena oseba pa je bila ranjena. Po navedbah ruskih virov so bili napadi usmerjeni neposredno na državno rezidenco, kar Moskva interpretira kot dejanje državnega terorizma. Uradni Kijev je vse obtožbe o vpletenosti kategorično zavrnil in jih označil za laž. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da Ukrajina ne izvaja napadov na rusko politično vodstvo, temveč se osredotoča na obrambo lastnega ozemlja. Dogodek je povzročil dodatno zaostritev retorike, saj je ruski zunanji minister Sergej Lavrov že napovedal spremembo ruskih pogajalskih izhodišč v morebitnih mirovnih pogovorih kot neposreden odgovor na incident. Stopnjevanje napetosti med državama se tako nadaljuje v luči medsebojnih obtožb o napadih na kritično infrastrukturo in vodilne predstavnike držav.

Ukrajinski predstavniki so na tajnih pogajanjih z delegacijo Združenih držav Amerike, ki so potekala 11. marca v Rijadu, prvič izrazili pripravljenost na ozemeljske koncesije v zameno za mir. Po poročanju ameriškega časnika The New York Times, ki se sklicuje na neimenovane vire, je ukrajinska stran dopustila možnost odpovedi približno 20 odstotkom svojega ozemlja, da bi dosegli končanje oboroženega spopada z Rusijo. Ta premik v pogajalskem stališču Kijeva predstavlja pomemben odklon od dosedanje uradne politike popolne ozemeljske celovitosti. Čeprav so pogovori potekali v savdski prestolnici, so bili ključni sogovorniki ameriški uradniki, kar kaže na intenzivno usklajevanje med Ukrajino in njeno glavno zaveznico glede prihodnjih mirovnih pogojev. Informacije o pripravljenosti na ozemeljske odstopke do zdaj niso bile uradno potrjene s strani ukrajinskega ali ameriškega političnega vrha.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru ponovil prepričanje, da bo Rusija zmagala v Ukrajini. Ukrajinski in evropski uradniki so zavrnili trditve Moskve, da je Ukrajina z dronom ciljala Putinovo rezidenco. Ruska zračna obramba je sestrelila pet ukrajinskih dronov, ki so bili namenjeni v Moskvo. Ukrajinski poveljnik pehote je dejal, da si Kremelj prizadeva do novega leta razglasiti popoln nadzor nad Pokrovskom v regiji Doneck.

Tajska in Kambodža sta dosegli pomemben napredek pri umirjanju večmesečnih napetosti ob državni meji, saj so se kambodžanski vojni ujetniki vrnili v svojo domovino. Izpustitev ujetnikov velja za prvi konkreten uspeh nedavnih mirovnih pogajanj, ki so sledila julijskemu izbruhu nasilja. Mejni spor, ki tli že več desetletij, se je namreč julija prevesil v oborožene spopade, kar je povzročilo nestabilnost v celotni regiji. Po dolgotrajnem obdobju sovražnosti, med katerim sta si strani izmenjevali obtožbe o agresiji, sedanja poteza nakazuje na možnost dolgoročnejšega premirja. Vrnitev ujetnikov je bila izvedena v sklopu prizadevanj za ponovno vzpostavitev zaupanja med državama, ki sta se v preteklosti spopadali predvsem zaradi ozemeljskih zahtev v bližini starodavnih templjev in strateških točk ob meji. Čeprav so razmere še vedno krhke, mednarodni opazovalci ocenjujejo, da bi ta korak lahko ustavil nadaljnje stopnjevanje vojaških operacij, ki so v preteklih tednih vključevale tudi uporabo naprednega letalskega orožja in razglasitev vojnega stanja v nekaterih provincah.

Aleksander Lukašenko je izjavil, da je morda odsvetoval Vladimirju Putinu potovanje na vrh BRICS v Južno Afriko zaradi potencialnega poskusa atentata. Prav tako je izrazil dvom o vpletenosti Zelenskega v napad na Putinovo rezidenco, čeprav je dejal, da je šlo za "grozljiv terorizem". Lukašenko in Putin sta se pogovarjala o napadu na rezidenco in se dogovorila za srečanja.

Kremelj je v torek priznal, da ne more predložiti dokazov za svoje trditve, po katerih naj bi ukrajinski droni ciljali eno izmed rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Incident, ki ga je Moskva sprva označila za neposreden napad na predsednika, ostaja nepojasnjen, saj ruska stran kljub resnim obtožbam ni objavila nobenih vizualnih ali tehničnih podatkov, ki bi potrdili vpletenost Kijeva. Ukrajina je vsakršno odgovornost za domnevni napad kategorično zanikala. Hkrati je načelnik generalštaba ruske vojske Valerij Gerasimov razkril nove vojaške načrte za prihodnje obdobje. Po njegovih besedah je predsednik Putin ukazal razširitev tako imenovanega varnostnega območja oziroma tamponskega pasu na severovzhodu Ukrajine do leta 2026. Ruske sile naj bi trenutno napredovale na tem območju, kar kaže na dolgoročno strategijo Moskve za utrditev nadzora nad obmejnimi regijami in nadaljevanje vojaške operacije kljub diplomatskim prizadevanjem za mir.

Ukrajinska delegacija je na tajnih pogajanjih z ameriškimi predstavniki v Savdski Arabiji prvič nakazala pripravljenost na ozemeljske popuste za končanje oboroženega spopada z Rusijo. Po poročanju ameriškega časnika New York Times so se pogovori odvili 11. marca, pri čemer naj bi ekipa ameriškega predsednika Donalda Trumpa ukrajinsko stran načrtno privedla v položaj, ki so ga nekateri analitiki označili za past. Gre za pomemben premik v ukrajinski pogajalski taktiki, saj je Kijev doslej uradno zavračal kakršne koli odstope ozemlja pod rusko okupacijo. Ameriški uradniki so med srečanjem domnevno ustvarili pogoje, v katerih se je ukrajinska stran počutila primorano razpravljati o vprašanju suverenosti nad določenimi deli države. Čeprav podrobnosti o specifičnih regijah niso javno znane, takšen razvoj dogodkov nakazuje na spreminjanje dinamike v mednarodnih prizadevanjih za mir. Ekipa predsednika Trumpa naj bi s tem preizkušala pragmatičnost ukrajinskega vodstva v luči prihodnjih diplomatskih rešitev in zmanjšanja vojaške pomoči.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je med nedavnimi pogajanji z rusko delegacijo v Rijadu, ki jo je vodil zunanji minister Sergej Lavrov, uporabil citat iz kultnega filma Boter (The Godfather). Po poročanju časnika New York Times je Rubio s citiranjem Vita Corleoneja poskušal sprostiti napeto ozračje med srečanjem visokih predstavnikov Združenih držav Amerike in Rusije. Dogodek v Savdski Arabiji predstavlja redek primer uporabe popularne kulture v visoki diplomaciji med državam z zaostrenimi odnosi. Rubio naj bi z imitacijo filmskega lika želel vzpostaviti neformalno komunikacijsko pot s Sergejem Lavrovom, medtem ko se državi spopadata s številnimi geopolitičnimi nesoglasji. Ruska stran podrobnosti o odzivu na nenavadno diplomatsko potezo uradno ni komentirala, mediji pa dogodek izpostavljajo kot poskus vzpostavitve osebnega stika med pogajalci.

Vladimir Putin je v svoji novoletni čestitki ponovil prepričanje v zmago Rusije v Ukrajini in poudaril, da bo "velika Rusija" dosegla vse svoje cilje. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo posnetke, za katere trdi, da prikazujejo ukrajinski napad z dronom na Putinovo rezidenco v Valdaju, med Moskvo in Sankt Peterburgom. Ukrajina je ponovno zanikala vpletenost.

Vladimir Putin je v novoletnem govoru izrazil prepričanje, da bo Rusija zmagala v vojni v Ukrajini. Rusija bo leta 2026 vstopila v peto leto vojne. Predsednik je poudaril vero v ruske vojake in njihovo zmago.

Kitajski analitiki so podali oceno o nedavnem napadu z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Liu Jun, izvršni direktor centra za ruske študije na Vzhodnokitajski pedagoški univerzi, je izpostavil, da kljub minimalni dejanski škodi dogodek močno ogroža možnosti za prihodnja mirovna pogajanja med stranema. Po njegovih besedah tovrstne akcije kažejo na namero ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da bi zavrl ali povsem onemogočil proces iskanja diplomatske rešitve konflikta. Incident je sprožil tudi val ogorčenja v delu evropske javnosti in politike, kjer dejanja ukrajinske strani interpretirajo kot provokacijo, ki otežuje stabilizacijo razmer. Ruska stran je napad označila za poskus destabilizacije in napovedala ostre povračilne ukrepe. Čeprav Kijev uradno zavrača odgovornost za neposreden cilj na rezidenco, so ruski uradniki in kitajski opazovalci prepričani, da gre za načrtno stopnjevanje napetosti v času, ko bi se morali začeti pogovori o premirju. Dogodek dodatno zaostruje že tako napete odnose med Moskvo in Zahodom, saj Rusija obtožuje Ukrajino uporabe terorističnih metod vojskovanja.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo dodatne video posnetke sestreljenega drona, ki naj bi bil uporabljen pri napadu na Putinovo rezidenco. Kitajski viri so izjavili, da je bil namen napada zaostriti pogoje za morebitna mirovna pogajanja. Visoka predstavnica EU Kaja Kallas je izrazila dvom v poročila o ukrajinskem napadu na rezidenco in menila, da gre za odvračanje pozornosti.

Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi v bližnji prihodnosti obiskal Turčijo, kjer se bo srečal s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom. Po poročanju turških diplomatskih virov sta voditelja v stalnih stikih in vzdržujeta zaupen dialog, ki je ključen za reševanje dvostranskih in regionalnih vprašanj. Glavni namen napovedanega obiska v Ankari so pogovori na visoki ravni, ki vključujejo tudi prizadevanja za mirno rešitev konflikta v Ukrajini. Turčija se ponovno uveljavlja kot ključna posrednica med Moskvo in Kijevom, saj je predsednik Erdogan izrazil pripravljenost za gostiteljstvo pogajanj v katerem koli formatu. Napoved obiska sledi dogodkom iz decembra, ko je turška stran kljub incidentom v Črnem morju poudarila nujnost diplomatskih prizadevanj. Srečanje bo namenjeno preučitvi možnosti za končanje sovražnosti, hkrati pa bo služilo krepitvi gospodarskih vezi med državama, ki ostajata pomembni trgovinski partnerici.

Tajska je uradno obtožila sosednjo Kambodžo kršitve nedavno sklenjenega sporazuma o prekinitvi ognja, ki je bil dosežen po več tednih smrtonosnih spopadov na spornem obmejnem območju. Zaradi domnevnih kršitev je uradni Bangkok odložil načrtovano izpustitev 18 kambodžanskih vojakov, ki so bili zajeti julija lani. Odločitev o njihovi repatriaciji je bila sprva predvidena za torek, vendar so tajske oblasti postopek zamrznile, dokler se razmere ne razjasnijo. Združenje držav Jugovzhodne Azije (ASEAN) je pred tem pozdravilo skupno izjavo obeh držav o deeskalaciji konflikta, ki so jo podprle tudi druge regionalne sile, vključno z Vietnamom in Malezijo. Kljub mednarodni diplomatski podpori pa razmere na terenu ostajajo napete, saj so pretekli spopadi povzročili razselitev skoraj milijona ljudi. Tajska vztraja pri doslednem spoštovanju dogovorjenih pogojev, preden bo nadaljevala z izvajanjem humanitarnih in vojaških delov sporazuma.

V ruskem napadu z brezpilotnimi letalniki na ukrajinsko pristaniško mesto Odesa so bili v noči na sredo ranjeni štirje ljudje, med njimi trije otroci. Po navedbah načelnika mestne vojaške uprave Serhija Lisaka so poškodbe utrpeli sedemmesečni dojenček ter otroka, stara osem in 14 let, medtem ko je 42-letni moški v kritičnem stanju. Napad je povzročil precejšnjo škodo na stanovanjskih objektih in energetski infrastrukturi, kar je potrdil tudi načelnik regionalne vojaške uprave Oleh Kiper. Zaradi zadetkov je na več lokacijah izbruhnil požar, ki so ga gasilci poskušali obvladati v zgodnjih jutranjih urah. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti med Kijevom in Moskvo, kljub nedavnim navedbam o napredku v pogajanjih za končanje skoraj štiri leta trajajočega konflikta. Rusija je svoja dejanja opravičevala z obtožbami o ukrajinskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina, kar pa je uradni Kijev odločno zavrnil kot neutemeljeno. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem napovedal nova diplomatska srečanja z zaveznicami v Franciji, kjer bodo razpravljali o nadaljnji vojaški pomoči državi, ki se še naprej spopada z uničujočimi posledicami ruske agresije.

Hitrost pogajanj za končanje vojne v Ukrajini se stopnjuje, saj diplomati in svetovni voditelji načrtujejo nov vrh o miru, ki naj bi se odvil v začetku prihodnjega leta. Glavni cilj srečanja je oblikovanje konkretnega okvira za prekinitev sovražnosti in določitev pogojev za trajen mir v regiji. Po navedbah diplomatov naj bi se intenzivnost diplomatskih prizadevanj povečala zaradi vse večjega pritiska mednarodne skupnosti in potrebe po stabilizaciji razmer v vzhodni Evropi. Priprave na srečanje potekajo v času, ko obe strani preučujeta možnosti za diplomatski preboj, čeprav ostajajo ključna vprašanja glede ozemeljske celovitosti in varnostnih jamstev še vedno odprta. Načrtovani vrh predstavlja pomemben korak k deeskalaciji konflikta, ki že dlje časa vpliva na svetovno energetsko in prehransko varnost.

Iran je napovedal oster odgovor na morebitne napade, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump podprl morebitne izraelske udare, če Teheran zavrne nov jedrski sporazum. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je opozoril na nepremišljene grožnje ZDA. Rusija je izrazila zaskrbljenost nad Trumpovimi izjavami. Iranski ambasador pri ZN je v pismu Varnostnemu svetu ZN obsodil grožnje.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek sestreljenega drona, za katerega trdi, da ga je Ukrajina poslala na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski regiji. Ruski viri poročajo, da naj bi bil napad izveden z 91 droni.

Po poročilih o ukrajinskem napadu z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina, je Kremelj napovedal revizijo stališča glede mirovnih pogajanj. Indijski premier Narendra Modi je izrazil zaskrbljenost zaradi napada in poudaril potrebo po diplomatski rešitvi spora. Medtem je Rusija izvedla napad z droni na ukrajinsko Odeso, pri čemer je bilo ranjenih šest ljudi, vključno z otroki. Putin je izjavil, da Rusija verjame v zmago v Ukrajini in pozval Ruse k podpori vojakom.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bi lahko bili prvi dokumenti v okviru mirovnega načrta za končanje vojne v Ukrajini podpisani že v januarju prihodnjega leta. Po besedah ukrajinskega voditelja so strani blizu dogovora, čeprav končne odločitve glede regije Donbas še niso bile sprejete. Zelenski je ob tem poudaril svojo pripravljenost na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v kakršnem koli formatu, pri čemer je izrazil prepričanje, da se ne boji neposrednih pogajanj. Izjave prihajajo v času intenzivnih prizadevanj za stabilizacijo razmer na vzhodu države. Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je prav tako potrdil določen napredek v pogovorih o vprašanju Donbasa. Kljub optimističnim napovedim o januarskem podpisu dokumentov podrobnosti o vsebini sporazuma ostajajo neznane, poudarek pa ostaja na iskanju diplomatske rešitve, ki bi prinesla dolgotrajen mir v regiji.

Veleposlanik ZDA pri Natu Matthew Whitaker je v torek podvomil o resničnosti ruskih trditev, da je Ukrajina izvedla napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Whitaker je poudaril, da želi pred oblikovanjem dokončnega stališča videti poročila ameriških obveščevalnih služb o incidentu. Ameriški diplomat je s tem zadržanim odzivom v Washingtonu nakazal na previdnost zahodnih zaveznikov pri sprejemanju navedb iz Kremlja. Incident se je zgodil v času, ko so se pod vodstvom ameriške administracije Donalda Trumpa okrepila prizadevanja za mirovna pogajanja med sprtima stranema. Rusija je za domnevni napad, ki naj bi vključeval več deset brezpilotnih letalnikov, neposredno obtožila Kijev in dejanje označila za poskus spodkopavanja diplomatskih prizadevanj. Ukrajinske oblasti so vse obtožbe kategorično zavrnile in jih označile za provokacijo, ki bi Moskvi služila kot izgovor za nadaljnjo stopnjevanje sovražnosti. Whitakerjeve izjave dodatno osvetljujejo napetosti znotraj zavezništva Nato glede verodostojnosti ruskih informacij v ključnih trenutkih mirovnega procesa.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedavnih izjavah potrdil, da se uradni Kijev z Washingtonom pogovarja o možnosti namestitve ameriških vojakov na ukrajinskem ozemlju. Po njegovih besedah bi ta ukrep služil kot del širšega paketa varnostnih jamstev, ki naj bi zagotovila dolgoročno stabilnost države. Zelenski je ob tem poudaril svojo pripravljenost na neposredno srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v poljubni obliki, s čimer želi pospešiti diplomatsko reševanje konflikta. Napovedi o morebitni prisotnosti ameriške vojske prihajajo v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj za končanje sovražnosti. Zelenski je pojasnil, da so varnostna zagotovila ključna za prihodnost Ukrajine, hkrati pa je izrazil odprtost za dialog, ki bi lahko vodil do končanja vojne. Izjave sledijo nedavnim mednarodnim usklajevanjem, kjer so zahodne zaveznice iskale skupne točke za vzpostavitev trajnega premirja v regiji.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom napovedal revizijo ruskih pogajalskih izhodišč za končanje vojne v Ukrajini. Moskva trdi, da je Kijev z 91 droni napadel eno izmed Putinovih rezidenc med Moskvo in Sankt Peterburgom, kar Kremelj označuje za poskus atentata in neposredno grožnjo mirovnemu procesu. Čeprav dokazi za napad niso bili javno predstavljeni, je Trump izrazil ogorčenje nad incidentom, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski navedbe zavrnil kot popolno izmišljotino in poskus spodkopavanja pogajanj. Napetosti so se stopnjevale neposredno po srečanju Trumpa in Zelenskega v letovišču Mar-a-Lago, kjer sta strani razpravljali o 15-letnih varnostnih jamstvih ZDA za Ukrajino. Medtem ko je Trump poudarjal, da je mirovni sporazum bližje kot kdaj koli prej, Ukrajina vztraja pri zavračanju ozemeljskih koncesij, zlasti v Donbasu. Rusija je v odgovor na domnevni napad v Belorusijo že namestila nov raketni sistem Oreshnik, ki lahko nosi jedrske konice, kar dodatno otežuje diplomatska prizadevanja za deeskalacijo konflikta.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek, 30. decembra, naznanil, da bo prihodnji teden v Franciji potekalo novo srečanje voditeljev držav, ki podpirajo Ukrajino v vojni proti Rusiji, združenih pod imenom »koalicija voljnih«. Napoved sledi nedeljskemu srečanju v letovišču Mar-a-Lago na Floridi, kjer sta Zelenski in ameriški predsednik Donald Trump razpravljala o mirovnem načrtu za končanje konflikta. Zelenski je razkril dodatne podrobnosti o pogovorih s Trumpom, pri čemer sta se osredotočila na morebitna varnostna jamstva za Ukrajino. Kljub optimizmu po srečanju, ki ga je Trump označil za napredek pri iskanju miru, so pogovori potekali v času stopnjevanih ruskih napadov na Kijev. Francosko srečanje bo ključno za uskladitev stališč evropskih zaveznic z novo ameriško strategijo glede ukrajinsko-ruskega spora, medtem ko si Kijev prizadeva za vključitev v neposredne pogovore med Washingtonom in Moskvo.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da Evropa podpira Kijev pri pripravi novih načrtov za napade na Rusijo, kar po njegovih besedah onemogoča dolgoročno rešitev krize in blokira mirovna pogajanja. Moskva je ob tem neposredno zagrozila s povračilnimi ukrepi, medtem ko Kijev obtožbe zavrača kot vnaprej pripravljen izgovor za nadaljnjo rusko agresijo. Razmere so se dodatno zaostrile po poročilih o domnevnem napadu z droni na razkošno vilo ob jezeru Valdaj, ki jo povezujejo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odločno zanikal vpletenost v domnevni napad na rezidenco in poudaril, da Rusija izrablja zgodbo o vili za opravičevanje lastnih napadov na ukrajinsko ozemlje. Strokovnjaki ob tem izražajo dvom o verodostojnosti ruskih navedb, saj Kremelj vilo uporablja kot simbolni cilj za krepitev domače propagande. Medtem ko Rusija napoveduje spremembe v svojih pogajalskih izhodiščih, se napetosti med Moskvo in evropskimi prestolnicami zaradi nadaljevanja vojaške pomoči Kijevu stopnjujejo.

Kanadski premier Mark Carney je izjavil, da se je danes pogovarjal z evropskimi voditelji o najnovejših prizadevanjih za spodbujanje varnosti in okrevanja Ukrajine. Carney je to sporočil na družbenih omrežjih, kjer je poudaril sodelovanje Kanade in Evrope.

Volodimir Zelenski je napovedal novo srečanje z Donaldom Trumpom v Parizu. Ukrajina že skoraj štiri leta vztraja v boju proti ruski agresiji, mirovna prizadevanja pa doslej niso bila uspešna. Zelenski je medijem potrdil, da Kijev nadaljuje pogovore o tem, kako končati vojno, ki jo je leta 2022 sprožila Rusija, in da je pripravljen na srečanje s Putinom v kakršni koli obliki.

Poljski predsednik vlade Donald Tusk je po srečanju z voditelji držav članic zveze Nato, Kanade in evropskih držav izjavil, da bi lahko Ukrajina in Rusija mir dosegli že v prihodnjih tednih. Tuskove optimistične napovedi prihajajo v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj, čeprav Kremelj sočasno obtožuje Kijev napadov na rusko ozemlje. Poljski premier je poudaril, da so pogovori z zavezniki okrepili upanje na skorajšnji konec spopadov, ki so v zadnjih letih destabilizirali regijo. Možnost premirja se zdi vse bolj realna zaradi predhodnih diplomatskih premikov, vključno z decembrskimi pogovori v Berlinu, kjer so ZDA, Ukrajina in evropske države dosegle soglasje o petih ključnih točkah za končanje sovražnosti. Kljub Tuskovim napovedim ostajajo nekatera vprašanja, zlasti glede ozemeljske celovitosti Ukrajine, še vedno odprta, saj je Kijev v preteklosti zavračal kakršne koli koncesije na račun svojega ozemlja. Trenutna diplomatska ofenziva poljskega premierja predstavlja pomemben korak k uskladitvi zahodnih zaveznic glede pogojev za trajen mir.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski sta se na Floridi sestala na kritičnem vrhu, namenjenem oblikovanju novega mirovnega načrta za končanje vojne v Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. Srečanje na posestvu Mar-a-Lago je potekalo v času povečanih napetosti in ruskih zračnih napadov na Kijev. Trump je po pogovorih z ukrajinsko delegacijo napovedal, da bo o rezultatih in predlogih prek telefona obvestil ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ruska stran je na diplomatsko dogajanje odgovorila z zadržanostjo in opozorili. Vladimir Putin je Trumpu sporočil, da bo Rusija ponovno preučila svoje stališče do mirovnih pogajanj, kar naj bi bila neposredna posledica domnevnega ukrajinskega napada z droni na njegovo rezidenco. Čeprav Kijev vpletenost v incident zanika, je dogodek vnesel nov element nezaupanja v že tako zapleten proces. Trump je ob tem izrazil jezo zaradi incidenta in podvomil o določenih obveščevalnih podatkih, kar kaže na krhko naravo trenutnih diplomatskih prizadevanj. Medtem ko se svetovni voditelji spopadajo z realno politiko, so dogodek v Peruju zaznamovali tudi lokalni šamani, ki so v svojem letnem obredu napovedali resne zdravstvene težave za Donalda Trumpa in nadaljevanje globalnih konfliktov. Kljub ezoteričnim napovedim ostaja ključno vprašanje, ali bosta Trump in Zelenski uspela najti skupni jezik za ustavitev sovražnosti, ki bi bil sprejemljiv tudi za Moskvo.